Poštnina platan« T gotovini
JL»
Izhaja vsak dan zjutraj razven f ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletno 2-—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80’—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telelon uredništva 80-70. 80-69 fn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov na vračamo.
Oglasi po tarifi in dogovora Uprava
»Ljubljani, Gradišče4. tel.30-68. Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. ra5.i Ljubljana 1R.621
St. 129
Ljubljana, torek, dne 9. junija 1931
Leto II.
OJ Zagreba Jo Karlovca
lj. Vel. kralj nadaljuje svoje potovanje - Od Siska do Karlovca - iavdušeni sprejemi
II
Renkin
Renkin, vodja belgijskih katoličanov, je po odstopu prejšnjega ministrskega predsednika Jaspar-a sestavil novo vlado v Belgiji.
Volitve za senat v Romuniji
Bukarešta, 7. junija. AA. Rador poroča: Danes so se v popolnem miru izvršile volitve 71 senatorjev. Volilna lista narodne unije je dobila veliko večino in bo imela C0 poslancev. Narodna kmetska stranka jih dobi 8, disidenti liberalcev Georgeja Bratiana 1, neodvisni pa 2.
Prepoved terminske kupčije z žitom na Ogrskem
Budimpešta, 8. junija. AA. Trgovinsko in po-ljedelsok ministrstvo nameravata prepovedati terminsko trgovino z žitom. S tem ukrepom naj hi vlada olajšala vnovčitev letošnje žetve. Žitni trgovci so mnenja, da bo to prvi ukrep k žitnemu monopolu.
»Pot nazaj« v Italiji prepovedan
Rim, 8. junija. AA. Italijanska vlada je prepovedala drugo Remarqueovo knjigo »Pot nazaj«. Ta čin je vzbudil v političnih krogih veliko začudenje.
Nemčija varčuje
Berlin, 8. junija. AA. Listi priobčujejo podrobne komentarje o pravkar izdanih ukrepih državne vlade za omiljenje položaja državnih financ. Kakor je znano, je vlada s lemi ukrepi znižala plače uradnikov in nameščencev, omejila socijalne dajatve itd. Listi so mnenja, da so bila s tem narodu naložena nova bremena.
»Vossische Zeitung« prihaja do zaključka, da so ti ukrepi napram občemu političnemu položaju vendarle manjše zlo in da jih je treba zato izpolniti.
»Vorvvširts« soglaša z apelom državne vlade na upniške države. Ostro pa obsoja socijalne ukrepe in pravi, da je v vladi zavladal proti-socijalen duh.
Spor med Vatikanom in Litvo
Kovno, 8. junija. AA. Litovska vlada je izgnala nuncija Bartolinija. Vlada mu je v izgon-skem odloku prepovedala, da potuje do nemške meje z železnico. Zato je nuncij Bartolini s svojim namestnikom Faiduttijem odpotoval v Eydtquhnem v avtomobilu.
Rim, 8. junija, n. Izgon papeškega nuncija mons. Bartonija iz Litve je izzval v vatikanskih krogih veliko ogorčenje še prav posebej, ker je ta incident edinstven v zgodovini vatikanske diplomacije. Vendar pa prelom odno-šajev med Vatikanom in Litvo ni bil nepričakovan. že nekaj mesecev so bili odnošajl med litovsko državo in katoliško cerkvijo zelo napeti. Nova litovska vlada pod vodstvom Sme-tona je zavrnila konkordat, ki ga je zaključila lansko leto prejšnja vlada. Pogajanja za ureditev tega spora so tekla že dva meseca. Mons. Bartini je odpotoval v Rim, kjer se je dolgo zadržal. Pred dvema tednoma je nenadoma odpotoval iz Rima litovski poslanik pri Vatikanu. To je bil prvi znak, da se bodo odnošajl med cerkveno državo in Litvo prekinili. Na poslednjem incidentu samem je končno čudno le to, da litovska vlada ni ob pravem času odpovedala statuta, nego je nuncija enostavno izgnala iz Kovna. Pravijo, da je litovska vlada storila to zaradi tega, da bi preprečila eventuelne demonstracije katoliške javnosti v Litvi.
Potres v Angliji in Belgiji
London, 8. junija. AA. Včeraj zgodaj zjutraj so zabeležili v južnovzhodni in južnozapadni Angliji močne potresne sunke. Potres so čutili tudi v Belgiji, kjer je povzročil v Bruslju in v več drugih mestih precejšnjo paniko. Potres je trajal približno pol ure.
Pariz, 7. junija. A A. Davi so zabeležili v severni Franciji močne potresne sunke. V mestu Lili e in v okolici so prebivalci v velikem strahu zbežali na ulico. Potres je spremljalo strahovito podzemsko bobnenje. Poročilo iz Londona Pravi, da so čutili potres tudi v raznih ungle-skih krajih.
Glina, 7. junija. Danes ob tričetrt na 9. je prispel Nj. Vel. kralj iz Zagreba v Si-sak. V imenu meščanov Siska in okoličanov je pozdravil Nj. Vel. kralja veleindu-strijalec in banski svetnik Teslič, ki je v svojem govoru naglasil, da je prebivalstvo srečno, da more pozdraviti v svoji sredi svojega kralja Združitelja in Osvoboditelja. Nato je Nj. Vel. kralj v spremstvu odličnikov in g. Tesliča stopil iz sijajno okrašene postaje, kjer mu je prebivalstvo pripravilo veličasten sprejem. Navdušenje množic je bilo nepopisno.
Pred postajo je stal velik slavolok z napisom: »Živel kralj Jugoslavije!« Med burnimi vzkliki ljudstva je Nj. Vel. kralj sedel v avto. Po ulicah so se bile množice zgostile v širok špalir.
Tako je prispel Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom do Gajeve ulice. Tam sta stala dva slavoloka z napisom: »Živel kralj Aleksander!« Pred slavolokom so se bili zbrali zastopniki oblasti in korporacij, ki so svojega vladarja burno in navdušeno pozdravljali. Nj. Vel. kralj je nato stopil iz avtomobila in predenj je prišel mestni načelnik Mihelčič, da ga pozdravi. V svojem govoru je dejal, da je presrečen, da more v svojem mestu pozdraviti svojega vladarja. To je najradostnejši dah njegovega življenja. Isto mora reči tudi o prebivalstvu, ki je svojemu vladarju hvaležno za vse velike dobrote, ki jih izkazuje narodu s svojo veliko očetovsko skrbjo.
Nj. Vel. kralj je nato peš krenil po Ga-jevi ulici in se razgovarjal z navzočimi meščani in kmeti. Tako je prišel do na-daljnih treh slavolokov. K vladarju je pristopilo mnogo kmetov in mu zaupljivo in iskreno pripovedovalo o svojih prilikah.
V	Petrinji
Petrinja, 7. junija. Prihod Nj. Vel. kralja v Petrinjo je bil triumfalen. Obakraj kraljevega avtomobila je jezdila kmetska konjenica, ki je spremljala svojega vladarja v mesto. Mnogoštevilna društva in korporacije, Sokol, šolarji in gasilci so napravili gost špalir. Pred Nj. Vel. kralja je stopil svetnik svetovalec Stazič in pozdravil vladarja. V svojem govoru je naglašal brezkončno ljubezen in zvestobo prebivalstva do svojega vladarja, ki izkazuje tako veliko očetovsko ljubezen za narod in do-, movino. Nj. Vel. kralj se mu je ljubeznjivo zahvalil in nato stopil med kmete, s katerimi se je prisrčno razgovarjal.
Nato je Nj. Vel. kralj stopil v mestno hišo, kjer mu je načelnik mesta predstavil občinske zastopnike.
Na pragu mestne hiše je stopila k Nj. Vel. kralju starka Marija Markovičeva in prosila vladarja za podporo. Nj. Vel. kralj je ljubeznjivo odgovoril, naj napravi pismeno prošnjo. Nato se je med burnim in navdušenim vzklikanjem množic prisrčno poslovil in sedel v avtomobil.
0(1 Gore preko Marinbroda v Prekope
Gora, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom ob pol 11.
uri dopoldne. Ljudstvo je bilo navdušeno, da vidi v svoji sredi svojega vladarja, ki se je ljubeznjivo razgovarjal s kmeti, nato pa je med navdušenim vzklikanjem in pozdravljanjem nadaljeval pot.
V	Gori je Nj. Vel. kralj stopil tudi v hišo, v kateri je bival njegov oče kot Peter Mrkonjič. Potem je stopil v avto in nadaljeval pot proti Glavini, kjer se je pomudil kakih 20 minut.
Tu je hči pokojnega dobrovoljca Pokraj-ca izročila Nj. Vel. kralju lep šopek cvetic. Nj. Vel. kralj se je z njo ljubeznjivo razgovarjal in se ji zahvalil. Nato je stopil med ljudi in se razgovarjal s Sokoli in dobrovoljci, ki jim je dal roko in vprašal, koliko jili je.
»Vsega skupaj nas je dvajset,« je odgovoril neki dobrovoljec.
»E, alal vam vera!« je nato odgovoril kralj.
Marinhrod, 7. junija. Tudi tu je bil postavljen velik slavolok, okoli njega pa so se zbrali kmetje in šolski otroci. Nj. Vel. kralja je pozdravila učiteljica Dragica Iv-čevič. Nj. Vel. kralj se je za pozdrav zahvalil in se z njo ljubeznjivo razgovarjal.
Prekopa, 7. junija. Okoli lepega slavoloka se je zbrala domala vsa vas in ljudstvo je z velikanskim navdušenjem pozdravilo Nj. Vel. kralja, ko se je tam ustavil. V njihovem imenu je izpregovoril kmet Jure Alegič, ki je Nj. Vel. kralju izrekel dobrodošlico. Vladar se je ljubeznjivo razgovarjal s kmeti, nato pa je med vzklikanjem množice nadaljeval pot.
Od Topuskega preko Čemernice in Vrginmosta do Tušiloviča
Topusko, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob 12-15. Sprejem je bil posebno lep in prisrčen in so se ga udeležile velike množice ljudstva. Nekaj kilometrov za Topuskom so vladarju priredili v gozdu kosilo.
Cemernica, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj okoli 14-30. Sprejem je bil veličasten. Vladarja je pozdravil banski svetnik Krkul in za njim župnik Bogdan Opačič. Vladar si je ogledal cerkev in se vpisal v njen letopis. Pri sprejemu se je opažalo zlasti veliko število kmetskih Sokolov. Nj. Vel. kralju je neka deklica predala šopek cvetic, nakar je med burnim vzklikanjem nadaljeval pot.
Čemerniea-Vratnik, 7. junija. Nj. Vel. kralj je prispel semkaj ob 15. V imenu množice, ki je vladarja navdušeno pozdravljala, je izpregovoril župnik Stevan čurčič, ki je obenem tudi starešina kmetskega Sokola. Vladar se je razgovarjal s Sokoli in vprašal, ali je kaj dobrovoljcev. Da, so mu odgovorili, Vaso Milčič, Veličanstvo.
»Ajde, da ga vidim!« je odgovoril kralj.
Tedaj je stopil k njemu logar Vaso. Vladar se je z njim dolgo in prisrčno razgovarjal, nato pa se je med navdušenimi vzkliki in pozdravi ljudstva poslovil in nadaljeval pot.
Virgin most, 7. junija. Ob 15-15 je zbrana množica, ki je bila jako pestra, zagle-
Nj. Vel. kralj in kraljica prihajata na teniški turnir Bukarešte z Zagrebom.
dala avto, v katerem se je vozil Nj. Vel. kralj in ga je jela z burnimi vzkliki pozdravljati. Ko se je avto ustavil, je stopil pred Nj. Vel. kralja načelnik Pera Črevar in izrekel v imenu ljudstva zahvalo, da je prišel obiskat svoje zveste. Navdušene množice so burno sprejele njegov govor. Nato je starešina kmetskega Sokola dr. Rudolf Cop predal poročilo o delovanju Sokola, neka deklica pa je Nj. Vel. kralju izročila lep šopek cvetlic. Med burnim pozdravljanjem je nato vladar nadaljeval pot proti Vojišnjici Gornji, kamor je prispel ob 15-25. Tudi tu ga je pozdravil ob vhodu velik slavolok. V imenu ljudstva je Nj. Vel. kralja nagovoril kmet Jovan Korač in se Nj. Vel. kralju zhvalil za vse, kar je storil za narod in domovino.
Vojnič, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob 15-40. V mestu je bil postavljen lep slavolok z napisom: »Zdravo kralj!« Na velikem trgu se je zbralo nekaj tisoč kmetov iz vse okolice, ki so vladarja pozdravljali z velikanskim navdušenjem.
Na poti v Tušilovič so ljudje prihajali z zastavami pred avtomobil Nj. Vel. kralja in ga navdušeno pozdravljali, toda zaradi pomanjkanja časa vladar ni mogel stopiti iz avtomobila in je nadaljeval pot.
Tušilovič, 7. junija. Ob 16. je Nj. Vel. kralj prišel s svojim spremstvom. Veliko število kmetov je po vsej cesti napravilo širok špalir. Med burnim vzklikanjem in pozdravljanjem je pristopil k vladarju mestni načelnik Vladimir Dešurič in mu izrekel v imenu ljudstva dobrodošlico. Za njim je Nj. Vel. kralja pozdravil voditelj kmetskega Sokola učitelj Skakavec. Nj. Vel. kralj se je prisrčno razgovarjal z njim in s kmeti in nato med burnim pozdravljanjem nadaljeval pot v Cerovac, kjer ga je takisto sprejela mnogoštevilna množica kmetov in šolskih otrok s kmetsko konjenico, ki so napravili gost špalir. Ves okraj je bil v zastavah. Zaradi prekratkega časa se Nj. Vel. kralj ni mogel ustaviti in je počasi vozeč se nadaljeval pot proti Karlovcu, kamor je prispel ob 16-25.
Sijajen sprejem v Karlovcu
Karlovac, 7. junija. Na meji Karlovca je bil na mostu čez Mrežnico postavljen prvi slavolok z dobrodošlico Nj. Vel. kralju. Ves most je bil posut s travo in cvetjem, da je bil videti, kakor da bi bil pokrit s prekrasno preprogo. Prav tako je bil okrašen tudi most čez Korano, kjer so se postavili v špalir šolski otroci, Sokoli, zastopniki društev in korporacij.
Med nepopisnim vzklikanjem in navdušenjem se je Nj. Vel. kralj peljal v mesto. Pred Zorindomom je godba zasvirala himno, nato pa je mestni načelnik dr. Steinfeld s prisrčnimi besedami pozdravil Nj. Vel. kralja in mu izrekel dobrodošlico. Nato je neka triletna deklica deklamirala vladarju prjgodno pesem. V slavnostni dvorani Zorindoma so potem Nj. Vel. kralju predstavili vse ugledne osebnosti Karlovca, v prvi vrsti mestne zastopnike, banske svetnike, Sokole, zastopnike oblasti itd. Nato se je N j. Vel. kralj podpisal v spominsko knjigo mesta Karlovac.
Sredi burnega navdušenja je nato vladar krenil skozi mesto in nadaljeval pot proti Draganiču, kjer se je zbrala velika množica kmetov. V njihovem imenu je vladarju izrekel dobrodošlico načelnik Toma Domladovac. V svojem govoru je obljubil, da bo narod čvrsto sledili poti Nj. Vel. kralja in vedno stal za njim. Nato je neki mlad Sokolič izročil Nj. Vel. kralju krasen šopek črnih rož iu mu poljubil roko. Vladal- se mu je zahvalil in se nato sredi navdušenih ovacij odpeljal dalje proti Jastre-barskemu. Tudi tu se je bila zbrala zelo velika množica ljudstva iz kraja in okolice.
Med viharnim vzklikanjem se je nalo vladar poslovil od ljudstva in krenil nazaj proti Zagrebu. V vseh krajih ob cesti, kjer je vozil kraljev avto, na vsej poti od Ja-strebarskega pa do Zagreba, so se spontano zbirali ljudje in z burnimi vzkliki dajali duška svoji ljubezni do vladarja.
Okoli tričetrt na 7. zvečer se je Nj. Vel. kralj vrnil v Zagreb in se takoj odpeljal na dvor.
Konferenca v Chepersu
Težaven gospodarski položaj v Nemčiji in v Angliji — Za rešitev krize je potrebno sodelovanje vseh vlad
Sestanek v CEiequersu
Nem&ke državne finance so v vedno ob-upnejšem stanju in vlada gospoda dr. Brii-ninga se mora zatekati že k najradikalnejšim odredbam in vendar še ni gotovo, če bo mogla najti rešitev iz težke, že skoraj obupno težke situacije. Nemški državniki in finančniki pa že celo pravijo, da sploh ni rešdtve, če se ne olajša Nemčiji repara-cijsko breme ali če se ji ne dovoli vsaj mo m torij pri plačevanju reparacijskih plačil. JRevizija Toungovega načrta in s tem reparacij pa je mogoča le s pristankom zaveznikov in to je oni veliki vzrok, da je prišlo do sestanka v Chequersu.
Po soglasnih časopisnih vesteh ima ta eestanek samo informativen pomen in angleški ter nemški državniki si naj enkrat prijateljsko povedo, kar jim teži srce Na ta način naj se situacija razčisti, da se bo jasno videlo, kje je mogoč že takojšen sporazum in kje je sporazum sploh nemogoč. Jasno pa je, da se iz teh informativnih razgovorov pa mora razviti nekaj več in da bo sestanek v Chequersu na vsak način imel svoj pozitiven uspeh. Že samo to, da se prvič po vojni raztovarjajo v prijateljskem tonu angleški in nemški državniki, že v ten» je označena izredna važnost sestanka. Ta pa se more še silno povečati v hipu, ko bodo informativni razgovori pokazali prve obrise možnega skupnega dela. Tedaj pa se bo pričel kar sam od sebe ustvarjati novi politični program evropske in tudi svetovne politike in Nemčija se bo morala odločiti, če se nasloni na dežele za-padne demokracije ali pa upa na glavni dobitek, ki ga naj prinese družba s sovjet-eko Rusijo. Poleg tega velikega programa, ki je pesem bodočnosti, pa se bodo obravnavala v letni rezidenci angleškega ministrskega predsednika tudi čisto aktualna vprašanja današnje zunanje politike in ni izključeno, da se bo tudi za velik del njih našla ugodna rešitev.
Toda Je v enem pogledu. Predvsem je že danes jasno, da ne more Nemčija računati na prav noben uspeh, če bi stavila svoje karte na nesoglasja med bivšimi zavezniki. Na krvaviih poljanah utrjena vez je še vedno tako močna, da ne pripušča nobene takšne špekulacije. Vse kaže, da je dr. Brliji ing tudi veliko preveč preudaren politik, da bi zapravljal čas s tako pogrešnimi računi.
Prav tako pa je jasno, da je spoštovanje mirovnih pogodi) eden temeljnih pogojev za vsak sporazum. V začetku svetovne vojne tako lahkomišljeno izrečena beseda, da so mednarodne pogodbe le krpa papirja, ta beseda se ne sme nikdar več nekaznovano ponoviti. Pošteni sporazumi — in samo ti nekaj veljajo — so mogoči le med ljudmi, ki spoštujejo svoj podpis in ki drže dano besedo. To velja za posameznike prav tako, ko za države in zato vzbuja vsaka akcija proti mirovnim dogovorom takojšnje nezaupanje.
In reči treba, da je v Nemčiji dokaj strank, ki se na vse mogoče načine trudijo, da ohranijo to nezaupanje in da ga po možnosti še povečajo. V istem hipu, ko sta odpotovala nemška državnika dr. Bruning in dr. Curtius v London, je »Stahlhelm« priredil velikansko demonstracijo za ono predvojno Nemčijo, ki je s svojim šovinizmom in imperializmom zagnala svet v krvavi metež. In da bi se namen te predvojne manifestacije še bolj ponazoril, je nastopal med glavnimi akterji tudi bivši Kronprinz, ki je pri tej priliki pozabil na svojo slovesno dano besedo ob povratku v Nemčijo, da »e ne bo več vtikal v notranje politično Življenje Nemčije.
Političen razvoj v Nemčiji danes še ni dovršen in zaporedoma so napredovali pri volitvah oni elementi, ki bi kar jutri najraje pričeli z novo vojno. Vse zaupanje in vsa čast, kakor so bili pokojni nemški državniki Rathenau, Stresemann in drugi ter kakor je sedanji kancler dr. Brtining, toda kdo ve, če ne bodo eno prihodnjih vlad že sestavljali možje skrajne desnice, ki so napisali na svoj prapor kot glavno geslo: re-vanšo do zadnjega moža!
Zato morajo biti bivši zavezniki previdni in zalo ne more imeti sestanek v Che-quersu tako dolgo nobenega pravega uspeha, dokler ne bo Nemčija prepričala svet
o	svoji dobri volji, da za vedno likvidira z vsemi imperijalističnimj stremljenji predvojne Nemčije.
Sestanek v Chequersu je zato le uvod, ali uvod k velikemu in zgodovinskemu eporazumu evropskih narodov, ali pa začetek še bolj poostrene zunanje politične situacije v Evropa. Samo od nadaljevanja, ki ima slediti Chequersu v Nemčiji, je odvisno, kateri od obeh uvodov se pričenja.
London, 8. junija. AA. Razgovore med nem- | škiii)i in angleškimi državniki, ki »o jih pričeli |
v	Chequer«u v soboto, so nadaljevali včeraj. Ministrskega predsednika Macdonalda sla •spremljala zunanji minister Metndersoe in trgovinski minister Graham. Državniki so razpravljali o hudi gospodarski krizi, k.j je zajela Nemčijo in druge industrijske države. Nemški ministri so poudarjali težak gospodarski položaj
v	Nemčiji in potrebo, da se ji priskoči na pomoč. Angleški ministri so naglašali mednaroden značaj sedanje gospodarske krize in njen poseben vpliv na Anglijo.
Snoči so objavili v Chequer9u komunike, ki pravi, da je rešitev sedanje gospodarske krize odvisna od mednarodnega sodelovanja.
V	tem duhu bosta skušali vladi v tesnem sodelovanju z drugimi državami rešiti tedanjo gospodarsko krizo.
London, 8. junija. AA. Davi je sprejel angleški kralj nemškega kancetarja Briiminga in zunanjega ministra Curtiusa v avdljencd v buckinghamski palači. Pozneje sta bila gosta na banketu v angleško-nemškem društvu. Banketu je predsedoval lo«l Reading. Popoldne bosta nemška ministra siprejeta v kraljevem institutu za mednarodna vprašanja. Nocoj pa bo banket
v	nemškem poslaništvu.
Ministra odpotujeta iz Londona jutri zjutraj.
London, 8. junija. AA. Reuter poroča: O razgovorih, ki se vaše v Olietjuersu med nemškimi in britanskimi državniki, je izšlo uradno poročilo, da se je na tem sestanku v Ohequer«u razpravljalo o vprašanju težkega gospodarskega
položaja v Nemčiji. Britanski državniki, pravi to poročilo, so naglasili splošno gospodarsko krizo, ki je zavladala na vsem svetu, in tudi na posledice te krize v Veliki Britaniji. Delegati obeh držav so se sporazumeli, da je treba razen narodnostnih ukrepov, ki jih bo treba storiti za ublažitev krize, storiti tudi še druge stvari, da se zagotovi mednarodna pomoč. Nemška in britanska vlada bosta zato delali na tem, da premagala krizo s sodelovanjem z drugimi vladami.
Pariz, 8. junija, d. Francoski listi se podrobno bavijo z razgovori v Ohequersu. Sauenvein pra-
vi	v »Matinu«, da, v Ohequersu, kakor se zdi, ni bilo v političnem tehničnem ozinu prav nič odločenega. Počakali bodo najbrž na konec potovanja ameriškega državnega tajnika Stimsona in potem šele načeli vprašanje reparacij in vojnih dolgov. Glede na bodoči razvoj si je hotela nemška viada zagotoviti moralično in politično podporo Londona in angleška delavska vlada ji že po svojih tradicijah pač ni odrekla svoje |H)dpore, vendar pa se ni nič preveč vezala. Če pa že angleške simpatije nemških blagajn ne bodo neposredno napolnile z gotovini denarjem, bi bilo vendar nevarno, pomen teh simpatij podcenjevati.
London, 8. junija, d. V diplom aličin ih krogih so na splošno mnenja, da pni posvetovanjih v Chequersu niso niič končnoveljavnega skleniti. Pravijo, da so zaradi tega v nestužbenih nemških krogih nekoliko razočarani. Iz vsebine komunikeja sklepajo, da sta dr. Brtining in dr. Curtius zahtevala olajšanje sedanjega »istema plačevanja reparacij.
Kredftni zavod za trgovino in industrijo v <lo> enačili roltaEi
Na Dunaju je bila v soboto med zastopniki »Creditanstalt fiir Handel und Gevver-be« ter zastopniki skupine naših domačih denarnih zavodov ter industrijalcev podpisana pogodba, po kateri preide ves večinski paket delnic Ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo z vsemi večinskimi delnicami velikih, njenih industrij v Dravski banovini v last jugoslovanske pogodbene skupine. Delnice so bile kupljene po tečaju 200, ki odgovarja njih notranji vrednosti. Pogodba je že pravo-močna in je s tem prešel eden največjih denarnih zavodov v Sloveniji v domače roke. Zato bo tudi temu primerno spremenjen upravni svet in nadzorstvo zavoda.
*
S prehodom Kreditnega zavoda, v domače roke je storjen velik korak naprej na polju naše gospodarske osamosvojitve. Kajti ni postal naš samo eden največjih denarnih zavodov, temveč tudi vse velike industrije, na katere ima Kreditni zavod merodajen vpliv. Te industrije so za vse gospodarstvo Dravske banovine največje važnosti in naravnost narodna in državna potreba pa je nastala, da pride Kreditni zavod z vsemi svojimi industrijami v narodne roke, ko je postala gospodarica v Creditanstaltu avstrijska vlada. Jugoslovanski listi, vsem na čelu »Jugoslovenski Lloyd«, so to tudi takoj z vso energijo zahtevali in ta njih zahteva je sedaj v polni meri izvršena.
Ni bila lahka naloga rešiti vsa vprašanja, ki so bila v zvezi z nakupom tako velikega podjetja, toda dobra volja je v primeroma .kratkem času premagala vse težave. Na inicijativo bana dr. Marušiča se je ustanovila posebna skupina naših denarnih zavodov ter vodilnih industriajlcev, ki je izvedel vso akcijo m podrsal pogodbo. Med denarnimi zavodi pripada glavna udeležba. Banovinski hranilnici in ljubljanski Mestni hranilnici. Preskrbljeno pa je tudi, da bo popolnoma varovana kontinuiteta v Kreditnem zavodu, kar je tudi največje važnosti.
Samo pozdraviti je, da je prišel tudi Kreditni zavod s svojimi industrijami v domače roke, k..r bo brez dvoma v največjo korist vsemu gospodarstvi v Dravski 'banovini.
iov gradbeni zakon
Beograd, 8. junija. AA. N j. Vel. kralj je na piedlog ministra, za zgradbe po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal v Zagrebu gradbeni zakon. Ta zakon kot splošni okvirni zakon vsebuje splošne predpise, ki veljajo za vso državo ter navodila, kako se bodo na osno-
vi	tega zakona izdelali potrebni gradbeni predpisi in pravilniki za vsa mesta in za vse kraje. Ti predpisi in pravilniki naj dobijo zakonito mod.
Zakon ima štiri dele: Prvi del določa predpise za mesta in trge, drugi za vasi, tretji za industrijske in rudarske naselbine, kopališča zdravilišča, klimatične in turistične kraje, četrti del pa vsebuje prehodne in končne določbe.
Prvi del zakona vsebuje 1. splošne odredbe^ 2. urejuje osnove, na katerih naj se izdelajo regulacijski načrti, gradbeni načrti ter odredbe o postopku izdelave le-teh, 3. ureditev predpisov, ki se tičejo gradbenih rajonov, gradbenih con, zaščitnih predpisov, nasadov, namakanja, arhitektonskih zgradb, notranjih zgradb, 4. predpise higijenskega značaja za poedine zgradbe, 5. tehnične predpise glede gradbenega ma-, terijala in zidanja zgradb, 6. ureditev zemljišč na katerih se gradi, predpise glede garancij ii apropriacije, 7. predpise o parcelaciji zemljišč, izdelavi parcelacijskih načrtov in uporabi zemljišč za javne potrebe, 8. predpise o komasaciji za grupiranje zemljišč, ki ne ustrezajo predpisom ter nepravilnih zemljišč, delitev predpisom odgovarjajočih zemljišč po odredbah tega zakona, izdelava komasacijskih načrtov ter predpise o stroških za njihovo izvršitev, 9. predpise o odobritvi gradnje in o uporabi zgradbe, o gradbenem nadzoru ter končne odredbe, 10. predpise o gradbenih taksah in plačilu stroškov, o gradbenih odborih in njihovi sestavi, 11. predpise o izvršitvi ekspropriacije, o pogodbah ter o pogodbenih postopkih, 12. predpise o obveznostih in omejitvah gradbenih pravic in njih zahteve, pravilnik o oddaljenosti zgradb od javnih objektov in ustanov, prepoved gradbe za časa izdelave regulacijskih načrtov ter prepoved gradnje za časa regulacije rek in potokov, 13. predpise o graditvi pločnikov, vodovodov, kanalov, načina njihove izvršitve in uporabe ter stroškov in 14. določbe o fondu za iz-vrištev regulacije.
Drugi del zakona vsebuje splošne predpise o ureditvi vasi, o zidavi novih naselbin, o vaških poteh, o pristojnosti oblastev, o izdelavi in odobritvi načrtov za zidavo zgradb, odredbe za izdelavo pravilnikov, predpise o asanacijah.
Tretji del zakona vsebuje ■ odredbe za ureditev in graditev industrijskih naselbin, kopališč, zdravilišč ter klimatičnih in turističnih krajev. Dalje odredbe o pristojnosti za odobritev gradnje.
četrti del zakona vsebuje prehodne in končne odredbe. Zakon stopi v veljavo; ko se objavi v Službenih novinah, in dobi obvezno moč 6 mesecev po objavi.
Silna nevihta v Čakovcu
Jakovec, 8. jutiija. k. Včeraj je navalila na mesto silna nevihta. Strela je ubila Lovra Do-daša, ki ^e je v družbi fantov kratkočasil pod nekim drevesom. 4 njegovi tovariši so bili ranjeni. Dodaš je že peta žrtev strele v Čakovcu.
Jugoslovanski bojevniki v Franciji
Sijajen sprejem v Parizu — Navdušeni govori — »Prirodna sila Jugoslavije naj se združi s francosko inteligenco in delavnostjo«
Pariz, 7. junija. AA. Včeraj je federacija bivših francoskih bojevnikov priredila svojim jugoslovanskim bratom v orožju velik banket, ki mu je predsedoval minister Champetier de Ri-bes. Banketa se je udeležilo okoli 700 ljudi in je ves čas svirala godba 7. pešpolka.
V	začetku banketa je minister de Ribes dvignil čašo in nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru, kar so vsi prisotni sprejeli z burnim akla-miranjem. Nato je pozdravil ministra Spalaj-koviča kot velikega prijatelja francoskega naroda in za njim še druge navzoče jugoslovanske odličnike. Njegov govor je bil sprejet z burnimi ovacijami.
Nato je predsednik FIDAC-a Herault opravičil nekatere odsotne funkcijonarje in pozdravil jugoslovanske delegate in zastopnike, posebno ministra dr. Spalajkovica. Nato je sporočil pozdrav francoskemu zunanjemu ministru Brian-du, kar so navzoči sprejeli z navdušenimi vzkliki. Potem je pozdravil prisotne francoske odličnike, med njimi generala Henryja in odvetnika Giafferija. Posebno prisrčno je pozdravil narednika gospo Milinko, kar so navzoči sprejeli z burnim pritrjevanjem. Govornik je med drugim dejal:
»Danes slavimo nov datum francosko-jugo-slovanskega prijateljstva. S pieteto se spominjamo vašega trpljenja, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ne bomo pozabili onih, ki so se borili na Kajmakčalanu in so tako utrli pot zmagi. Gg. Ceda Mibajlovič in Radosavljevič sta živa vez ined Francijo in Jugoslavijo. Dalje je obujal spomine na sprejem vzhodnih bojevnikov v Jugoslaviji. Naglašal je sorodnost obeh narodov in sličnost njunih značajev.«
Blamaža dunajske policije
Bratislava, 8. junija (o). »Narodnjr dennik«, organ Kramafeve stranke v Bratislavi, prinaša pod naslovom »Brezuspešen napad Dunaja na dober glas Jugoslavije« sledeči članek: Na osno-
vi	raznih prišepetavanj iz krogov hrvatske monarhistične emigracije je dunajska policija iz-konstruirala kazensko razpravo proti trem Hrvatom, ki so jih obtožili, da so hoteu umoriti hrvatskega emigranta Perčeca na Dunaju. Ta je bil zaradi svojega pr Mdržavnega delovanja obsojen na smrt in kontumaciam. Ko so bili omenjeni trije Hrvati pred nekaj meseci aretirani, je dunajska policija dala listom informacije, da so --"■ipravljali atentat na Pc čeca, ki ga je baje pripravila zagrebška policija, katera je celo podpirala atentatorje. Iz tega se je nato na Dunaju izcimila prava kr.^-anja proti Jugoslaviji. Ta kampanja naj bi prikrila dejstvo, da hrvatski monarhistični emigranti na Dunaju kujejo zarote proti- Jugoslaviji in uživajo naklonjenost avstrijskih oblastev, zlasti policije. Proti trem Hrvatom naj bi služilo kot dokaz dejstvo, da so pri njih našli orožje in da so dalj časa stala pred hišo, kjer stanuje Per-čec. Seveda je morilo dunajsko sodišče obtožence oprostiti. S tem je padla tudi obtožba, ki jo je dunajski tisk več dni širil proti Jugoslaviji. Dunajska policija je na ta način blamirana. Kakor smo izvedeli, bo imela ta njena blamaža tudi svoj diplomatični epilog. Za pametne ljudi v Avstriji bi moralo to biti pouk. Vsi različni dunajski emigranti iz Jugoslavije in češkoslovc;';e, ki na Dunaju - nvarijo proti slovanskim sosedom Avstrije, imajo pri dunajski policiji močno zaščito in protekcijo. Pod to zaščito pa sl dovoljujejo vse. Skrajni čas je, da Avstrija, če že nudi tem ljudem azil, ukrene potrebno, da jim onemogoči politične intrige in pustolovščine. To bi morala biti prva skrb dunajske policije, ne pa, da jim pomaga pri pripravljanju prot' lržavnih dejanj proti slir an .skim sosedom Avstrije.
Nato je v imenu bivših francoskih bojevnikov pozdravil bivše jugoslovanske borce g. Leviš. Za njim je v imenu rezervnih oficirjev nazdravil Čeda Mibajlovič ministru Champetieru de Ribes in se zahvalil za njegovo skrb, ki jo je pokazal za vojne oškodovance, ki so doprinesli svoje žrtve, da nam tako pribore svobodo. Za to svobodo smo se borili ramo ob rami in smo tako dosegli zmago in z njo civilizacijo. Naše prijateljstvo izvira iz medsebojnega spoznavanja. Za dokaz, kako je ukoreninjena la ljubezen do Francije v srcih nas vseh, je jugoslovanska mladina, ki je na lastno pobudo dosegla, da se je o priliki velike poplave v južni Franciji zbralo pri nas toliko denarja, da se bo z njim lahko zgradila v južni Franciji šola v srbskem slogu. Nato navaja govornik prirodno bogastvo in gospodarske možnosti Jugoslavije, kjer bi se Francija mogla aktivno udejstvovati, da bi se tako združile prirodne sile Jugoslavije s francosko delavnostjo in inteligenco.
Banket se je končal pozno v noč. Jugoslovanski bojevniki so danes nadaljevali pot v Lil le.
Pariz, 8. junija. AA. Jugoslovanski bojevniki so včeraj prispeli v Lille, kjer so jih na postaji sprejeli zastopniki Vzhodnih bojevnikov. Ko so utihnili zvoki jugoslovanske in francoske državne himne, se je sestavila povorka, ki je korakala po mestu do spomenika mrtvim bojevnikom in spomenika ustreljenim meščanom mesta Lille. Tam so jugoslovanski zastopniki položili vence.
Jugoslovanski delegaciji je bil prirejen velik banket. Ob 10. je delegacija odpotovala iz Lilla.
Dr. Anton Korošec v Romuniji
Beograd, 8. junija, k. Dr. Anton Korošec je odpotoval v kopališče Hercules v Romuniji, kjer se bo nekaj dni zdravil.
Premestitve v prometni službi
Beograd, 8. junija. AA. S sklepom prometne-ga ministra so premeščene poštno-lelegralsko-telefonske uradnice na lastno prošnjo: v Ljubljano Marija Režič, 9. skupina, iz Murske Sobote, in Josipina Mežik iz 9. skupine, v Šmartno ob Paki pa Hedviga Edere iz 10. skupine iz Celja.
Zagrebški proces
Zagreb, 8. junija, k. Proces proti Hraniloviču in tovarišem traja že 27 dni. Pri današnji laz-pravi so bili na dnevnem redu akti o izpo -dih raznih prič in obtožencev pred policijo. Ci' ili so izpovedi obtožencev Stjepana Kopčinoviča in Javorja, prič stražnika Mikšiča, Pristojaka, Bzi-ka, Luke, Petra in Josipa Markulina. Sledil je odmor, po katerem so branitelji predlagali, naj se zaslišijo še 3 priče in konfrontirajo s pričo Mikšičem. Državni tožilec se je postavil proti temu predlogu, češ da so vse okolnosti, o katerih bi govorile perdlagane priče, že dovolj pojasnjene. Nato so prečitali izpovedi orožniškega narednika in kaplarja, ki sta službovala na mostu med Reko in Sušakom ob času, ko sta Babič in Pospišil zbežala preko meje, za tem izpovedi dr. Debeliča o obtoženem Lorko-viču, ki je prav tako zbežal v inozemstvo. Sledilo je čitanje Starčevičevega pisma in članka, ki ga je v »Hrvatskem Pravu« objavil dr. Bu-dak in bil zato obsojen na 2 meseca zapora, in končno pismo, ki ga je Glad poslal Horvatku.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 8. junija (d). Spreminjajoča se oblačnost, na jugu pretežno jasno, na severu tu in tam plohe in živahen zapaden veter; temperatura malo spremenjena.
Spomenik slovenskemu glasbenemu vodniku
Odkritje spomenika Juriju Fleišmanu na Beričevem
Ljubljana, 8. junija.
Na Beričevem, v majhni vasici med St. Jakobom in Dolskim ob Savi pri Ljubljani se je včeraj popoldne vkljub žalostnemu, nelepemu vremenu vršila lepa, pomembna slavnost. Pri rojstni hiši Jurija Flajšmana, prvega slovenskega skladatelja in početnika slovenske umetne pesmi ,se je vršilo odkritje spomenika temu velikemu, svetlemu, krivično pozabljenemu oblikovalcu slovenskega duhovnega obraza. Od blizu in od daleč so priromale množice, predvsem preprosti kmečki domačini iz bližnje in daljne šentjakobske okolice, potem pevska društva iz Ljubljane, iz Domžal, iz Kamnika in od drugod, nadalje mnogo glasbenikov in umetnikov, predstavniki oblasti — na cesti pred malo vasico se je zgrnila množica, kakršna pride Beriče-vemu pač redkokdaj v goste. Svet na tem koncu naše domovine je tako lep, da njega lepote skoraj niti dež in megla ne moreta izprati in zakriti, človeku Je še sredi mokrega polja bolj dobro kakor na suhem v mestu — in tako je vse slavje poteklo v duhu tiste Židane volje in tistega preprostega, neskaljenega optimizma, ki tako bogato diha iz Plajšmanovega dela. Preden se je izoblikoval sprevod, je železničarska godba »Sloga« zaigrala prihajajočim gostom v pozdrav, potem so domači šolarčki zapeli slavljenčevega »Metuljčka« in »Pomlad«, domači pevski zbor pa pod vodstvom pevovodje Zabavnika »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. Potem se je sprevod napotil na spodnji konec vasi, kjer stoji Flajšmanova rojstna hiša in tam se je razvil glavni del slavja. Najprej so združeni pevski zbori Hubadove župe pod vodstvom Zorka Prelovca veličastno zapeli »V gorenjsko oziram se«, potem je na govorniški oder stopil domačin Ivan Grad. predsednik pripravljalnega odbora, in pozdravil občinstvo, predvsem zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave Andreja Rapeta, zastopnika sreske-ga poglavarstva Ketteja, ravnatelja Glasbene Matice Hubada, in starosto Hubadove župe dr. Šviglja. Po tej otvoritvi je mala Avseceva Francka lz Kleč pogumno deklamirala Peruzzijevo »Slava Juriju Flajšmanu«, na kar je nastopil pesnik Ivo Peruzzi, prečital najprej pozdravne brzojavke, ki so jih poslali glasbeniki Janko Barle Iz Zagreba, dr. Anton Schwab iz Celja in Anton Gram z Vrhnike, potem pa povzel slavnostno besedo. Peruzzi je med drugim izvajal:
»Flajšmanova mladost je potekala v času temne reakcije dunajske samovlade, v dobi okrutnih činov Bachovih huzarjev. Naš jezik ni imel javne pravice, slovenska beseda je pastor-kovala v šoli, javnosti in celo v cerkvi. Jurij Flajšman je hodil svojo slovensko pot. Kot pevec in pesnik je zbral okoli 32 slovenskih pevcev in nastopil s prvim domačim koncertnim programom v oficijelno nemški Ljubljani. Njegov zbor je postal temelj in izvor poznejšega pevskega zbora čitalnice, iz katere je izšel tudi pevski zbor Glasbene Matice in t njim prvi koncertni pevski zbor slovenski, sloneč na temeljih izrecno glasbene umetnosti. — Njegov zbor je budil narodno zavest, uglašal strune narodne melodije in uvrščal zavest v našo zmožnost. Jurij Flajšman je zavestno ču-
Celje, 7. junija.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je danes praznovalo 00-letnico svojega obstoja ter blagoslovitev novega društvenega prapora. S proslavo je bil zvezan izlet Jugoslovanske gasilske zveze. Pokrovitelj vse slavnosti je bil g. ban dr. Marušič. V soboto zvečer so priredili gasilci bakljado, kakor jo v Celju ni bilo videti. Nebroj lampijonov in bakelj se je ob zvokih godbe pomikalo skozi mestne ulice. V nedeljo zjutraj je godba priredila budnico po mestu, pri jutranjih vlakih pa je čakala goste, ki so od blizu in daleč prihajali v Celje. V prvih dopoldanskih urah je tudi g. ban prispel v Celje.
•	Pred Marijino cerkvijo je bil postavljen oltar, okoli katerega so se v strumnih vrstah postavljali gasilci, ki jih je bilo 350 s trinajst zastavami. Na balkonu mestnega načelstva pa so prisostvovali maši g. ban dr. Marušič, mestni načelnik g. dr. Goričan, magistratni nadsvetnik g. Šubic, občinski odborniki, komandant mesta g. polkovnik Purič, komandant 39. polka g. polkovnik Kostič, predsednik upravnega sodišča g. dr. Vrtačnik, sreski načelnik g. dr. Hubad, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, policijski predstojnik g. Geržinič, starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Turk s člani predsedstva, kumice nove zastave ga. Stermecki, ga. Gradtova, ga. Posavčeva ter ga. Jellenzova in drugi gostje. Mašo je daroval g. Jurak. Po povzdigovanju so prinesli novi prapor ter ga postavili pred oltar. Po maši je mestni načelnik pozdravil gasilce v imenu mesta Celja, nato pa je g. ban čestital gasilcem k njih jubileju in jim obljubil, da bo vedno podpiral njih človekoljubno delovanje v blagor domovine. Starosta g. Turk se je zahvalil za pozdrave in čestitke.
G.	opat je nato blagoslovil zastavo, v imenu lcuinic pa je spregovorila ga. Strertiecki.
Poveljnik celjskih gasilcev g. Koschir je nato izročil prapor zastavonoši g. Putanu Ivanu. Sledilo je zabijanje spominskih žebljev. Prvi je zabil žebelj g. ban z besedami: »Z vero v Boga za kralja in domovino.« Za njim so zabijali drugi, predvsem zastopnik Sokolskega društva v Celju, skavti, zastopniki gasilskih žup in društev. Nalo je sledila blagoslovitev gasilskega doma, ki ga je mestna občina zgradila na dvo-rišču mestnega načelstva, gasilnega orodja in novega rešilnega avtomobila. Tudi tukaj so gori omenjene dame kumovale.
O.	ban in drugi gostje so se postavili potem pr -d poslopje mestnega načelstva, kjer so številne gasilske čete z zastavami in godbo na čelu uprav vzorno defilirali pred njimi. Vodil je e 1 mimohod podstarosta gasilske zveze g. Vengust. V svečano okrašeni občinski dvorani je nato sledila slavnostna seja. Podstarosta g. Vengust je imel slavnostni govor in prečital sledeči pozdravni brzojav na Nj. Vel. kralja: »Gasilstvo
til slovensko. Njegove budnice in zdravice so poveličevanje lepote ožje domovine in glasne izpovedi naše pripadnosti k velikemu skupnemu deblu slovanstva. Pozno se je spomnil tega moža naš rod in mu dal skromno zadoščenje. Po krivici je bilo njegovo ime malo poznano, čeprav je narod pel njegove ponarodele napeve. Danes hiti popravljati zamujeno. Flajšman je bil narodni prvoboritelj. On je bil prvi slovenski skladatelj, ki je pel izključno umetne pesmi, in prvi glasbeni organizator, zbirajoč v »Grlici«, v prvem našem glasbenem listu, vse važne slovenske sodelavce tedanje dobe. Pod okriljem slovenskega društva je dal kot prvi urednik »Grlice« pobudo za našo domačo glasbeno produkcijo ln ustvaril je s svojim listom čebelico naše melodije. Flajšman je izdal sedem zvezkov slovenskih pesmi, tri izmed njih je krstil za »Mične slovenske zdravice«. V njih je Izpričal svoje slovenstvo s skromnimi, a prepričevalnimi napevi. Izpričal je, da pozna svoje ljudstvo, njega boli ln veselje. Njegove pesmi so poznane po vsej Jugoslaviji ln preko njenih meja, postale so svojstveni pridevek našega pevskega Izražanja. Flajšman je predhodnik Nedveda in bratov Ipavcev in orač najtrših naših kulturnih početkov, dušenih po zločestem okolju reakcije pod letom 1848., In vodeč nas s Prešernom v slutnjo jasnejših vremen. Je plod slovenske samoniklosti, ki se je mukoma izvijala izpod teptanega plamena narodne zavesti, on je zvest sin svojemu gorenjskem kraju, vnet klicar naše zamolčane radosti in veder oznanjevalec boljšega življenja.
Danes Je pevski praznik zborov, naslednikov Flajšmanovega zbora pred davnimi leti. Kakor nikdar prej nam je ta prošlost blizu, v teh težkih dneh trdega dnevnega boja za kruh ln prostor. Ko se odkrije ta beli steber, bo dano najvišje priznanje naši pesmi, tolažbi naši v najtežjih dneh, nekrvavemu našemu orožju v časih, ko nas je ta pesem bodrila iz obupa turških navalov, ko je molče grozila tujim gradovom srednjega veka in nas sproščena speljala skozi smrtne muke vojnih let k solncu samostojnosti. In kadar bo izmed mož, ki so moralno jačill našo samozavest in nas bodrili k delu, Imenovano katerokoli Ime, tedaj bo eno ostalo med nepozabnimi: ime in spomin Jurija Flajšmana.
Njemu slava!«
Peruzzijeva izvajanja so bila lz dna srca in so tja tudi segla. Pevski zbori so zapeli nato Flajšmanov himnus na Vodnika, ki ga je dr. Kozina priredil nalašč za to slavnost. Potem sta govorila še dr. Švigelj in prof. dr. Rožič, ki je v Imenu Kluba koroških Slovencev napravil zgovorno paralelo med Koroškim slovenskim skladateljem Košatom, ki je prešel k Nemcem, in pa Flajšmanom, ki je vkljub vsemu ostal, odkoder je bil. Ko so razna društva UJU, »Ljubljana«, Pevsko društvo Domžale, domača šolska mladina) položila še vence pred spomenik ln so za slovo združeni pevci zapeli de »Luna sije«, se je množica polagoma začela razhajati.
V	kljub žalostnemu dnevu je bilo lepo, ma-nifestativno slavje, s katerega je moral vsakdo odnesti najlepši vtis.
Dravske banovine zbrano na 60-letnici prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju in pokrajinskem zletu Jugoslovanske gasilske zveze polaga pred predstol Vašega Veličanstva izraze neomajne zvestobo«. Pozdravni brzojav so odposlali tudi g. ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču.
Nalo je g. Vengust v daljšem govoru prikazal zgodovino društva od njegove ustanovitve leta 1871 pa do danes in končal svoja izvajanja z zagotovilom, da gasilci nimajo samo naloge gasiti elementarni ogenj, temveč tudi ogenj nesloge in mržne in da morajo delovati za blagor človeštva in domovine. Mostni načelnik je nato ponovno čestital društvu, g. ban pa je v lepem govoru slavil velike cilje in ideje gasilstva. Končno je bilo podeljeno častno članstvo g. mestnemu načelniku dr. Goričanu, g. finančnemu referentu občinskega odbora dr. Vrečku, g. mag. Posavcu ter trgovcu g. Rakuschu. Opoldan je bil za goste banket v hotelu »Evropa*. Popoldanska veselica na Glaziji se radi dežja ni mogla vršiti in je bila preložena v Narodni dom, kjer so se Celjani in gostje še dolgo vrteli ob zvokih godbe.
Občni zbor narodnih železničarjev in »Sloge«
Ljubljana, 8. junija.
V	dvorani Okrožnega urada se je vršal včeraj občni zbor Oblastnega odbora Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, ki ga je je vodil I. podpredsednik g. Weber. Občnemu zboru so prisostvovali zastopnik centralnega odbora v Beogradu g. Joža Simončič, zastopniki oblastnih organizacij v Beogradu, Subotici in Zagreba in 30 delegatov, ki so zastopali večino članstva.
Iz tajniškega poročila g. Vrtačnika je bilo razvidno, da ima oblastna organizacija v Dravski banovini 30 podružnic. Poleg podružnic deluje še 8 strokovnih odsekov, ki razvijajo živahno delavnost.
Iz vseh poročil in debat je bilo razvidno, da je nastavljeno osobje z malimi izjemami glede prejemkov v zadnjem letu nekaj na boljšem. Delavcem pa glede prejemkov z novim delavskim pravilnikom ni bil o ust rešen o, ker morajo plačevati za pokoju inski fond za vso dobo nazaj nad 7000 Din. Radi vseh teh vprašanj so bili sprejeti potrebni sklepi, ki se bodo sporočili odločilnim činiteljem.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Oblastnega odbora g. Roter Albin, I. podpredsednika Punčuh Mirko, II. podpredsednika Koprivec Nande, I. tajnika Vertačnik Albert, II. tajnika Zupan Ciril, zastavonošo Koprivec Ivan ter v odbor De rži č Ivau, Ponikvar Ciril, Weber
Matija, Kilebel Emil, Srebot Franc, Kervln Franc, Osredkar Amalija, Požgaj Franc, Žerjav Karol, Černivec Engelbert, Kocjan Ivan, in Jelčič Ivan. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Luschu'tzky Josip, v odbor pa Majcen Franc, Safošnik Ivan. Lončarič Lovro, in Mohorič Ivan. Za Centralni odbor je izvolila skupščina g. Der-žiča iz Ljubljane in Velnarja iz Maribora, a kot namestnike Boltar Matijo in Tumpej Rudolfa.
Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in prometnemu ministru.
Danes popoldne ob 18. se je vršil v Ljubljanskem dvoru občni zbor železničarskega glasbenega društva »Sloge«. Iz poročil funkoijonarjev je bilo razvidno, da šteje godba 54 članov, pevski zbor 85 članov in Članic, glasbena šola pa 212 gojencev in gojenk. Društvo ima 232 usta-novmkov in 1087 članov. Lani je imelo 118.018 Din dohodkov, izdatkov pa 107.884 Din. Prenio-ženjza ima »Sloga« 161.150 Din.
Zadnja dva dneva ljubljanskega velesejma
Ljubljana, 8. junija.
Včeraj na predzadnji dan velesejma je bil obisk kljub deževnemu vremenu zelo številen. Velesejem je obiskalo nad 9000 oseb, med katerimi je bilo zlasti veliko inozemcev. Interesenti 3*0 prišli tudi iz Ženeve, ki so se zelo laskavo izraziti o ljubljanskem velesejmu. Živahno vrvenje je bilo po razstavišču. Da ni nagajalo deževno vreme, bi bil obisk v nedeljo rekorden.
Danes zadnji dan velesejma je bil obisk prav zadovoljiv. Ljudje prihajajo, da nakupijo stvari, ki so si jih med velesejmom ogledali, ker dobro vedo, da bodo razstavljalci v cenah popustili. Kupčije so bile v vseh panogah prav dobre, zlasti v veliki industriji delajo razstavljalci večje kupčije od lanskih. Posebno težka industrija, metalna industrija Dravske banovine in elektrotehnična industrija so napravili izvrstne kupčije. Znana berlinska tvrdka klavirjev Haus-schulz je razprodala vso svojo zalogo klavirjev, enako praška tvrdka klavirjev Dalibor, ki je od lanskega leta do danes prodala sama 62 klavirjev. Ravno tako je neka beograjska tvrdka opank prodala nad 500 parov opank, kar znači, da se je to srbsko obuvalo 'tudi že pri nas udomačilo in priljubilo. Skratka, vai razstavljalci so z doseženimi kupčijami prav zadovoljni.
Uprava velesejma je prejela danes od ministra dvora zahvalno pismo na udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ob priliki otvoritve velesejma. Enako čestitko je prejela uprava od norveškega konzulata iz Beograda, ki v zelo laskavih besedah čestita ljubljanskemu velesejmu.
Celotni obisk ljubljanskega velesejma je znašal 104.000 oseb, ki bi bil gotovo še večji, da ni bilo treh deževnih dni. Z današnjim dnem se je naša imenitna gospodarska razstava zaključila, v jeseni od 29. avgusta do 9. septembra pa bo velika jesenska razstava, združena s tujsko prometno razstavo, nakar že danes opozarjamo naše občinstvo.
Smrt narodnega delavca
Goinilslco, 8. maja.
Prav letos, ko bi slovesno proslavil 50-letni-co mature, nam je bela žena iztrgala iz naše srede g. Ivana Zotterja, šolskega upravitelja v pokoju.
V	nedeljo ob 20. se je poslovil od nas za vedno. G. Ivan Zotter se je rodil v Sv. Pavlu ob Preboldu 10. marca l. 1862, kjer je tudi obiskoval ljudsko šolo. Maturiral je v Mariboru 18. julija 1. 1881. Nato je odšel na svoje prvo mesto v Zabukovje pri Sevnici. Služboval je v Braslovčah, Sv. Pavlu ob Preboldu in 1. 1892 je priešl v Gomilsko, kjer je služboval do upokojitve.
Na njegovo pobudo se je 1. 1899 osnovalo v Gomilskem »Bralno društvo«. L. 1903 je bila ustanovljena požarna bramba, katere marljiv tajnik je bil vsa leta. L. 1918 je ustanovil moški pevski zbor, katerega je isto vodil vsa leta.
Njegovo delo je tudi kmetijska podružnica, katera se je osnovala 1. 1912.
Pod njegovim upraviteljstvom je šola 1. 1895 dobila vrt in sadovnjak ter se je 1. 1903 razširila šola v trirazrednico.
Za požrtvovalna dela v obči blagov je bil po svojem 20-letnem službovanju na tukajšnji šoli
1.	1913 imenovan za častnega člana gomilske in grajskovaške občine ter Bralnega društva in požarne brambe; ob isti priliki je dobil od omenjenih korporacij lepe diplome. Odlikovan je bil tudi z redom sv. Save V. razreda. 3. novembra 1925 je po svojem 44-letnem službovanju odšel v pokoj. Nastanil se je v lepem gradiču Stroušnelcu, ki je last g. Cmaka. Pogreb nepozabnega uam g. Ivana Zotterja bo v sredo 10. t. m. ob 15. uri iz njegovega sedanjega domovanja v Straušneku na pokopališče v Gomilskem.
Vsem priljubljenega ohranimo v najlepšem spominu, žalujočim pa najiskrenejše sožalje!
Starešinska družina
v KJP4
V	beli dvorani hotela »Union« se je včeraj popoldne vršil izredni obrni zbor »Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov«, na katerem se je ustanovila njegova starešinska družina. Predsednik kluba je otvoril zborovanje z lepim pozdravom. Prečital je razne brzojavke in nato v kratkih besedah omenil pričetke delovanja akademskega kluba, ki je danes edina organizacija primorskih akademikov, ki jih Je na ljubljanski univerzi okrog 350.
Sledila so poročila pripravljalnega odbora starešinske družine in sta poročala dr. Lavo č'r-melj kot predsednik, ing. Sketelj kot tajnik. Pravila je nato občni zbor soglasno sprejel. Pri volitvah so bili v starešinski svet soglasno izvoljeni dr. Čermelj za predsednika, Narte Velikonja za podpredsednika, Št rekel j za tajnika, Sketelj za blagajnika, za odbornike pa dr. Bo-
ris Furlan, inž. Gvido Gulič, inž. Janko Mačlcov-šek, za nadzornika dr. Anton Brecelj in dr. Leopold Boštjančič.
Izmed pozdravnih govorov zastopnikov posameznih društev, ki so bila povabljena na občni zbor, so žele mehke, a obenem globoke besede dr. Rožiča viharno odobravanje.
Železniška nesreča pri Lescah
Trije vagoni no se iztirili.
Lesce, 7. junija.
Tovornemu vlaku, ki je vozil včeraj okoli 8. ure iz leške postaje proti Radovljici, se je pripetila 100 m od izhodišča pri železniškem prelazu težja nesreča.
Kretničar je ravnal popolnoma pravilno, enako tudi strojevodja, ki je kot običajno vozil proti odprti progi. Dejstvo je, da je lokomotiva s štirimi vagoni gladko prevozila prostor, ko so se na istem mestu na mah iztirili naslednji trije vagoni, od katerih je eden samo odskočil, dočim je drugi voz popolnoma prevrnila, tretjega pa postavilo preko tračnic. Na kraj nesreče je hitro prispelo s pomožno lokomotivo in potrebnim orodjem železniško osobje z Jesenic, ki je s sopomočjo domačih delavcev očistilo v pičlih dveh urah tir. Dva vagona sta bila postavljena na tir, tretji vagon pa so odmaknili ob progo. Dva vagona sta bila prazna, tretji pa naložen z jamskim lesom.
Še najbolj verjetna je domneva, da so se pri starih vagonih razrahljali spoji pri oseh in so zaradi tega skočili iz tira.
Pravda »Kola jugoslov. sester« v Celju proti uredništvu »Slovenca«
Na obtožbo »Kola jugoslovanskih sester v Celju« ter nje predsednice Marice dr. Serneče-ve in odbornice Alojzije Cilenškove proti odgovornemu uredniku »Slovenca« je bila dne 5. in 6. t. m. odrejena glavna razprava pred okrožnim sodiščem v Celju. Sodil je sodnik okrožnega sodišča v Celjn dr. Bavdek, zasebne toži-teljice je zastopal dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik iz Ljubljane, toženega urednika pa je branil dr. Ogrizek, odvetnik iz Celja kot' namestnik dr. Brejca iz Ljubljane.
Predmet obtožbi je bil članek pod znano' rubriko »Kaj pravite«, v katerem pisec glasom obtožnice očita tožiteljicam, češ da so bile nabirale denar za svojo počitniško kolonijo v Bakarcu, kamor bi pošiljale revne otroke iz Celja na počitnice, da pa so se s tem denarjem razne okoriščale in same z vso žlahto vred uživale udobne počitnice ob morju. Zadeva z Domom v Bakarcu je bila že svoj čas v našem listu dovolj pojasnjena.
Obdolženi urednik se je zagovarjal s tem, češ da je članek splošnega značaja, da tožite-Ijice v članku niso tako jasno označane, da bi jih mogel vsak spoznati in da torej ob čitanju članka ni nujno sklepati na celjsko Kolo. Hkra-tu pa je urednik nastopil dokaz resnice za klevet«.
Ze v preiskavi se je izvedel obširen dokaz o obojestranskih trditvah. Zaslišanih je bilo nad 60 prič. Tudi na razpravi, ki je trajala dva polna dneva, je bilo zaslišanih še mnogo prič — zaradi tega je bilo za sojenje v tej zadevi delegirano sodišče v Celju — ter je sodnik, ki je jako energično in preudarno vodil, razpravo, izčrpal vse gradivo.
Eno je brezdvomno pokazala razprava, da se je namreč po toženem uredniku duprtnešeui dokaz popolnoma izjalovil. Sam branitelj dr. Ogri- ’ zek ga v svojem razgovoru ni več vzdržal ter se je omejil zgolj na brambo, češ da za tožite-' ljice ni podana aktivna legitimacija, izjavljajoč v smislu čl. 87. zakona o tisku, da se članek Kola sester v Celju in njenih članic ne tiče.
Temu nasproti je zastopnik tožiteljic dr. Ravnihar v svoji repliki upravičeno poudarjal, da prihaja obdolženec s tako izjavo prekasno in da bi bila izjava za tožiteljice sprejemljiva začetkom pravde. Toda odgovorni urednik v svojem odgovoru na tožbo take izjave ni bil podal. Zagovarjal se je samo s tem, da iz članka ni razvidno, da bi meril baš na celjsko Kolo. Cim pa je v isti sapi nastopil dokaz resnice, je postala njegova izjava, če bi jo tudi bilo tolmačiti kot izjavo v smislu čl. 87 zak. o tisku, brez vrednosti. Tembolj, ker je urednik po svojem branitelju še pričetkom razprave izjavil, da se iz načelnih žurnalističnili razlogov ne poravna.
Ob 9. uri zvečer je sodnik razglasil sodbo, s katero se urednik »Slovenca« krivim spozna klevete v smislu čl. 52 zak. o tisku ter obsodi na deset dni zapora in 3000 Din denarne globe. Zasebnim tožiteljicam mora povrniti odškodnino za ideelno škodo v znesku 5000 Din ter plačali vse pravdne stroške. Tudi mora objaviti sodbo po nje pravomočnosti na čelu lista.
Zajedno s to zadevo se je razpravljalo tudi o tožbi g. Leona Pibrovra, šolskega upravitelja na Jesenicah zoper Slovenčevega urednika zaradi klevete. Te obtožbe pa je sodnik toženega urednika oprostil vsake krivde in kazni, češ da je v prizadetem članku tožitelj premalo jasria označen, da bi mogel nastopiti kot tožitelj.
Zoper sodbo so priglasili priziv branitelj dr. Ogrizek, zasebne tožiteljice po dr. Ravniharju zaradi prenizke kazni in zastopnik Leona Pibrovca dr. Kerschbaumer.
Razširjajte Jugoslovana!
Proslava 60-letnice celjskih gasilcev
btran 4_________________________________________       JUGOSLOVAN	Torek, 0. juuija 1031.
*■—i——	 n---,-TTMBnW—lili—1—■ I— lil	IIIIII^Mil	—	i	■■	_ -
Jz Dravske banovine
d Razpisana služba v Kranjski gorf. Po Členu 13. zakona o sodnikih rednih sodišč in členu 1. uredbe o stečaju za sodnike okrajnih okrožnih in tržnih sodišč se razpisuje stečaj za popolnitev mesta starešine okrajnega sodišča v Kranjski gori. Prošnje, opremljene v smislu čl. 3. gornje uredbe, je treba predložiti do 28. junija službenim potom.
d Abiturijentoni idrijske realke iz leta 1911. in drugim idrijskim dijakom. Meseca julija poteče dvajset let, odkar smo maturirali. Nekateri tovariši (inž. Viktor Šinkovec, direktor rudnika v Brezi, Jožko Vončina, orožn. kapitan v Ljubljani, Jože Teršarjev, železniški uradnik v Ljubljani, podfPfcani itd.) smo se domenili, da bomo praznovali dvajsetletnico v čim večjem krogu vseh dijakov, ki so več ali manj študirali v Idriji in se naše slovesnosti lahko udeleže. Prav tako povabimo seveda tudi vse nekdanje naše gg. profesorje. Zaradi podrobne organizacije našega sestanka je potrebno, da mi vsi, ki se za proslavo zanimajo, čimprej javijo svoj naslov. — Dr. Janko Tavzes, poštni svetnik v Ljubljani.
d Redni občni zbor Slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani sklicujem na podlagi sklepa odborove seje na dan 5. julija 1931. ob
10.	uri dopoldne v Ljubljani. Kje bo občni zbor, bo ob pravem času objavljeno. — Fran Rebernak, predsednik.
d Sokolsko društvo v Središču ob Dravi bo priredilo z obrtnim društvom, ki proslavlja desetletnico obstoja, 14. junija t. I. pred Sokolskim domom veliko javno tombolo s telovadnim nastopom ob sodelovanju domače Sokolske godbe. Prijatelji Sokolstva in obrtništva prisrčno vabljeni! — Odbor.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Neverjetno enostavno in vzlic temu idealno, pregledno, natančno, v kratkem času je znano in tako priljubljeno RO-LEX knjigovodstvo. Kes je vredno, da si ta sistem pustite neobvezno razkazati pri Kartoteki, Šelenburgova ulica
H,	I. Potem boste, kakor že več sto drugih, radi priznali, da pride za Vaše podjetje vpoštev samo RO-LEX knjigovodstvo. Veselilo nas bo, če se bomo mogli z Vami seznaniti. — Kartoteka, družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, I.	1362
thjzihljcma
Torek, 9. junija 1931., Prim. in Fel. Pravoslavni: 27. maja, Terapont.
Nočno služlio imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetni cesti.
*
■ Poljski novinarji bodo naši gostje. Po obvestilu Centralnega presbiroja bo prispelo v četrtek 18. t. m. v Ljubljano okoli 20 poljskih novinarjev. Iz Ljubljane se bodo poljski gostje odpeljali na Bled in v Bohinj. Tudi v našo korist bo, da bomo poljske goste sprejeli čimbolj prisrčno. V dveh dneh, katera bodo prebili med nami, jim moramo razkazati vse naše krasote, kolikor bo v lem skopem času mogoče.
■ Finančni direktor gospod dr. Povalej Josip bo od 11. do vštevši 20. t. m. na oddihu. Stranke bo sprejemal med tem pomočnik finančnega direktorja g. Špindler Martin.
■ Sokol Ljubljana II. ima v nedeljo 14. t. ni. svojo javno telovadbo na letnem telovadišču na Prulah. Začetek telovadbe točno ob 17. Pri telovadbi in ljudski veselici sodeluje godba 40. pešpolka. Javni nastop je skrbno pripravljen ter bo nudil vsem posetnikom lep telovadni užitek. Vabimo bratsko vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo k čim večji udeležbi. Zdravo!
■ V nedeljo, dne 14. junija t. 1. bo v šiški velika sokolska slavnost. Sokol Ljubljana-Šiška bo vzidal temeljni kamen sokolskemu domu. Slovesnost je ob 11. uri dopoldne. Popoldne ob 17. uri telovadni nastop. Na svidenje ta dan v šiški. Zdravo!
■ Drugo gostovanje tenorista Banovca bo v operi v četrtek 11. t. ni. v »Hoffmannovih pripovedkah«. Predstava je za red A.
■ Frankova drama »Vzrok« v ljubljanskem gledališču. V sredo 10. t. in. ob 20. uri bo v ljubljanski drami zadnja premijera v letošnji sezoni in sicer Frankova tragedija »Vzrok«. Delo prikazuje z vso jasnovidnostjo in brezobzirnostjo, vredno Dostojevskega, duševni razvoj pisatelja, ki postane zaradi navidezno nevaž-nih, v rcsnici pa bistvenih vzrokov morivec in zločinec, ki po brezuspešni obrambi pred sodiščem zblazni in ki ga kljub temu obsodijo na smrt in odvedejo na morišče. Dejanje se odigrava v Berlinu in malem mestecu blizu Berlina. Režija je v rokah g. Cirila Debevca. Pre-mijera je za abonma reda E. Začetek točno ob
8.	uri.
■ Peti tramvajski voz v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano peti tramvajski voz iz tovarne v Brodu na Savi. Turkovi delavci so voz s pomočjo ameriškega traktorja v dveh urah potegnili iz vagona na tračnice pred glavnim kolodvorom, tako da je bil že ob 16. uri v re-mizi. Novi voz ima številko 19.
■ Prvi jugoslovanski tečaj za strojnike. Te ilni je bil zaključen prvi jugoslovanski tečaj za strojnike na Srednji tehnični šoli, ki ga je vodil inšpektor inž. Gulič. Umestno je, da se absolvente lega tečaja prepusti sedaj k državnemu izpitu za nadstrojnike, tla se tudi v tej panogi osvobodimo. Povečini zavzemajo vodilna mesta nadstrojnikov pri nas tujci, dasiravno imamo dovolj kvalificiranih moči. — Tečaj je priredilo pred 3 leti»ustanovljeno Društvo stroj-
nikov, ki ga vodi agilni predsednik g, Nace Mihevc.
■ Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 20. uri obvezna vaja za mešani zbor. Odbor.
■ Akademiki! V sredo 10. t. m. točno ob 17. uri bo v prostorih Družbe sv. Ciiila in Metoda (Beethovnova 2) drugi članski sestanek akademske podružnice CMD. Radi nadaljne notranje grupacije in ureditve dela med počitnicami je udeležba za vsakega posameznika najstrožje obvezna. — Odbor.
■ Francoski institut opozarja, da bo v četrtek
11.	t. m. predaval g. R. VVarnier, in sicer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja: Gobitieau, njegovo življenje in po-ine.n. Začetek ob 21. Vabimo.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Srečko Puher
se je praselil z ordinacijo iz Poljanske ceste 16 v lastno vilo v Simon Gre-gortiievo ulico 32 (vila poleg banske palače na Bleivveisovi cesti nasproti Trgovskega doma). Tel. 20-70.	1406
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Ljudmila Rajh, 11 let star, hči dninarice, Vidovdanska c. 9; Matija Pišek, 53 let' star, železničar, Verovškova ul. 22; Franc Grobelnik, 67 let star, pregled, mest. dohod, urada v p., Cojzova c. 1; Marija Vidmar, roj. Kalisto, 67 et stara, vd. vodovod, strojnika, Bleivveisova c. 4; Stanislav Skalar, 22 let star, ključavničar, Galjevica 166; Franc Kastelic, 18 let star, sin posestnika, Vidovdanska c. 9. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Jelica Vuk, roj. Sadar, 37 let' stara, vp. učiteljica, Vrhnika; Franja Brandstatter, roj. Pucelj, 52 let stara, žena sto-larja, Za gradom 1; Zlatko Habjan, 4 mesece star, sin šoferja, Selca pri Kranju; Ivan Požar, 57 let star, čevlj. mojster, Grabljevičeva ul. 12; Krista Trebušak, 6 mesecev stara, hči posestnika, Podhruška; Josip Podržaj, 30 let star, sin posestnika, Vel. Ločnik; Jožefa Kos, 52 let stara, zasebnica, Kozarje 23; Anton Glavan, 20 let star, delavec, nestal. bival.; Marija Urigel, 57 let stara, žena kajžarja, Tržišče; Ivan Gruden, 5 let star, sin delavca, Zagradec; Marija Ihan, roj. Podržaj, 32 et stara, žena cerkovnika, Muljava; Franja Jerin, 57 let stara, služkinja, Turjaški trg 4; Marica Šebal, pol leta stara, hči sobarice, Zavod za zaščito dece; Ivana Učakar,
7	let stara, hči posestnika, Ihan, in Frančiška Glavič, 63 let stara, zasebnica, Moste. Blag jim spomini Žalujočim naše sožalje!
■ Izgubil se je sveženj (zavojček) uradnih spisov obče državne bolnice v Ljubljani, naslovljen na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani, oddelek za zdravstvo. Najditelj se vljudno naproša, da zavoj vrne splošni bolnici v Ljubljani.
■ Nesreče. 241etni delavec Franc Zore iz Stegen pri Moravčah se je vsekal s sekiro v levo nogo. — 291etna žagarjeva žena Marija Papiž iz Trstenika, občina Št. Rupert na Dolenjskem, je padla z voza in si zlomila levo roko. — 301etnega posestnika Antona Režena
12 novih sokolskih zastav
Slavnost sokolske šolske mladine v Subotici.
V Subotici so v nedeljo razvili 12 novih sokolskih zastav iz osnovnih šol. Slavnosti se je udeležil ban Dunavske banovine g. Milan Nikolič, ki je ob tej priliki prvič poselil Subotico kot ban. Nove sokolske zastave so razvili pred mestno hišo, nakar je navzočo mladino nagovoril ban Nikolič in jo vzpodbudil z junaškimi besedami za delo po sokolskih idejah, da mladina s tem krepi svoje telo in duha. Govorili so še župan Evetovič, starosta dr. Pavlas in v imenu šolske dece nadzornik Mikic. Po slovesnosti je šolska deca defilirala z novimi sokolskimi zastavami po trgu, popoldne pa je imela sokolske vežbe.
Odlikovanje naših novinarjev
Svečanost na poljskem poslaništvu v Beogradu.
V zvezi z delom drugega kongresa poljsko-jugoslovanske antante tiska je priredil v soboto poljski poslanik na našem dvoru dr Vaclav Babinski čajanko. Ob tej priliki se je vršila svečanost, na kateri je poslanik izročil poljska odlikovanja našim novinarjem. Poslanik je imel govor, v katerem je poudaril prijateljske odno-šaje med Jugoslavijo in Poljsko. Nato je pa izročil odlikovanja gg. M. Marjanoviču. M. Pivan-čeviču, dr. Radovanoviču, Smodeju, K. Lukovi-ču, Ribnikarju. Petroviču in B. Jovanoviču. Dobili so red »Polonia reslituta«. Odlikovani so bili tudi Radoje Markovič, Krakov, Švajger, M. Sokič in predsednik skopljanske občine Minaj-lovič.
Konjske dirke v Zemunu
Podpolkovnik g. Seunik dobil prvo nagrado za dresuro.
V	nedeljo so zaključili konjske dirke Dunav-skega kola jahačev. Razdebli so tudi nagrade. Pri izpitih za dresuro za nagrado predsednika ministrskega svela je dobil prvo nagrado podpolkovnik g. Seunik na konju Senjanin Ivo. Drugo nagrado je dobil polkovnik Sinegup, t ret jo pa kapetan Boravjoševič. Popoldne je bilo skakanje za nagrado Nj. Vel. kralja. Kraljevo nagrado je dobil poročnik Vindakijevič na Ja-nošu, drugo podporočnik Rončevič na Aliji, tretjo poročnik Popovič na Dilberju. Pri skaka-
iz Tržiča je pri sekanju grmovja sunila veja v levo oko. — 31etna Danica l lisova in njen 2letni bratec Valentin, doma z Brezovice, sta se po nesreči oparila z vrelo vodo in je zlasti Valentin dobil nevarne opekline. — 51 letni oskrbnik Anton Marinčič, stanujoč na Cesti na Loko, je pri košnji tako nesrečno padel, da mn je kosa prerezala žile na zapestju desne roke. Vse te ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
Marifocr
m Okrožni sokolski zlet v Studencih. Mariborsko sokolsko okrožje je priredilo v nedeljo popoldne svoj letošnji zlet in javni telovadni nastop v Studencih. Ob 14. uri je bil po Studencih obhod z godbo, katerega se je pod vodstvom župnega stroste br. dr. M. Kovačiča udeležilo preko 1000 članov, članic, naraščaja in dece. Po obhodu sta pred Sokolskim domom pozdravila zbrane čete domači starosta br. Hren in župni starosta br. dr. Kovačič. Na to je sledila telovadba, pri kateri je nastopilo krog 600 Članov, članic, naraščaja in dece. Zlet je kljub neugodnemu vremenu sijajno uspel in pokazal velik razmah Sokola v mariborski okolici.
m Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico bo ziborovaio jutri od 16. dalje pri Balonu na Pobrežju.
m Matura na mariborskih srednjih šolah. Na realni gimnaziji bo letos matura samo za lani odklonjene absolvente realke, katerih je 5. Na klasični gimnaziji se bo pričela pismena matura v četrtek 11. I. m., ustmena pa 16. Kandidatov je 50, med njimi 6 žensk. Na državnem ženskem učiteljišču so se pismeni diplomski izpiti že pričeli 1. t. m., ustmeni >pa bodo od 15. do 24. Kandidatinj je 60. Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester so se pričeli pismeni diplomski izpiti 2. t. m. in so že končani, prak-tiči so se pričeli včeraj in bodo trajali do 13. t. m. Kandidatinj je 12.
m Zadnja pot kralja mariborskih boliemov. Dasi je živel popolnoma °am, je bil kralj mariborskih bobemov Polde Modic v soboto deležen lepega pogreba. Na zadnji poti so ga spremili vsi službe prosti policijski uslužbenci pod vodstvom poveljnika straže g. Finžgarja, pevci društva »Jadran«, ki so mu zapeli dve pesmi ter številni prijatelji in znanci, posebno pa Primorci. Ob odprtem grobu je spregovoril pokojniku v slovo bivši gostilničar in sedanji posestnik g. Konrad Žnuderl. Potem se je nad Poldetom zgrnila črna prst.
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Narodno gledališče. Vsled obolelosti ge. Zamejič-Kovičeve se je morala letošnja premiera Kienzlove opere r.Evangeljnik« preložiti od danes na četrtek. V soboto bo premiera »Meyerlinga« s proslavo Gromove petindvajsetletnice.
m Kongresni koncert »Drave«. Železničarsko glasbeno društvo »Drava« bo priredilo v soboto, dne 13. t. in. ob 20. uri, o priliki XIII. kongresa Združenj jugoslovanskih nar. železničarjev in brodarjev v veliki dvorani pivovarne »Union« pevski koncert pod vodstvom zborovodje g. Albina Horvata s sodelovanjem solistov ge. Antonije Skvarčeve, g. Avg. Živka, g. Ant. Faganelija ter klavirista g. prof. V. Mirka.
m Nedelja. Zadnja nedelja je bila v znamenju treh procesij sv. Rešnjega Teles pri frančiškanih, sv. Magdaleni in sv. Jožefu v Studencih. Popoldne je pritegnil pozornost nase telo-
nju v višino je zmagal podporočnik Rončevjč. Skočil je z Alijo 160 m visoko. Poslednje je bilo skakanje z dvanajstimi zaprekami, v katerem je tekmovalo 14 častnih oficirjev. Prvo nagrado je pa dobil zopet podporočnik Rončevič na Putku.
Zverinska žena pred sodniki
Moža je med tem, ko je spal, razmesarila s sekiro.
Pred sodniki v Velikem Bečkereku je pred dnevi stala neka Jelena Kovačev, kmetica iz Beodre, ki je ponoči 3. aprila t. 1. s sekiro ubila na prav zverinski način svojega moža Slavka. Napadla ga je s sekiro ponoči, ko je spal, in ga dobesedno razsekala. Pred sodniki je Jelena izpovedala, da je mož ravnal z njo zelo grdo in se mu je zaradi tega osvetila. Pripovedovala je, da je usodno noč vstala, da bi zamesila kruh. Ko je dokončala delo, je šla po sekiro in spečega moža udarila z njo petkrat po glavi. Zdravnik je našel na umorjenčevem truplu 12 hudih ran, od katerih je bilo 10 smrtnih. Na obtoženki pa ni mogel ugotoviti kakih znakov nasilja. Sodnik je obtoženko vprašal, kdaj jo je mož pretepel. Zena je odgovorila, da je to bilo že davno. Komisija je ugotovila tudi, da je bil zid, ob katerem je stala postelja, v kateri je spal umorjeni seljak, do vrha oškropljen s krvjo, dočini na obleki morilke niso našli nfci kapljice krvi. Zato so mislili, da je žena najela morilca in moža ni sama umorila. Zaradi zaslišanja še nekaterih prič so razpravo proti zverinski ženi odložili.
b Naliv v Beogradu. Včeraj kmalu po 8. uri je začel padati silen dež, da je izgledalo, kakor da bi se prelomili oblaki. Na nekaterih ni*stih je naliv povzročil neznatno škodo.
b Neurje nad Banjo Loko. Zadnje dni so imeli
v	Banji Loki veliko soparico. Prebivalstvo si je
V	Banjaluki veliko soparico. Prebivalstvo si je že močno želelo dežja, ki bi osvežil izsušeno zemljo. Namesto dežja so pa dobili strašno neurje, ki je v nedeljo popoldne začelo z viharjem. Nato je padala kakoi oreh debela toča, ki na srečo ni napravila mnogo škode, ker je padala samo nekaj minut. Vihar pa ni prenehal in nad mestom so se utrgali oblaki. V hipu so bile vse ulice poplavljene. Tudi. iz okolice Banje Loke poročajo o strašnem neurja, ki je napravilo zlasti na polju mnogo škode.
vadni nastop Sokola v Studencih in šport, zvečer rokoborbe v »Unionu«. Vreme je bilo ves dan cinerikavo, krog 21. ure pa je pričelo strahovito liti in je dež prenehal šele proti jutru. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Gosti posebne vrste. Maribor so obiskali te dni cigani. Bosanci z medvedom in srbski guslar, ki vzbujajo povsod, kjer se pojavljajo precej pozornosti.
m Žastrupljenje. V nedeljo je 47letni, v Krčevini stanujoči železničar Franjo Pahernik po pomoti izpil večjo količino odove kisline in se zastrupil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje.
m Ugriz. Pes je ugriznil v nedeljo zvečer 13letno učenko Hedviko Svečičkovo v desno nogo. Prvo poinoč so ji nudili na rešilni postaji.
ni Himen. Danes se bosta pri Devici Mariji v Puščavi poročila tukajšnji bančni uradnik g. Srečko Mravljak in gdč. Olga Hauptmannova, zasebna uradnica. Bilo srečno! m Pijte original »CHABESO«.	1114
in Kinematografi. Grajski kino: od včeraj dalje in samo štiri dni veliki zvočni film »Mar-saljezaKino Union: od včeraj dalje nemška zvočna drama »Noči na Bosporu <.
m Onemoglost. Vsled onemoglosti in bolezni se je v nedeljo zgrudil na Aleksandrovi cesti pred gostilno VVilson« hlapec Friderik Gačnik. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ga na to prepeljal domov’.
m Padec po stopnicah. Kurjač mestne občine Ivan Nerat, star 62 let, je v nedeljo kmalu po poldnevu padel na Koroški cesti 56 po stopnicah in se tako nevarno pobil po glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
m Padec z voza. Včeraj je padel z voza 6-letnl posestniški sin Albert Plakolen in si zJoinil desno nogo pod kolenom. Pripeljali so ga v bolnišnico.
m Nesreča kopalca. V Dobrenju pri Lesnici je v nedeljo 8-letni Viktor Žižek lako nesrečno s>kodil z mostu v vodo, da si je zlomil levo roko. Zdravijo ga v bolnišnici.
m 'tatvina kolesa. Delavcu Štefanu Straussu je v nedeljo popoldne nenadoma izginilo z dvorišča hiše št. 20 na Koroški cesti kolo, vredno 1800 Diu. Kmalu na to je opazil Strauss nekega Antona K. s svojim kolesom in ga zagrabil, vendar pa se mu je tat iztrgal in zbežal po Splavarski ulici nekam proti Dravi, pusieč ukradeno kolo lastniku. Strauss je o zadevi obvestil policijo, ki je tatu včeraj aretirala.
m Tatvina čevljev. Pastirju Ivanu Korenu je iz neke ograje v Dajukovi ulici ukradel neznanec par čevljev, vrednih 100 Din.
m Aretacije. V nedeljo so bili v Mariboru aretirani: Ana Z. radi tajne prostitucije, Jožef O. radi razgrajanja in nedostojnega vedenja, Herman Z. radi suma tatvine in Josip T. radi pijanosti.
Ge/je
* Rešilni avto stoti? stopil v akcijo. V nedeljo so blagoslovili rešilni avto Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Ta dan pa je avto že dovršil svojo stoto vožnjo in je moral ta dan štirikrat intervenirati.
* Gasilska veselica, ki jo je v nedeljo opoldan onemogočil hud naliv se bo vršila v istem obsegu v nedeljo 14. t. m. popoldan na Glaziji ob priliki velike gasilske tombole, ki bo na Glaziji ter ne pred mestnim načelstvom kakor je bilo prej določeno.
* Prvenstvena tekma. V nedeljo dopoldan se je vršila prvenstvena tekma med Atletiki, prvakom celjskega okrožja ter SK Trbovlje, prvakom trboveljskega okražja. Zmagali so Atletiki s 5 : 3 (3 : 1). Sodnik je bil v prvem polčasu g. Janžič, v drugem g. Ochs.
* Zvezdna dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 14. t. m. svojo 10. zvezdno dirko.
* Naprave inundačnega jarka in kanala. Mesina občina razpisuje oddajo del in dobavo materijala za napravo zveznega kanala med inundačnim jarkom ob Ipavčevi ulici in Sušni-ci. Ponudbe je treba oddati do 12. t. m. ob 11. uri pri tehničnem oddelku mestnega načelstva. Nadalje razpisuje mestna občina napravo kanala ob Mariborski cesti od t. z. Diehlovega drevoreda naprej. Ponudbe naj se oddajo do
12.	t. m. ob 11. uri na vložišču mestnega načelstva. Natančneje za oba razpisa na oglasni deski mestnega načelstva.
* Ljudsko delo. Danes zjutraj se je začelo ljudsko delo v mestu. Delo bo trajalo samo danes in jutri ter je ozvanih 45 oseb. Delali pa bodo na Masarykovem nabrežju, v Oblakovi, Zrinjskega, Komenskega, Kersnikovi, Stritarje-
vi	in Gajevi ulice ter na cesti od kapucinskega mostu skozi mestni park do Lise.
* Smrtna kosa. V javni bolnici so 6. t. m. umrle 37-Ietna Polander Helena, dninarica iz Griž, 32-letna Kokot Eliza, žena malega posestnika iz Roginske gore v šmarskem srezu, 57-letna delavka Kvartič Julijana iz Velenja; 7. t. m. je v javni bolnici uinrl 65-letni Cvek Joža, prevžitkar iz Marija Gradca.
* Smrt ponesrečenke ob požaru v Mozirju. Poročali smo že o požaru, ki je v četrtek v Jazbini pri Mozirju vpepelil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Cvikla. Njegova žena Marija je iz goreče hiše rešila otroke in pri tem dobila smrtnonosne opekline. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je v soboto podlegla svojim poškodbam. Časten, spomin hrabri materi. Žalujočim naše iskreno sožalje!
* Koncert Celjskega pevskega društva. V soboto 20. t. m. bo 20-30 ter v nedeljo 21. ob 17., obakrat v Celjskem domu, priredilo Celjsko pevsko društvo velik vokalno-orkeslralni koncert, ki bo za Celje prvovrstni glasbeni dogodek. V orkestru sodelujejo skoro vsi znani celjski glasbeniki.
KAJ OSVEŽUJE!
„JOGURA“
KDOR JO PIJE VARUJE SU0JE ZDRAVJE!
1865
Jz theugih banovin
Hiša se je zrušila
Vogal sfe je s truščem in hruščem sesul in bi skoro pokopal delavca
Tišlerja
Radovljica, 8. junija.
Na Gradišči blizu Radovljice je stala na bregu, s katerega je zelo lep razgled v vso radovljiško okolico, lična bela hišica, ki se je v soboto opoldne zrušila.
Zidarski delavec Anton Tišler je bil ravno zaposlen pri svinjaku blizu hiše, katerega je hotel odstraniti. Tedaj se je začelo nenadoma rušiti zidovje hiše. S sten je padel najprvo omet, potem pa še kamenje. Fant je slutil nevarnost in je še v pravem času odskočil. Imel je s>ečo da ga velika skala, ki se je v tistem
hipu zvalila po bregu, ni podkopala. Za tem se je pa zrušil po bregu vogal hiše. Kamenje je drčalo med hruščem in truščem v dolino. Na hišici je zazijala velika odprtina.
Kamnoseški mojster Vurnik in zidarski mojster Grilc sla deloma porušeno hišo brž podprla s hlodi in preprečila še večjo nesrečo. Ugotovili so, da zidovje, ki se je porušilo, ni imelo pravega temelja in je bilo iz kamenja in proda, katerega je zob časa načel in zrahljal. Škoda je precejšnja.
Krvava bitka o polnoči
Od alkohola razgreti fantje so se obdelovali z noži in koli
Trije so ranjeni
Poljčane, 7. junija.
Bilo je na praznik Rešnjega Telesa, ko so se znašli popoldne na vinotoču Kračuna Vincenca v Čretniku občina Pekel, fantje Furman Ignac iz Maharske vasi, Kodrič Ferdinand iz Čretnika, Kodela Fric iz Brezjega in Dolšak Viljem iz Sp. Poljčan. Pili so in peli in prav dobro so se imeli, kot je pač pri pijači navada. In morda bi se prav tako lepo razšli, kot so prišli, da se niso tako pozno v noč tamkaj zadržali. Noč pa ima svojo moč, in tako so se od pijače razgreti okrog polnoči začeli prepirati in kajpak je sledil tudi pretep. P l tem je zadobil Dolšak Viljem od Furmana z žepnim nožem 3 cm širok rano v pleča. To krvavo dejanje je pretep le še podžgalo.
Kračun, lastnik vinotoča, jim je zatem takoj pokazal vrata, toda morala mu je priti na po-
moč cela družina, da so prenapeteže spravili skozi kuhinjska vrata na prosto. Po zaklenjenih vratih so nato zbijali, da je prišel Kračun nad nje s samokresom. Ustrelil je v zrak, da bi jih preplašil, toda nasprotno: Kodela in Furman sta z nožem in lato navalila na ubogega gospodarja in mu prizadjala nad kolenom leve noge 6 cm dolgo rano, pod levim rebrom ter nad laktom leve roke pa močne krvne podpludbe. To priliko je izkoristil zdaj Dolšak in je Kodela z nekim topim orodjem trikrat močno usekal po glavi, tako da je bil ta mahoma ves zalit s krvjo.
Orožnikom, ki so jih prijeli, so se nato drug na drugega zgovarjali, vsekakor pa bo tu največ kriv alkohol. Žalostno je, da so vsi pretepači še mladi.
Krvav pretep s kolom in nožem
Hude posledice čez mero zavžitega alkohola
Kranj, 7. junija.
Krvav pretep je nastal preteklo nedeljo v Cerkljah pri Kranju. Iz Velesova, znane božje poti nedaleč od Kranja, so se pripeljali v Cerklje domači fantje, med katerimi je bil tudi delavec A. B. iz Cešnjevka. Že v Velesovem so ga nekaj pili v gostilni Sajovic, dokler jih ni naložil posestnikov sin F. R. na voz in odpeljal v Cerklje, kamor je šel po svojega očeta. Stari F. R. je bil sam v .gostilni pri Kernu. Plačal jim je liter vina, sami so ga pa naročili še dva litra. V tej gostilni je bilo tudi pet cerkljanskih fantov. Eden izmed njih, komaj 211etni delavec A. K., je skočil takoj v goriimenovanega A. B. iz Cešnjevka, ki je star že 30 let, dočim fantje iz Cerkelj niso imeli dosti nad 20 let. Vročekrvni Cerkljanec je zagrozil Češnjevcu, da bo še to noč »crknil«. Vnel bi se že v gostilni prepir, če bi jih ne spravil gostilničar Kern iz gostilne, ker je bilo že blizu policijske ure, torej okrog 23. ure.
Velesovčani so se nato hoteli odpeljati z vozom domov. Cerkljanski fantje pa so vdrli za njimi ter začeli preklinjati in metati kamenje. Morali so ustaviti voz. Nato se je vnel krvav boj. Največ jih je odnesel A. B. iz Cešnjevka.
V	komolcu ima zlomljeno levo roko; razen tega pa je bil občutno ranjen z nožem na hrbtu, za desnim ušesom in na glavi. Prste leve roke pa ima poškodovane od udarcev s kolom. Kakor sam pripoveduje so ga tepli trije najmlajši Cerkljanci; A. K. z nožem, druga dva pa s kolom in rokami. A. K. prizna, da ga je z žepnim nožem parkrat dregnil, ker je bil zelo siten in je pripeljal velesovške fante v Cerklje izzivat. Oba njegova tovariša pa tajita, da bi ga s kolom, in pravita da sta ga obdelovala samo z rokami. Med pretepom je prišel mimo oženjen kovški pomočnik Jelar z Visokega, ki se je vračal iz Kamnika. Tudi njega bi kmalu A. K. z nožem, če se ne bi hitro umaknil. Čeprav se ni vmešal v prepir, so ga cerkljanski fantje zagrabili in ga hoteli pretepsti. Prosil
Poiovau/c po zvezdi večernici
99.
Toda zmaji niso hiše zvalili v jezero. Ko so uvideli, da je preveč trdna, da bi jo mogli streti, so povesili nosove in jo užaljeni popihali svojo pot. šli so po brežju in izginili v daljavi. Kljub temu, da je bilo zunaj zopet vse mirno, si Dušan, Danica in čučiruči še dolgo ni.so upali iz varnega skrivališča, šele po dolgem času so prilezli na dan in se zahva-hli Bogu, da jih je rešil strašne smrti.
jih je, naj ga pustijo, ker je oženjen. Komaj jim je ušel. Na begu je izgubil denarnico s 150 Din in tobačnico.
Cerkljenci se izgovarjajo, češ da so mislili, da je Jelar eden izmed nasprotnikov. Pravijo tudi, da je bil A. B. med vsemi najhujši; da je najbolj preklinjal in vpil in da je pripeljal fante iz Velesova v Cerklje samo izzivat. Velesovčani pa se izgovarjajo, da so prišli popolnoma mirni z vozom po posestnika F. R., ki je bil popoldne odšel v Cerklje.
A. B., ki jih je največ odnesel, je moral, ker so mu začele rane otekati, v ljubljansko bolnico. Orožniki so javili vso zanimivo zadevo srezkemu sodišču v Kranju.
Vsekakor je to zelo žalostna slika, kake posledice ima pijančevanje čez mero. Navadno jih kdo iztakne toliko, da ima dosti za vse življenje. Takile vzgledi bi morali bili resen opomin vsem našim fantom. Saj ni hudega, če so malo veseli. Toda to veselje se le prevečkrat izpre-vrže v pretep, ki ni v nikak ponos, ampak v veliko sramoto. Izzivanje in širokoustenje v pijanosti ni nobeno junaštvo.
Nova senzacija za Ljubljano
Vožnja avtomobila z osmimi potniki po stopnicah Frančiškanske cerkve in po stopnicah hotela Tivoli
Ljubljana živi povsem v velese,jurskem razpoloženju. Vse gre v znamenju senzacij.
Po Prešernovi utici je tako iudii privozil 10-se-dežni avto znamke Tatra, v katerem je sedelo
8	mož. Stražnik na Marijinem trgu je čakal, da mu bo šofer pokazal smer, ta je pa na splošno osuplost in začudenje mnogih mimoidočih usmeril avto naravnost proti stopnišču frančiškanske cerkve. Ljudje so mislili, da je šofer izgubil oblast nad krmilom. Avto je z veliko hitrostjo peljal po stopnicah navzgor do glavnerra vlroda v cerkev in nato zopet nazaj. Na trgu se je nabralo ogromno število radovednežev, ki so strine opazovali početje drznega avtomobilista znanega športnika Wernerja Stigerja. Avlo je nato odbrzel proti hotelu Tivoli, kjer je zopet ponovil akrobatsko produkcijo. Z neverjetno hitrostjo se je povzpel po stopnjišču, ki vodi od tivolskega grada v hotel. Avto je plezal s tako hitrostjo po stopnjicah, da so se ljudje, ki so bili ta čas na stopnjicah, komaj utegnili umakniti.
Produkcijo so opazovali tudi zastopniki vojaških oblasti. Voz, ki je izvajal neverjetno akrobacijo, je last avtomobilskih tvornic Tatra ter ima prostora za 10 oseb. Ima samo 24 IIP ter 4 cilindre, z zračnimi Madilci. Kolesa so opremljena z Dunlop pnevmatiko. Znamka Tatra je v splošni uporabi češkoslovaške vojske ter se je izkazala kot izredno dobro vozilo za ceste, pa naj bodo v še tako slabem stanju.
Huda kolesarska nezgoda
Kranj, 8. junij.
Kolesarjenje po Rožinvenskem klancu je bilo že ponovno strogo prepovedano. Toda vse prepovedi in pogoste nesreče ne zaležejo nič. Preteklo soboto okrog pol desetih dopoldne se je peljal s kolesom po klancu A. Hafnerjev mesarski pomočnik P. iz Zg. Bitnja. Blizu Jamnikove mesarije je povozil Sajovic Marijo, kuharico pri županu g. Cirilu Pircu, ki se je vračala po klancu domov. Padla je na kainenita tla in si je prebila senca, pretresla možgane in si ranila desno roko. Bila je celi dve uri v nezavesti. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik gospod dr. Božidar Fajdiga. Oblast naj občutno kaznuje krivca, da bo kazen resen opomin vsem onim, ki jim prepovedi nič ne zaležejo. Kaznovati bi bilo treba sproti tudi vse tiste, ki se vozijo s kolesi po trgu in drvijo po mestu, da se jim človek komaj izogne.
DRŽAVNO PRVENSTVO. Zopet dva poraza ljubljanskih »ligašev«. Katastrofa Ilirije v Splitu.
V nedeljo se je v vseh ligah nadaljevala borba za točke. Skoro vse tekme so prinesle pričakovane izide z izjemo naravnost neverjetnega scora, ki ga je dosegel Hajduk proti Iliriji.
V Ljubljani je moralo kloniti Primorje žilavi Concordiji. V Zagrebu je po hudi borbi zmagal Gradjanski nad Haskom.
Po nedeljski	tekmi je	stanje		posameznih		lig
	Prva liga:					
naslednje:						
Gradjanski	5	4	0	1	7:3	8
Concordia	4	3	1	0	8:4	7
Hajduk	2	2	0	0	19:1	4
Primorje	4	1	0	3	7:12	2
Hašk	4	0	1	3	4:9	1
Ilirija	3	0	0	3	2:18	0
BSK	Druga liga:					
	3	3	0	0	19:1	6
Soko	3	1	1	1	4:5	3
Sašk	2	1	0	1	3:2	2
Slavija	2	1	0	1	2:3	2
Jug	2	0	1	1	1:8	1
Jugoslavija	2	0	0	2	0:5	0
	Tretja liga:					
Mačva	4	4	0	0	4:0	8
Bačka	4.	3	0	I	7:2	6
Gradjanski	4	2	0	2	11:8	4
Obilič	4	2	0	2	11:10	4
Slavija	4	2	0	2	4:4	4
Vojvodina	3	1	0	2	6:5	2
PSK	4	1	0	3	7:14	2
Sand	3	0	0	3	0:4	0
Concordia : Primorje 2:0 (1:0).
Concordia je nastopila kompletna z »Ameri-kanci«, dočim je Primorje igralo brez ble-siranega Hassla, katerega je nadomestoval Jug II.
Zaradi močnega naliva, ki je trajal do drugega polčasa, je tekmi prisostvovalo le kakih 1200 ljudi. Novo postavljena tribina, ki pa še ni popolnoma dogotovljena, je bila polna, čeprav je na desni strani »kapljalo« (ta del strehe še ni bil pokrit).
Tempo je bil pred odmorom naravnost peklenski, kar je znatno vplivalo na igrače tako, da so v drugi polovici kazali očitne znake utrujenosti.
Zmaga Concordije je bila zaslužena in po predvedeni igri povsem odgovarjata dva gola razlike, čeprav bi tudi Primorje zaslužilo časten gol. Zmago je odločila neprimerno boljša krilska vrsta gostov, v kateri je pokazal re-prezentativec Premrl odlične vrline. V napadu je bil najboljši Zivkovič, ki pa je slabo streljal. V splošnem so bili streli sicer ostri, vendar radi razmočenega igrišča nesigurni in slabo merjeni. Prav dobri sta bili obe krili, posebno desno. Obramba ni bila preveč sigurna.
Primorje je ugajalo kar se tiče borbenosti, imelo pa je več slabih točk. Slamič je izvršil ogromno delo, imel pa je težko stališče, ker ni našel v stranskih krilcih potrebne pomoči. Pišek in Zemljak sta igrala povsem defenzivno, prvi je bil izredno slab. Napad se je le na momente znašel v skupni igri. Erman je zastreljal dve sigurni šansi. Najboljša je bila ožja obramba s Sveticem na čelu.
Gola sta zabila Zivkovič in Martinovič neubranljivo.
Sodnik g. Kujundžič (Subotica) prav dober.
Hajduk : Ilirija 14:0 (5:0).
Ilirija je doživela v Splitu katastrofalen poraz, kakršnih pomni naša nogometna zgodovina le redko. Dočim je Hajduk igral kot še nikdar do-sedaj, je moštvo Ilirije popolnoma odpovedalo. Niti eden ni bil na običajni višini. Najslabši je bil vratar Malič. Vsak strel, ki je prišel na gol, je »sedel«. Pri stanju 9 : 0 ga je zamenjal Do-berlet, ki je branil sicer mnogo boljše, vendar je moral spustiti še 5 golov. Ilirija je zabila dva avto gola.
Gradjanski : Mask 1:0 (1:0).
Nadmoč »purgerjev« pred odmorom, nato premoč Haška. Edini gol je zabil Stankovič.
Beograd: BSK : Jugoslavija 3:0 (2:0). Zaslužena zmaga, 12.000 gledalcev.
Osjek: Gradjanski : PSK 8:2 (2:0). Velika premoč domačih.
šabac: Mačva : Bačka 1:0. Mačva je že četrtič zmagala z istim rezultatom.
Veliki Bečkerek: Obilič : Slavi ja 3:2 (3:2).
Ostale tekme:
Ljubljana: Jadran : Grafika: 2:1, Slovan : Korotan 2:0.
Domžale: Slovan rezerva — Disk 5:1.
Novo mesto: Ilirija rezerva — Elan 3:3.
Dunaj: Admira — WAC 5:2, Rapid — Sport-klub 6:4, Vienna — Austria 4:1, Vienna je prvak Avstrije.
Graz: Sturm — GAK 5:2.
Državno prvenstvo moštev v lahki atletiki.
V	soboto in nedeljo se je vršilo v Ljubljani lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva med Primorjem in Ilirijo. Oficijelnih rezultatov nismo dobili na razpolago od sodniškega zbora, ker morajo biti še izračunani, povsem sigurno pa je, da je zmagalo Primorje s precejšnjo razliko točk. Rezultati so bili v splošnem slabi.
Glavna skupščina JZSS.
Za dopoldansko nedeljsko glavno skupščino JZSS je vladalo veliko zanimanje. Bela dvorana hotela »Union« je bila dobro zasedena s številnimi zastopniki klubov iz vse države. Od Od 80 klubov je bilo navzočih 67. Skupščine so se nadalje udeležili oficijelni zastopniki civilnih in vojaških oblasti: za bansko upravo svetnik g. Narte Velikonja, komandanta divizije je zastopal načelnik generalnega štaba podpolkovnik Sokolovič, mestno občino inž. Perko ter ravn. Pintar Zvezo za tujski promet.
Skupščino je vodil savezni predsednik dr. Pirc. Odposlana je bila pozdravna brzojavka častnemu predsedniku JZSS Nj. Vis. prestolonasledniku Petru.
O	poročilih posameznih funkcijonarjev se je razvila živahna debata.
Sprejeti oziroma spremenjeni so bili nekateri tehnični pravilniki. V oktobru se bo vršila izredna skupščina glede spremembe pravil.
Gorenjski podsavez je umaknil svoj predlog glede prenosa Saveza v Maribor.
Pri volitvah je bil izvoljen skoro v celoti stari odbor.
Odposlanih je več udanostnih oz. pozdravnih brzojavk: Nj. Vel. kralju, dalje predsedniku ministrskega sveta, vojnemu ministru, trgovinskemu ministru, načelniku v tem ministrstvu dr. Žižku, predsednikoma olimpijskega odbora odnosno Saveza savezov generalu Stefanoviču oz. dr. Hadžiju.
Mariborski šport. Lahkoatletski miting SK Ra pida.
Maribor, 7. junija.
SK Rapid je danes dopoldne priredil na svojem igrišču lahkoatletski miting, katerega so se udeležili klubi SK Rapid, ISSK Maribor, SSK Maraton in SK Železničar. Vse discipline so bile dobro zasedene. Doseženi rezultati ravno niso najboljši, vendar pa radi slabega deževnega vremena povoljni. Organizacija, zlasti pa rediteljska služba, je bila zelo pomankljiva. Obširen program se je zavlekel do 13 30.
V naslednjem rezultati:
Tek 100 m: 1. Stropnik (Železničar) 11'9 sek.
2.	Mesareč (Rapid), 3. Venuti (ISSK Maribor), 4. Grajec (Maraton). — Tek 200 m: 1. Mtthl-eisen (Rapid) 252, 2. Mesareč (Rapid), 3. Venuti (Maribor). — Tek 400 m: 1. Gutmajer (R) 582, 2. Rak II (Žel), 3. Rak I (Žel.). — Tek 800 m: 1. Hofer (R) 2:8, 2. Jeglič (R), 3. Rak (žel.), 4. Lešnik (Maribor). — Tek 3000 m:
1.	Podpečan (Zel.) 9'45, 2. Straub (Zel.), 3. Tinta (Maribor). — Met krogle: 1. Rak (Zel.) 1073m, 2. Gala (Maribor), 3. Stropnik (Zel.). Met kopja: 1. Ogrizek (R) 10'59m, 2. Koren (Maribor) 42'17 m, 3. Bertoncelj (Maribor) 37'80 m, 4. Stefin (Maraton). Met diska:	1. Gala
(Maribor) 33’05m, 2. Wagner (Zel.) 30m, 3. štefin	(Maraton)	29'90m.	Skok v daljavo:	1.
Koren	(Maribor)	5'83 m, 2. Monderer (R) 5'55
m, 3. Stropnik (Zel.). Skok v višino: 1. Gutmajer (R) l'55m, 2.	Koren	(Maribor) 1'55 m,	3.
Štefin	(Maraton)	1'53 m.	štafeta 4X100 m:	1.
Rapid (Jeglič, Monderer, Mesareč, Miihleisen) 50 sek„ 2. Maraton (Ferenčak, Berce, Greif, Lukan), 3. Železničar.
SK Železničar : SK Svoboda 5:0 (2:0).
Maribor, 7. junija.
Na igrišču SK železničar se je danes popoldne vršila prijateljska tekma SK Železničar : SK Svoboda. Oba nasprotnika sta predvajala živahen nogomet. Tekma je bila včasih zelo zanimiva. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil je g. Bergant.
Tekmovanje za mladinski pokal MOLNP. SK Železničar : SK Rapid 10:0 (6:0).
Zadnja mladinska prvenstvena tekma v spomladanski sezoni se je končala s katastrofalnim porazom Rapida v razmerju 10 : 0. železničarji so bili v vsakem oziru močnejši in so zmago popolnoma zaslužili, vendar pa je rezultat previsoko izražen.
Sodil je g. Nemec.
S to zmago se je SK Železničar petič priboril pokal Medklubskega odbora LNP v Mariboru. Na drugem mestu ve je plasiral ISSK Maribor, na tretjem mestu pa SK Rapid.
SK Rapid rezerva : ISSK Maribor rez. 3:1 (1:1).
Na mariborovem igrišču se je dopoldne odigrala prijateljska tekma med gornjimi nasprotniki. Tekma se je končala z zmago Rapida v razmerju 3 : 1. Rezultat odgovarja prilično poteku igre.
Mednarodne rokoborbe v Mariboru.
Maribor, 7. junija.
Včeraj so se pričele na verandi pivovarne »Union« mednarodne rokoborbe, ki jih prireja ISSK Maribor. Zanimanje za tekme s strani publike je ogromno. Organizacija prireditve je brezhibna. Kot sodnik je fungiral oba dni g. Cizelj. V naslednjem rezultati: Prvi dan: Kot prvi par sta nastopila:
Bognar (Madjarska) in Van der Borg (Nizozemska). Borba je končala v 25. minuti neodločeno. Tudi drugi par, Belič (Bolgarija) in Crontasz (Sedmograška), je končal v 25. min. neodločeno. V tretji borbi je Crontasz v 8. min. premagal Van der Borga.
Drugi dan:
Belič in Pecarsku (Rumunijah V 25. min. je bila borba proglašena za neodločeno. Frank (Nemčija) je v 22. minuti premagal Van der Borga. Borba med Bognar,jem in Orsovskym
(Poljska) je končala v 25. minuti neodločeno.
Tekme se .jutri nadaljujejo.
Tenis. SK Rapid : SF Celje 9:0.
V Celju bi se moralo v nedeljo vršiti semi-finale za prvenstvo Jugoslaviji v slovenski ligi. Ker je SK Celie prepustil zmago par forfait Rapidu, je finalist v slovenski zoni SK Rapid, Maribor, ki igra naprej z zagrebškimi klubi. V Celju se je vršil prijateljski tenis match, ki pa je bil radi Slabega vremena prekinjen. Rezultati so bili naslednji: Leyrer : Toplak 6 : 3, 4 : 6, 6:4; Hitzl : Kopušar 6 : 3, 6 : 4; Holzinger : Bleiweiss 6 : 2. 1 : 6, 6 : 3; dr. Blanke : šarnbek 6 : 2, 6 : 2.
Lep uspeli mariborskega kolesarpa na Dunaju
Maribor, 8. junija.
Včeraj je bila na Dunaju mednarodna kolesarska dirka, katere se je udeležilo 53 najboljših. dirkačev iz Avstrije, Nemčije, Madjarske, Češkoslovaške, Italije in Jugoslavije. Mariborski pododbor kolesarske zveze je poslal na Dunaj svojega favorita Štefana Rozmana, člana kolesarskega kluba Penina. Daši Rozman terena ni poznal in je poleg tega — dirkali sb v parih — imel smolo s svojim tovarišem, ki je dosegel le eno točko, sl je vendar priboril z 8 točkami četrtoganesfo. Prevozil je 40 km dolgo progo v
1	uri to 3 minutah. Prva 3 mesta so zasedli A vstrijci, 5. Madjari, 6. pa Čelumlovaki
Zaključek velesejmsltili dni
XI.	Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in industrijo gospoda .luraja Demetroviča. Vsi razstavni prostori velesejma so bili popolnoma zasedeni.
Na velesejmu je razstavilo skupno 816 raz-■tavljaleev, od teh domačih 517, in sicer:
Dravska banovina ......................392
Savska banovina ........................89
Primorska banovina...................... 8
Drinska banovina.......................  2
Zetska banovina ....................„	1
Dunavska banovina...................... 11
Vardarska banovina ..................... 4
Beograd, Zemun, Pančevo  10
Skupaj . . . 517
Inozemstvo je pokazalo tudi letos za ljubljanski velesejem izredno veliko zanimanje. Razstavilo je 299 tvrdk: U.S. A. 19, Cbile 1, Anglija
9,	Avstrija 81, Belgija 4, ČSR 21, Dauska 1, Francija 9, Holandska 3, Italija 5, Madjarska
11,	Nemčija 121, Poljska 1, Sirija in Libanon 1, Švedska 8, Švica 4.
Razstavljenega blaga je bilo 215 vagonov.
Razstavlalci so napravili pomembnejše zaključke, porazvrščeni po strokah s sledečimi banovinami:
Strojna industrija: Dravska, Savska, Dunavska, Moravska, Vardarska.
Kovinska industrija: Dravska, Savska, Drinska, Dunavska.
Elektrotehnika, fotografija: Dravska, Drinska, Savska, Primorska.
Občni zbor Zveze trgovskih gremšjev
V nedeljo ob pol 10. dopoldne se je vršil v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani XI. občni zbor Zveze trgovskih gremijev. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze g. Jos. Kavčič, ki je pozdravil odlične zastopnike slovenskega trgov, stva gg.: predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ml., predsednika trg. društva »Merkur« dr. Windischerja, gen. tajnika Zbornice za TOI Ivana Mohoriča in konzulenta Žagarja.
Po uvodnem govoru je g. predsednik poročal o poslih predsedništva v pretekli poslovni dobi ter se osebno dotaknil najvažnejših gospodarskih vprašanj trgovskega stanu. Vsled vladajoče svetovne gospodarske krize so pričele ceue izredno padati, znižala se je postavka naše izvozne trgovine. Aktivnost naše zunanje trgovine je doživela v preteklem letu nove smeri, ki se stalno utrjujejo in spopolnjujejo. O temu pričajo nove trgovinske pogodbe. Geslo naše zunanje trgovine mora biti: pospeševanje domače delavnosti. Da se vse to doseže, je potrebno znižanje železniških tarif, zlasti za najvažnejše naše prometne razmere in posebno naglasil delo in trud, ki si ga je nadela Zveza za postavo direktne zveze naše banovine z morjem. Nujnost tega vprašanja leži na dlani. Poudaril je tudi potrebo po vpostavi zveze z Madjarsko.
V nadaljnem svojem govoru je g. predsednik navajal delo vlade na polju zakonodaje, posebno unifikacijo trgovskega zakona in novega obrtuega zakona. Močno je poudaril tudi potrebo po zvišanju minimalne kvote pri poravnavah od 40“/o na 75°/o. Tudi v socialnopolitičnem življenju se je zvršilo mnogo dela. Zakonska stabilizacija dinarja bo ugodno vplivala na razvoj našega gospodarstva.
V pogledu skupnih zbornic je govornik podčrtal stališče slovenskega trgovstva, ki stoji na principu skupnih zbornic. Govornik je nato podrobneje razmotrival davčna vprašanja z ugotovitvijo, da so se javne dajatve od leta 192‘3 povišale za 10°/o, medtem ko so se narodni dohodki znižali za preko 20"/o.. Javne dajatve dosegajo že 18-6 milijard dinarjev, kar znači 30% vsega narodnega dohodka. Posebno velika so obremenjena v naši banovini, kar se najbolj zrcali v odlivu gospodarske podjetnosti iz naše banoviue. Javna uprava posega v delokrog trgovstva, spričo tega mora trgovstvo voditi težko borbo za svoj obstanek.
Po predsednikovem poročilu, ki so ga zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje, je pozdravil občni zbor domačin predsednik ljubljanskega gremija g. Gregorc, za njim pa še podpredsednik g. Elsbacher.
V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zborovalce g. Ivan Jelačin ml., ki je v jedrnatem govoru pokazal na vse težkoče, s katerimi se danes bori trgovski stan. Apeliral je na izvajanje gospodarskega solidarizma, ki je danes še prav posebno potreben.
Predsednik je nato sporočil spremembo v Zbornici za TOI in se v ubranih besedah spomnit delovanja v pokoj odhajajočega g. dr. Win-discherja, ki je trideset polnih letih pomagal, vzgajal in vodil slovensko gospodarstvo. Predsedniku je odgovoril g. dr. VVindischer, ki je poudaril, da ga izredno veseli velik napredek in osamosvojitev slovenskega trgovstva, zlasti pa z zadoščenjem ugotavlja velik duhovni napredek slovenskega trgovskega stanu. Zborovalci so njegova izvajanja burno pozdravljali.
finančno poročilo navaja računski zaključek in proračun za leto 1931, ki predvideva 109.800 dinarjev izdatkov, ki je bilo soglasno sprejeto.
O samoupravni h davščinah je nato referiral g. Ivan Bahovec, o davku na poslovni promet g. Šoštarič, o telefonskem omrežju Dravske banoviue g, Kavčič, o vprašanju obrestne mere g. Kaiser. Za vsak posamezen referat sd bile gprejote zadevne resolucije.
Avtomobili, motorji, kolesa, vozovi: Dravska, Savska, Drinska, Primorska.
Poljedelski stroji: Cela država.
Mlinske gariture: Primorska, Drinska, Savska.
Motorji in brizgalne: Dravska, Savska, Dunavska, Drinska, Beograd.
Lesna industrija, pohištvo: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, Beograd, Zemun, Pančevo.
Usnje in konfekcija, kožuhovina: Dravska, Savska, Drinska, Vrbaska, Primorska, Zemun.
Tekstilna inustrija in konfekcija: Cela država.
Pisarniške potrebščine, papir, grafika: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, Zetska, Vardarska, Beograd.
Glasba: Dravska, Savska, Dunavska, Vrbaska, Beograd, Primorska, Zetska.
Stavbena industrija: Cela država.
Industrija živil: Cela država.
Kemični izdelki, kosmetika: Cela država.
Razno: Cela država.
Obiskovalcev je bilo okrog 101.000.
Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, ČSR, Grčije, Italije, Nemčije, Francije in Ogrske, pa tudi iz Rumunije, Združenih držav ameriških, Chile in Albanije.
Razstavljale! in obiskovalci so z uspehom velesejma zadovoljni.
XII.	mednarodni vzorčni velesejem v Ljub-ljni se vrši leta 1932 prvi leden meseca junija.
Od 29. avgusta do 9. septembra 1931. se vrši jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma, v katere okrilju bo prirejena tudi velika tujsko-prometna razstava.
Občni zbor Društva indu-strijcev in veletrgovcev
Včeraj ob pol 17 se je vršil v veliki dvorani Trgoskega doma redni letni zbor Društva indu-striijcev in veletrgovcev.
Društveni predsednik g. Ivan Samec je uvodoma konstatiral sklepčnost v smislu društvenih pravili ter pozdravil zborovalce. Takoj za tem se je oglasil k besedi predsednik trg. društva »Melikurt g. dr. W|Lndischer, ki je pozdravil oibč-ni zbor v imenu Zbornice za TOI ter v vzneseni ti besedah povdaril agilnost društva, kii je v težkih in resnih časih pokazalo s svojim plodo-nosnim delom tako razveljiv napredek. Želi, da hi društvo tudi v bodoče delovalo v tem smislu.
Društveni tajnik g. Jernej Jelenič je v svojem poročilu zborovalfce seznanil z društveno organizacijo in posebej obrazložil pomen in delovanje informacijskega oddelka društva. Med drugim je g. tajnik pokazal kapaciteto društvene poizvedovalne službe ,ki vodi v točni evidenci preilco 20.000 trgovcev v naši državi. Nadalje je obrazložil tehnično sestavo posameznih informacij ter stalen napredek tega razvoja, ki bi bi'1 pa pri dovršeni stanovski zavesti članov lahko še mnogo večji.
Finančno stanje v pretekli poslovni dobi je pred oči 1 blagajnik g. Edvard Praprotnik. Iz poročila je razvidno, da je društvo kljub težki gospodarski krizi obdržalo ravnovesje v bilanci. Nadzorstveni svet je nato predlagal odboru »b-solutorij, ikar se je vzelo na znanje.
Podpredsednik g. Stane Vidmar je nato izredno zanimivo An stvarno poročal o društvenem delovanju s posebnim ozirom na informacijsko službo društva in o prizadevanju društva pri insolvencah. Tudi Društvo industnijcev in veletrgovcev, ki je iniorjatiivno pričelo s pobijanjem raznih spekulativnih poravnav je sprejelo resolucijo, da se zadevni zakon ukine, ali pa vsaj poravnalna kvota od 40% na 75%. Izvajanja g. podpredsednika so žela obilo priznanja in odobravanja.
Pri novih volitvah so biti izvoljeni sledeči gg.: predsednik Ivan Samec, podpreds. Stane Vidmar, odborniki: Drago Gorup, Ivan Jeras, Edvard Praprotnik, Jernej Jelenič, Oskar Schmitt, Jos. Lubič. Namestnika: Ivan šošterič in Rudolf Kokalj, nadzorstvo: Franc Urbanc, Avgust Volk, Jurij Verovšek.
Borzna poročila
dne 8. junija 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 8. junija. Amsterdam 2276, Berlin 1341—13-44, Bruselj 7'8784, Budimpešta 9-8767, Curih 1095-30—1098'30, Dunaj 7-9335-7-9635 London 274-79—275-59, Newyork 56355 do 56-555, Priz 220-45—222*45, Praga 167-20 do 168, Trst 295-99-296-14.
Zagreb, 8. junija. Amsterdam 22-724—22-784, Dunaj 79335—796-35, Berlin 13-41—1344, Bruselj 787-84 bi., Budimpešta 986 17—989-17] London 274-79—275-59, Milan 295-075 do 297-075 Newyork kabel 56-465-56-665. ček 56365 do 56-.)55, Pariz 220-45—222-45, Praga 167 20 do 168, Z uri eh 1095-30—1098 30.
Beograd, 8. junija, Berlin 13-41-13-44 Budimpešta 98617-989-17, Bukarešta 33-56-34-06 Dunaj 793-35—-796-35, London 274-59—275-39' Milan 294-99—29699, Newyork 55-3550 do 55-5550. Pariz 220-45—22245; Praga lfi7‘>0 do 168, Zilrich 1095-30—1098-30.
Dunaj, 8. junija. Amsterdam 286-38, Atene 90-2313, Beograd 12-5836. Berlin 168-76, Bruselj 9914, Budimpešta 124-07. Bukarešta 4-2325, London 34'605, Madrid 68-55, Milan 37-2525 Newyork 711.20, Pariz 27-865, Praga 21'0725, Sotija 5*1540, Stockholm 190"60, Kopenhagen 190-45, Varšava 7971, Curih 137-98.
Curih, 8. junija. Beograd 9-115, Pariz 2029, London 25-09, Newyork 515-65, Bruselj 71-83, Milan 26-99, Madrid 49-40, Amsterdam 207-50, Berlin 12240, Dunaj 7247, Sofija 374, Praga 15-28, Varšava 57-80, Budimpešta 90 05,
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
. Zagreb, 8. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85-75—86 (86). voj. škoda ar. 414-50—416 (415), kasa 414—416, junij, jul., avg. 413 d., dec. 414—416, 4% agr. obv. 48-75—50 (48), 7% Bler a. 89-625—90 (89-75), 8% Bler a. 80-625-81 (80-75, 81), k. 80-25 d.. 7% pos. hip. b. a. 81-50-83, k. 82-50-83 (82-50). Begluške 65—65-50. — Banke: Praštediona 950—960, Union 168—172, Jugo 68-50—69, 67, 68, 69, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d.. Narodna banka 6500—7100, Srbska 191—192. — Industrija: Šečerana Osijek 244—252-50, 245, 250, 247-50, Trboveljska 255—258, 255. Slavonija 200—205, 200, Vevče 120 d. — Nar. šum. 25 bi., Guttman 124—125, Slaveks 25—30, Danica 70—72-50, Drava 235—236, Nar. mlin. 18 bi., Isis 46—50, Dubrovačka 300—320, Jadr. pl. 485 d., Ocean. 190 d.
Beograd, 8. junija. 7% inv. pos. 87—87-50, 7% Bler 80-375, 8% Bler 89'25, 7% pos. hip. b. 83-25, 4% agr. obv. 49-50, 6% begi. obv. 64-50, tob. sr. 24, Rdeči križ 39, vojna škoda 412, uit. septembra 416, Narodna b. 6705.
Dunaj, 8. junija. Bankverein 15’15. Dunav-Sava-Adria 13-20, Prioritete 9295. Trbovlje 30-50, Leykam 2-40.
Žilna tržišča
Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna brez prometa.
Novi Sad, 8. junija. Pšenica: gornjebanatska 180—185, sremska 78 kg 160—165. Vse ostalo neizpremenjeuo. Promet: pšenica 2 vag., moka
2,	koruza 24, otroki 10 vagonov. Tendenca: ne-izpremenjena.
Budimpešta, 8. junija. Tendenca: neodredje-na, promet: miren. Pšenica: jun. 14-50—14-55 (14-53—14-54). — Koruza: jul. 13-51—13-78 (13-74—13-76), avg. 13-82—13-92 (13-90—13-99) 1932. maj 11-80—11-85 (11-76—11-80), trans, jul! 1090.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
S&kolstivG
Uspel nastop Sokola I. na Taboru
Ljubljana, 8. junija.
Sokolul. na Taboru včeraj vreme ni bilo naklonjeno, da bi se vršil javni nastop na letnem telovadišču. Popoldanski naliv je zato prisilil prireditelje, da se je vršil javni nastop v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Največja ljubljanska dvorana je bila do 17. docela napolnjena s prijatelji Sokola I. Javni telovadbi so prisostvovali podstarosta SKJ brat Gangl, načelnik SKJ brat Bajželj, župni podstarosta brat Krapež, načelnik brat Vrhovec, tajnik brat Flegar, starosta Ljubljanskega Sokola brat Kaj-atelj, občinska svetnika brat dr. Fettich in brat Urbas ter številno članstvo bratskih sokolskih društev. Častno je btla zastopana naša hrabra vojska s Častniki.
Telovadbo sta vodila načelnik brat Stane Vidmar in načelnica sestra Jugova ter se je pričela točno ob 17.
Ob zvokih sokolske godbe, pod vodstvom br. Svajgarja je prikorakal v telovadnico burno po-ziravljen moški naraščaj (58), ki je proste vaje za zlet v Prago izvedel zelo skladno in strumno. Za njim je izvedla ženska deca igre, prenašanje lončenih posodic na glavi v iiitrl hoji in preskokom čez dve gredi, ki so vzbudile pri občinstvu obilo zabave ln smeha. Zelo posrečena je bila vadbena ura članic in ženskega naraščaja (61), ki je nazorno pokazala žensko telovadno uro, rajalne vaje, orodna telovadba in redovne vaje so izvedle telovadke zelo lepo in bile deležne viharnega odobravanja pri odhotiu iz telovadnice. Moški naraščaj je nato izvedel igro s ponjavo (veliko plahto), t. j. metanje naraščajnika v zrak, kar je vzbudilo obilo zabave. Moška deca je nato izvedla igro po pesmici »Kovači«, ki je že na mladinski akademiji dosegla popolen uspeh. Člani in moški naraščaj je nato nastopil s skoki in preskoki in sicer v skoku v višino je jurišno desko, čez kozo, visokega konja in mizo, Člani, kakor moški naraščaj je pokazal krasne skoke, ki so občinstvu zelo ugajali. V telovadnici so se zopet poza-vile članice in naraščajnice obojih 48, ki so izvedle tekmo z žogo v najrazličnejših kombi-
Razp
is
Krajevni šol. odbor v Škofji Loki
razpisuje oddajo
ključavničarskih, pečarskih, parketnih, tapetnih, steklarskih, slikarskih in pleskarskih del ter izdelave lesene šolske opreme za osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki.
Ponudbe, pravilno sestavljene in pravilno kolekovane je vložiti v zapečatenem zavoju najkasneje do 12. ure 1<>. t. m. pri podpisanem odboru.
Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofert-ni pripomočki se dobe / pisarni stare šole vsak dan od 10. do 12. ure proti povrnitvi stroškov.
Krajevni šolski odbor v Škofji Loki,
dne 7. junija 1931.	1414
nacijah. Moška deca je nato izvedla kombinirane tekme skozi tri lestvine, ki so občinstvu zelo ugajale. Nato je 24 članic zelo elegantno in skladno izvedlo proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi. Izvedba in kritje vzorno. Končno je 56 članov izvedlo društvene proste vaje, sestava brata Vidmarja, po znani koračnici »Triglav«. Izvedba res lepih in preprostih vaj je bila skladna in strumna. Te vaje so zelo lepe in efektne ter bi jih priporočali našim podeželskim društvom za letošnje javne nastope, katerim so vaje za vsesokolski zlet v Pragi pretežke. Brat Vidmar bo takim društvom gotovo ugodil in jim preskrbel tekst.
Javni nastop Sokola I. je popolnoma uspel, število nastopajočih bi bilo gotovo še večje, ako bi bil nastop na telovadišču, tako pa se je moralo omejiti le na dvorano. Prednjaškemu zboru Sokola I. čestitamo in mu želimo veliko uspehov pri nadaljnem sokolskem delu. Po telovadbi je bila v dvorani prijetna sokolska zabava s plesom in sviranjem sokolske godbe, ki je potekla zelo animirano v zadovoljstvo vseh navzočih. Zdravo! J. H.
vse-
Vprašanje komunikacij IX. sokolskega zleta v Pragi
čeprav nas loči od IX. vsesokolskega zleta v Pragi skoro celo leto, se že sedaj vršijo od merodajnih oblasti velike priprave, ki se tičejo čim boljših prometnih sredstev k velikanskemu zletišču. Vršila sta se v ta namen že dva komisijonelna ogleda, katerih so se udeležili zastopniki cestne električne železnice, prometnega odseka policijske direkcije in prireditvenega odbora COS. Sklenjeno je bilo, da se napravi provizorična avtomobilna cesta in pomožna tramvajska proga Na ovčinah v bližini nekdanjega zletišča na Letni. Zgradila se bo tudi nova avtomobilna cesta preko Illavkinega mosta do Letne. Promet se bo pa vršil tudi deloma po smichovskem okraju, da se na ta način oljaša promet po glavnih cestah k zletišču. Tudi novi Jiraskov most bo do takrat toliko gotov, da se bo mogel po njem vršiti vsaj v eno stran promet ob največjem navalu občinstva.
Sokolski listi
Sokolski Glasnik ima v svoji 23. številki tole pestro vsebino: Jakob Jesih (Ljubljana): Ideja in ideologija = Dušan M. Bogunovič (Zagreb): Iz dobe trpljenja in mučeništva ob priliki 15-let-nice procesa proti Sokolstvu v Banjaluki = Zlet Sokolstva na Jadranu = Slovansko Sokolstvo: Proglas načelnika COS br. Agatona Kellerja in načelnice sestre prof. Marije Provazni-kove = Popravek na članek »Pogrešena akcijac od br. Bogunoviča = Veliko nacijonalno slavje v Rumi = Vojislav Bogičevič (Tuzla): Nekoliko primerov o vasi in kmetu = Brat Karel Lubeo mrtev = Iz žup in društev.
Proste vaje Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije za IX. vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932, s katerimi nastopi naše Sokolstvo samostojno pri javni telovadbi, so izšle v posebni brošuri. Proste vaje za člane je sestavil br. Mirko Stanič, Sokol Ljubljana II, za kmetske sokolske čete brat Milan Jankovič iz Zagreba, za moški naraščaj br. Keber, Sokol Ljubljana II, za članice sestra Jugova, Sokol I. Tabor, in za ženski naraščaj savezna načelnika sestra Elza Sle*-larjeva. Brošura se naroča pri Jug. Sokol. Matici v Ljubljani, Narodni dom in stane izvod 15 Din. Vsem društvom toplo priporočamo.
Razpis.
Direkcija drž. rudnika, Velenje, razpisuj« za na dan 18. junija 1931. ob enajstih nabavo:
20 000 kg pšenične moke,
2:000 kg svinjske masti,
2.000	kg kuruze.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
Nogavice, rokavice, volna in bombai 468
•ajceneje ln v veliki Izbiri pri KARL PSELOG Ljubljana, Židovska alioa in Stari trg
Fo<omeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
F1*""
Bukova drva I iikoveljiLl premog |
I	pri	tt.
..KURIVO"
IJUBLJANA
Dunajska cesta 33 j (na Balkanu) Talefon št. 34 - 431
Philips
RADIO
1383
aparati
„Centfra“, Ljubljana, Masarykova c. 12
KLAVIRJI.
Prcdno kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. - Najcenejša izposojevalnica!
- Warbinek -
Ljubljana, <soo Gregorčičeva ul. 5.
Trgovski pomočnik
mlajša moč, želi pre-meniti mesto s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku .Jugoslovana,
Emajl J.zo.Ti.
Ljubljana J
Beljaška 4 - Teief.3252 emajlira in poniL-Ijujje po naroiilu
NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablice
— črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico
— avtogeno varenje
Emal d. z o. z.
Ijul>l|<ina 1
Beljaška 4	1084
Službene objave
KuIIuvol
Banovec v Rigolettu
V	soboto je pel mantovskega vojvoda v Ri-golettu Svetozar Banovec, ki se je vrnil iz ameriške turneje. Banovec je bil vedno dober pevec in je tak tudi ostal. Gotovo bo odslej stalni fclan naše opere. Obervvalderjeva in Zupan stalno napredujeta, kar je zasluga Hubada, kjer se šolata. Ostala zasedba je že znana. Bila je zelo dobra predstava in jo je vodil dirigent Neffat.
Slavko Osterc.
Knjiga esejev
Pred konec letošnje pomladanske književne sezone je g. Geza Kolm pred par dnevi izdal knjigo g. Vladimira Vujiča z naslovom: Spu-tana i oslobodjena inisao (Vklenjena in sproščena misel). Knjiga kot taka ni nova, kajti vsi v njej objavljeni članki so izšli v zadnjih letih v raznih srbskih književnih in drugih revijah (»Srpski književni glasnik«, »Narodna odbrana«). Vendar je njeno objavljanje upravičeno, ker so v njej zbrani članki po posebnem načrtu in imajo še danes isto vrednost in aktualnost, kot so jo imeli v času, ko so bili napisani. G. Vladimir Vujič je med Srbi znan po svojih praktično filozofskih razpravah in zadnja leta največ objavlja v »Narodni odbrani«. Ta knjiga njegovih daljših esejev je obenem pregledna slika pisateljevega notranjega razvoja, je markacija njegove poti »od racionalizma do slovanske misli«, kakor avtor sam v kratki uvodni besedi zatrjuje.
Na 180 straneh drobnega tiska je g. Vujič podal enajst več ali manj klenih esejev. Najzanimivejše je poglavje, ki nosi naslov: V senci Božidarja Kneževiča. Ravno lani smo zelo površno proslavili petindvajsetletnico smrti tega srbskega filozofa — samouka, ki je pa kljub temu kot osebnost morda najprivlačnejša med vsemi srbskimi filozofi. Posebej njegova knjiga: Misli, ki je doslej izšla že v treh izdajah, je med intelektualci zelo priljubljena knjiga. Njegove kondenzirane misli o odnosih človeka do človeka in človeka do Boga so postale naravnost klasične in jim fragmentarna, kratka oblika maksim izborno pristoji. Mimogrede bi knjigo priporočil vsem, ki imajo željo za notranjo poglobitev. Omenjam, da Slovenci knjige te vrste še nimamo. — Ostale eseje bom navedel le po naslovih. Vrste se: V krogu Bergsona in pragmatizma, Vklenjena misel (obsega: Iz naše najnovejše filozofije, »Dostojanstvo« filozofije in »poniževanje« filozofije, Ideal znanosti), Profil Don Kihota, Osvobojena misel. (Knjiga je izšla v zelo okusni obliki in stane 30 Din.)
T. P.
{gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V L.TPOLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Toreik, 0. junija: Zaprto.
Sreda, 10. junija: »Vzrok«, premijer«. !)<><] E. Celrtetk, 11. junija: »Vzrotk«. Red D.
Opera
ZaJetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 9. junija: »Oj ta preSmejitama ljubezen.
Red C.
Sreda, 10. junija: Zaprto.
Četrtek, 11. junija: Hotfmannove pripovedke. Gostuje g. Banovec. Red A.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 8. juniija: Zapito.
Sreda, 10. junija: Zaprto.
Četrtek, 11. junija ob 20. uro: >Evan#elji)ik« a>b A. Premijera.
Obiščite razstavo presbiroa v Jakopičevem paviljonu
Vstopnin« ni!
Scfdlic
Ljubljana, torek, 9. junija. 12.15 PJožče (61a-gerji iz zvočnih filmov). 12.45 Dnevne vesti.
19.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet.
19.00 Prof. Fr. Pengov: Proizvajam je sladkorja iitn škroba v rastlinstvu. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti. ‘23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda. 10. junija. 12.15 Plošče (Tau-ber, češka glasba). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plo&če. borza. 18.00 Akademija III. državne giiminiazije. 19.0 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. 19.30 Prenos nipere Puccini »Madam Butterfly« z Dunaja. 22.00 Č«s, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan_
Zagreb, torek. 9. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plo&če. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Violinski koncert: E. Kahr, Dunaj. 21.30 Vesel večer. 22.30 Novice. 22.40 Večerna glasba.
Zagreb, sreda, 10. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.80 Novice. 19.45 Poročila. 20.00 Prosto za prenos iz Prage. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Prenos zvočnega filma.
Beograd, torek, 9. junija. 11.30 Plo&če. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zvočni film 20.00 Predavanje. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestra.
Beograd, sreda, 10. junija. 10.00 Šolski Radiio.
11.90 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 18*00 Narodine pesmi. 17.30 Popoldanski koncert.
20.00 Glasbene uganke (II.). 20.30 Diama. 21.30 Novice.
Praga, torek, 9. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Koncert Radio orkestra. 17.10 Plošče. 19.05 Koncert. 19.45 Kitare. "1.00 Ljudski orkester. 22.20 Plošče.
Praga, sreda, 10. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 14.10 Plošče. 17.20 Ploščo. 18.15 AnKstid Briand 19 25 Uvod k prnnosu. 19.30 >Don Carlos«, opera Verdi. 22.10 R i I m iona giini-■»sttkn
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 416/18	1558a 2—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev rezervoarja v Rogaški Slatini prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. jti I i j a 19 31. ob enajstih na hidrotehničnem odseku, Stari trg 34/11 v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled med uradnimi urami na bidrotehničnem odseku, Stari trg 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: 492.180 Din 40 p, z besedami: štiri sto devetdeset dva tisoč osemdeset dinarjev 40/100.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. maja 1931.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 2. junija 1931.
%
E 364/31	1601
Dražheni oklic.
Dne 24. julija 1931. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št.
5.	dražb« nepremičnin: posestvo, zemljiška knjiga k. o. Ojstrškavas, vi. St. 33, k. o. Prekopa, vi. št. 279.
Cenilna vrednost: Din 27.56125; vrednost pritikline: Din 248; najmanjši ponudek: Din 18.380.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 2. junija 1931.
2.000 kg svinjske masti,
2.000 kg kuruze.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 6. junija 1931.
•j.
Štev. 5475/11.	159fi
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 2. j u n i j a 19 31. ob enajstih nabavo:
90.000	kg visokovrednega poatland-ce-meta.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 6. junija 1981.
Razne objave
1606
Vabilo na 28. redni občni zbor delničarjev
Akcijske družbe za kemično industrijo na Dunaju, ki bo v soboto dne 20. junija 1931 ob 12. uri opoldne v poslovnih prostorih družbe Dunaj 1, ScboUenring 17.
Dnevni r ed:
1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1929/1930.
2. Poročilo računskih preglednikov. Sklepanje o bilanci in o uporabi čistega dobička, ter razrešitev upravnega sveta.
3. Volitev v Upravni svet. Volitev računskih preglednikov.
4. Določitev nagrade računskim preglednikom in članom izvršnega odbora. Določitev sejnine za člane Upravnega sveta. Delnice je v smislu § 25 statutov založiti
najkesneje do 14. junija 1931. pri Osterrei-chische Credit-Anstalt lik Handel und Ge-werbe Wien I. Ani Hof 6 ali pri Dresdner-Bank, Berlin.
Vsakih 10 delnic upravičuje za en glas. D u n a j, 6. junija 1931.
Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju.
*	1598
Vabilo na redni občni zbor
Delniške trgovske in industrijske družbe HARTNER v Murski Soboti, ki ga bo imela dne 2(5. junija 1931. ob 15. (petnajsti) uri popoldan v prostorih Prekmurske banke, d. d. v Murski Soboti.
Dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnosti, imenovanje skru-tinatorjev in zapisnikarja.
2. Poročilo upravnega sveta.
3. Predložitev računskih sklepov za leto 1930.
4. Absolutorij upravnemu svetu in preglednikom računov.
5. Volitev preglednikov.
6. Slučajnosti.
Upravni svet.
Po § 17 družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Vsak delničar, ki hoče glasovati na občnem zboru, mora položiti potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred polnih šest dni pred občnim zborom pri družbe«! blagajni.
*	1592
Vabilo na XL redni občni zbor
ki ga bo imela tiskarna »SAVA«, d. d. t Kranju, t petek dne 26. junija 1931 ob trinajstih v tiskarniških prostorih z nastopnim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1930. in predložitev bilance za leto 1930.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Odobritev bilance za leto 1930 in sklepanje o predlogu upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
4. Volitev predsednika, podpredsednika, kakor tudi treh do petih članov upravnega sveta.
5. Volitev treh članov nadzorništva.
6. Slučajnosti.
Opomba: Po § 26 pravil daje vsakih deset delnic pravico do enega glasu. Po § 27 imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavko za njih glasovalno pravico, pri blagajni družbe.
V	K r a n j u, dne 3. julija 1931.
Upravni svet.
*	1585
Objava.
Izgubil sem imatrikulacijsko izpričevalo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Šenk Milan rodom iz Jezerskega. Proglašam ga m neveljavno.
Šenk Milan, e.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 1316/30—8	1600
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv in travnikov, zemljiška knjiga M. Sobota, 1/6 vi. št. 244, 1/10 vi.št. 407, 1/40 in vi. št. 421 in 1/5 vi. št. 727.
Cenilna vrednost: 17.735 Din 09 p;
najmanjša ponudek: 11.824 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dfaž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 23. maja 1931.
*
E IX 488/31-12.	1682
Dražbeni oklic.
Dne 13. j u 1 i j a dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 404.
Cenilna vrednost: 57.800 Din; najmanjši ponudek: 38.53334 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati'glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 5. maja 1931.
*
E IX 1220/31—4.	1581
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. julija 193 1. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Veliki Boč, vi. št. 45.
Cenilna vrednost: 72.000 Din; najmanjši ponudek: 48.000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni' deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 23. maja 1931.
E 351/31.	1602
Dražbeni oklic.
Dne 24. julija 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše, gospodarskega poslopja, gostilne in zemljišča, z,emlj. knjiga k. o. Grajskavas, vi. fct. 195./.
Cenilna vrednost: Din 85.108;
najmanjši ponudek: Din 47.406.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 59/1-31.	1597
Razglas
Veljavnost polnega lista, izdanega od sreskega načelstva Šmarje pri Jelš ih pod No. 4/C z dne 22. avgusta 1924 rudarju Cepin Alojziju, roj. 190*2 v Bistrici, občina Zagorje, se razveljavi ,ker je bil potni list imenovanemu ukraden.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 2. junija 1931.
Štev. V. 555/1.	1559—3-3
Razglas o licitaciji.
Ker I. javna ofertna licitacija za oddajo del za gradnjo mostu čez Temenico v Ponikvah v km 5-63—8*12 drž. ceste štev. 2 z proračunjenimi stroški Din 292.274'98, ki se je vršila dne 2. junija t. 1. ni uspela razpisuje sresko načelstvo po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani z odlokom
V	No 579/2 z dne 6. marca 1931 II. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 27. junija 1931 ob enajstih v sobi štev. 7 sreskega načelstva v Novem mestu.
Podrobni pogoji za udeležbo na licitaciji so navedeni v razglasu, o I. licitaciji med službenimi objavami v dnevniku i Jugoslovan« štev. 99 od 29. aprila 1931.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 2. junija 1931.
*
T. No. 441/31	lf)62a	2—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 605/5 z dne 27. maja 1931 na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb oziroma dopolnitev
I.	javno pismeno ofertno licitacijo
za oddajo izvršitve kanalizacije v javni bolnici v Celju v skrajšanem roku na dan
2.	julija 1931 ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v ^Službenih Novinah« in v službenih objavah ^Jugoslovana«.
Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju, dne 2. junija 1931.
*
Štev. 5368/11.	1594
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 15. junija 1 9 3 1. ob enajstih nabavo:
2000 kom. hrastovih pragov,
1	kom. železnega vodriega rezervoarja in raznega tesnila,
800 m plinskih cevi.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 5. junija 1931.
$
Štev. 5357/11.	1598
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje m na dan 18. junija 1 9 3 1. oh enajstih nabavo:
20.000	kg pšenične moke,
o: -.': :
mm l
C. ?W. Scmarguc;	109
Pol na
Koman
(Copyrighi by M. teaiure Syndicale.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Ludvik se je trenutek zamislil, potem je pa zmajal z glavo. »Ne gre, Georg. Albertu bi samo škodovali, če bi se nam ponesrečilo. Tako ima pa vsaj upanje, da se bo kolikorkoli zmazal. Toda to vse bi bilo najmanj — takoj bi pri tej stvari sodeloval — toda Albert, — Alberta bi ne spravili s seboj. On noče.«
Rahe si je podprl glavo z rokami. Ledvik je bil videti siv in propal. »Mislim, da smo vsi izgubljeni,« je dejal brezupno.
Ostal je brez odgovora. V sobi je visel mrtev molk in skrb.
*
Se dolgo časa sem ostal sam z Ludvikom. Podpiral si je glavo z rokami. »Vse je zaman, Ernest.
Ubiti smo, toda svet se suče naprej, kot bi ne bilo vojne. Ne bo dolgo, ko bodo naši nasledniki na šolskih klopeh z poželjivimi očmi poslušali pripovedovanja o vojni ter si bodo iz šolskega dolgočasja želeli, da bi bili tudi oni zraven, že zdaj letajo v prostovoljske kore — in komaj sedemnajstletni se udeležujejo že pri političnih ubojih. Tako sem truden, Ernest —«
»Ludvik —« Vsedel sem se poleg njega in položil svoje roke okrog njegovih ozkih ramen.
Brezupno se je smehljal. Potem je dejal tiho: »Takrat pred vojno sem bil nekoč tako po študentovsko zaljubljen, Ernest. Pred par tedni sem tisto dekle zopet srečal. Zdela se mi je še lepša. Tako je bilo, ko da bi čas od prej še enkrat oživel v človeku. še večkrat potem sva se videla — in naenkrat sem začutil —« položil je glavo na mizo, ko jo je zopet dvignil, so bile njegove oči mrtve od trpljenja —« to vse ni več za me, Ernest — saj sem bolan.«
Vstal je in odprl okno. Zunaj je bila topla noč z mnogo zvezdami. Otožen sem strmel predse. Ludvik je gledal dolgo v noč. Potem se je obrnil: »Se li še spominjaš, kako smo hodili ponoči po gozdovih in nsili s seboj Eichendorffove pesmi?«
»Da, Ludvik,« sem dejal naglo, ves vesel, da je prišel na .druge misli,« v poznem poletju je bilo. Nekoč smo pri tem vlovili ježa.«
Njegov obraz se je nekoliko zjasnil. »Mislili smo na romantične dogodke z.poštnimi kočijami, gozdnimi rogovi in zvezdami. — Se še spominjaš, kako smo hoteli pobegniti v Italijo?«
»Da, toda poštne kočije, s katero bi se peljali, ni bilo. Za železnico pa nismo imeli denarja.«
Ludvikov obraz se je vedno bolj jasnil, skoraj nekam skrivnosten je bil, tako jasen je postal. »Potem smo čitali VVertherja —« je dejal.
»In vino smo pili —« sem ga spomnil.
Smehljal se je. »In zelenega Henrika — Se spominjaš, kako smo šepetali o Juditi?«
Pokimal sem. »Pozneje si ljubil najbolj Holder-linga —«
Neki poseben mir je objel Ludvika. Govoril je tiho in mehko. »Kakšne načrte smo imeli tedaj. Kako plemeniti in dobri smo hoteli postati. V resnici smo pa postali prav revni psi, Ernest —«
»Da,« sem odvrnil zamišljeno, »kje je ostalo vse tisto —«
Slonela sva drug ob drugem na oknu. V črešnje-vem drevju je visel veter. »Zvečer smo vedno mnogo govorili o ženskah —« je dejal Ludvik.
Skozi drevje je vel veter. Tiho je šumelo. Zvezda se je utrnila. S cerkvenega stolpa je udarjala dvanajsta ura. »Spat pojdeva.« Ludvik mi je dal roko.
»Lahko noč, Ernest —«
»Dobro spi, Ludvik.«
Skušena, stara žena joka. Ne more razumeti. »Kako je le mogel kaj takega storiti? Saj je bil vendar tako tih fant.« Trakovi njenega staromodnega klobuka se tresejo, robec v njeni roki se trese, črna mantila se trese — vsa žena je en sam trepetajoč kos trpljenja. »Morda je zato prišlo tako daleč, ker ni imel več očeta, šele štiri leta je bil star, ko mu je umrl oče. Toda, saj je bil vedno tako tih, dober otrok —«
Slika »Des Knaben Wunderliorn«
To sliko je naslikal znameniti nemški slikar Mo-riz von Sclnvind. Slika je zgorela pri požaru »Steklene palače« v Monakovem.
In zopet Poljšak
Sobotni dunajski listi »Neue Freie Presse«, »Neues Wiener Journal« in »Neue9 VViener Tagblatt« poročajo, da je predaval v posebnem tečaju za zdravnike dvorni svetnik profesor Funke o »zdravljenju raka, ki se ne da več operirati«, v svojem predavanju pa je omenil profesor Funke tudi neko novo sredstvo proti raku, ki ga je iznašel »jugoslovanski učitelj Poljšak«.
Profesor Funke se je le nerad odločil za preizkušnjo Poljšakovega sredstva — pravi dr. Beer, ki poroča o predavanju prof. Fimke-ja v »N. W. Journak-u. Zaradi previdnosti je dal prof. Funke Poljšakovo sredstvo najprej preiskati posebni komisiji dunajskega ministrstva za ljudsko zdravje in šele po odobritvi s te strani je začel rabiti novo sredstvo. Kopeli, ki jih je prof. Funke dosegel, so bile presenetljive, pravi dr. Beer. Kemična preiskava sredstva je
Katastrofa monakovsko »Steklene palače«.
V Monakovem je do tal pogorela znana »Steklena palača : (Glaspalast). V tej palači so pred nekaj dnevi odprli veliko umetniško razstavo, večina slik — nekaj nad 3000 — pa je zgorelo. Na sliki vidimo, da je ostalo od polače le še jekleno ogrodje.
Spomenik potopljcncem na ladji »Titanic«
15. aprila leta 1912. je zadela »ledena gora« ob veliki parnik »Titanir«. Parnik se je potopil, t njim vred pa tudi 1563 potnikov. Spomenik so postavili ob reki Totomac, odkril pa ga je
predsednik Zedinjenih držav Hoover.
Podrti most pri Bordeaux-u
V	mestecu Saint Denis de Pili pri Bordeaux-u se je podrl most čez reko Isle, ko so ga ravno preskušali na nosilnosti. Nesreča je zahtevala 15 mrtvih in 19 težko ranjenih.
Za kratek čas
Učitelj sprega v šoli glagol: »Jaz pojem, ti poješ, on ona, ono poje — mi pojemo, vi pojete, oni pojejo. — Moric, ponovi, kar sem sedaj povedali«
Moric: »Vsi pojejo!«
Med špiritisti.
špiritisti kličejo duha.
»Je že tukaj, je že tukaj — Beethoven se je oglasil !«
»Kaj pa pravi?«
»Prav!, naj moja žena neha igrati njegove sonate!«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulloa 29. Za tlakama odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja &rgu9t Rozman. — Val v Ljubljani.
»Steklena palača« v Monakovem
V noči od 5. na 6. junija je v Monakovem pogorela svetovnoznana »Steldena palača«, kjer eo vsako leto prirejali znamenite umetniške razstave.
Poslopje samo na sebi ni bilo posebno lepo; podobno je bilo ogromni stekleni omari, ki jo je krasilo od zunaj mnogo zelenja. Arhitekto-nično ta palača ni vplivala posebno ugodno na gledalca, ker se je ni dalo od nobene strani dobro.pregledati. Tehnično pa je bila ta palača nekaj izrednega, vsaj za tiste čase, ko so jo zgradili; tega pa je že več kot 50 let.
Glavni del palače znotraj je bila ogromna dvorana, kjer so navadno razstavljali kipe. Na desni in levi strani te dvorane pa je bilo okoli 50 manjših dvoran in sob, ki so dobivale vse svetlobo od zgoraj. V teh dvoranah in sobah je bilo prostora za več kot za 2000 slik.
V tej palači so priredili te dni sijajno razstavo nemške umetnosti, zlasti iz dobe romantike. Iz 18 mest 6o dobili na posodo slike najboljših nemških slikarjev iz dobe romantike a nekaj pa tudi od privatnih zbiralcev a vsi ti neprecenljivi zakladi so sedaj uničeni... Zgorelo je 2875 nenadomestljivih umetnin.
Časopisi, ki poročajo o tej nesreči, pravijo, se podobna nesreča ni zgodila, odkar je zgorelo zgodovinsko svetišče boginje Artemide v Efezu, ki ga je bil zažgal Herostrat.
Vzrok požara še danes ni pojasnjen. Vedo le, da so rešili komaj 80 slik. Požarna bramba je delala sicer, kolikor je mogla, a vsi napori so bili zastonj.
samo po Poljšakovi metodi.«
Tako poroča dr. Beer o predavanju prof. Funke-ja o Poljšaku.
»Jugoslovanski učitelj Poljšak«, kakor ga imenujejo dunajski listi, je tudi pri nas dobro znan, vsaj je »Poljšakova afera« vzbujala tudi pri nas pred nekaj leti splošno pozornost zlasti med nagimi zdravniki. Posledica tistega spora je bila, da je Poljšak zapustil svojo domovino in odšel na Dunaj...
Novi svetovni rekord
Tiste ljudi, ki noč in dan sanjajo samo o novih rekordih in za katere je »rekord« začetek in konec vsega njihovega dejanja in nehanja, bodo brez dvoma zanimali ti-le novi svetovni
rekordi:
Sam Hart iz Floride (Zedinjene države) je svetovni prvak v žrl ju banan* (jesti se namreč to ne pravi, kar je ta možakar naredil, ampak žreti). V eni uri je stlačil v sebe 168 velikih banan. »Jedek pa je cele banane in ni nobene pregriznil.
Genvsock iz Clevelanda je popil v 12 urah 85 velikih Skodelic kave.
Zamorec W. Harbom je po trdem boju zmagal v borbi o tem, kdo bo »pojedel« več omlet: ali zastopnik Newyorka ali Filadelfije.
Neki Dunajčan, ki pa noče povedati svojega imena, je »pojedel« v eni uri 69 debelih cmokov.
Belgijec Meunier je svetovni prvak v drobni pisavi: na običajno dopisnico je spravil 17.131 besed. Gospodična Aselin iz Los Angelesa je pometla 8 metrov dolg in 1 meter širok pas zemlje v 38 sekundah.
Sodnik Hitchins v Arkansas-u je v enem dopoldnevu ločil 33 zakonov.
In tako naprej...
dokazala, da obstoji mazilo iz nekih rož, potem pa iz arzenike (mišnice) in apnenčevega oksida. Poljšak pa rabi pet ali šest vrst mazila. Uporaba njegovih sredstev zahteva veliko prakso in zato še ni čas, da bi bilo sredstvo izročeno na splošno uporabo. Tudi Poljšak sam ne uganja mazaštva, ampak je izročil svoje sredstvo v roke praktičnih zdravnikov in slovitih dunajskih profesorjev.
Njegova metoda obstoji v tem, da eno mazilo oteklino posuši, drug omazilo jo zgnoji, tretje pa gnoječo se rano izčisti. Nazadnje pride na vrsto pravo zdravilno mazilo. Najbolj se je obnesla Poljšakova metoda pri raku na koži, na obrazu in na prsih. Poljšakova metoda se je obnesla tako, da nameravajo zdravniki, ki so jo preizkusili, ustanoviti v 13. dunajskem okraju posebno bolnico, kjer bodo zdravili bolnike