2> o mol ruh i V £/ubil ani 18. marca 1942-X7C 55 m šiev. 12 31tlaclo brstje Vojna poročila V začetku tega tedna je slabo vreme v severni Afriki oviralo delovanje letalstvu in vojski. Pozneje pa so se boji začeli ua vseh koncih in krajih razvijati. Italijansko letalstvo je uspešno nupadalo skupaj z nemškimi zlasti angleški otok Multo, kjer je bilo mnogo požarov in kjer je bilo uničenih mnogo angleških letal, bodisi v zraku ali pa na tleli. Otok Manoel je bil tudi bombardiran od italijanskih in nemških letal ter so tamkaj bili velikanski požari. 1'ruv tako uspešno so italijanska letala bombardirala angleške čete, ki so skušale napadati s pomočjo topništva vzhodno od kraja Mekili v Cirenajki. Po večdnevnem junaškem boju so italijanske čete Angleže vrgle nazaj ter jim uničile tuii mnogo vozil. Italijanska letala so uspešno napadala velik angleški konvoj, veliko skupino prevoznih ladij, v spremstvu križark, ter so skupaj z nemškimi letalskimi silami zanesljivo zadela tri angleške križarke, izmed katerih je ena skoraj gotovo potopljena. — Sovražnik je sicer z letali napadal Bengazi, Tripolis, otok Rodos, pa nikjer ni napravil prav nobene škode. Angleži so z letali nupadli tudi Atene, kjer so res razbili dve hiši ter ubili dva Grka. — Ko pa so Angleži poskušali napasti italijansko ladijsko spremljavo, so jih italijanska letala odbila ler so italijanske ladje srečno prišle tja, kamor so bile namenjene. — V zadnjih štirih tednih so italijanske pomorske sile skupaj z letalstvom v Sredozemskem morju potopile 6 angleških podmornic. Na ruskem bojišču si sovražnik zaman prizadeva, da bi dosegel kak uspeh. Nemško letalstvo uspešno podpira boje svojih čet ter uničuje sovražnika kjer koli ga dobi. Tuko so Rusi, kakor pravi nemško poročilo, od 25. svečana do 5. sušca izgubili 197 letal, od 6. sušca do 8. sušca so izgubili 62 tankov, od 9. do 12. sušca pa 55 tankov. Ob vzhodni ameriški obali so italijanske in nemške podmornice sila delavne. Samo italijanske podmornice so tamkaj v teku enega tedna potopile nič manj kakor 57.000 ton ameriškega ladjevja, medtem ko so nemške podmornice potopile 17 ameriških ladij s skupno 109.000 tonami. Boji v vzhodni Aziji zavzemajo vedno večji razmah. Japonci so, kakor smo že zadnjič poročali, uspešno izkrcali svoje čete na otoku Javi in Sumatri. Bili so hudi boji, toda nazadnje je vlada Holandske Indije, ki ima .....uuMjc jc »i.i.i.t noianusKe inane, ki ima svoj sedež na Javi, sklenila boje končati ter se vdati. Japonci so pri tem zajeli 93.000 ho- zasedena. Tako bodo Japonci imeli pred seboj Avstralijo ki se z vso vnemo pripravlja na odpor. Na drugi strani ba, kukor je naglašal v svojem govoru japonski ministrski predsednik lojo, Japonci pričakujejo, da se bosta Avstralija in Indija sami vdali Japoncem ter da bosta poslej z njim! sodelovali, te ne, ju bo zadela usoda vojnih grozot. V nevarnosti zdaj ni le Avstralija, temveč tudi Indija, ker so'na on" 2 JUPTC-1 ze zavzel' važno mesto Rangoon, odkoder zdaj lahko začno svoj pohod prot Indiji. Aagleški general Wavell zdaj sicer orea' nizira odpor v Indiji, pa ima premalo priprlv- voi„e„gt.Ù-i^P.0nCÌ .poro?nJ°' da od začetka vojne uničili skupaj 952 sovražnih letal ter da Zfl,/K na njem izkrcali. Dne 15. februarja se ie Singapur vdal. Dne 28. februarja so se Japonci izkrcali tudi že na otoku Javi Dne 9. marca je Java padla. Istočasno so se Japonci izkrcali tudi na vseh sosednih otokih in jih zasedli. Medtem so Angleži izgubili tudi že Rangoon v Birmi in Novo Gvinejo. Usoda Japonske - odvisna od bodočih dogodkov Predsednik japonske vlade Tojo je ob 37. obletnici japonske zmage nad Rusi pri Mukdenu objavil proglas, v katerem pravi, da je Japonska s to zmago začela svojo veličino. Tedaj je bila prisiljena boriti se z Rusijo za rešitev svojih pravic, kakor se mora tudi sedaj bojevati zaradi svoje obrambe. Usoda japonskega cesarstva bo odvisna od bodočih dogodkov in vsakdo mora biti pripravljen na sleherno žrtev za zmago. Kanadi se ne mudi Te dni je kanadska vlada sklenila prirediti ljudsko glasovanje o tem, aH laj kanadske čete odidejo na bojišča izven Kani.de. Kanadski volilci bodo morali odgovoriti na naslednje vprašanje: »Ali ste mnenja, da vlada ni odgovorna za pozneiše oblike in omejitve pri načinu nabiranja vojakov in njihove uporabe?« To ljudsko glasovanje bo v drugi polovici maja meseca. Orli odnesli tri paslirce. Med vsemi orli je kondor, ki živi v visokih Andali Južne Amerike, največji. Kondor je lako velik in inočan, da odnaša ovce in ludi razno divjad, ki jo zaloti kje na prostem. Dogodilo se je tudi že, da je odnese! kakeka otroka. Zdaj pa poročajo argentinski listi, da so trije kondorji odnesli kar tri pastirce, ki so pasli svoje ovčice na podnožju 3600 metrov visoke gore Sv. Lovrenca ob reki Rio Oro. Zgodilo se je takole: Ko so bili pastirčki vsi zaverovani v svojo igro, so se visoko nad njimi prikazali trije viliki kondorji in krožili dalje časa nad čredo ovac, potem pa so se spustili navpično navzdol. Kondorji se pa niso pognali v čredo, temveč med dečke. Vsak kondor je pograbil s kljunom in kremplji svojo žrtev ter se z njo pognal v oblake. Ljudje, ki eo opazili ta prizor, so obstrmeli. Pograbili so za puške in pričeli zasledovati ptice roparice, ki so se vedno bolj izgubljale med oblake. Streljati nanje niso smeli, ker bi lahko zadeli tudi pastirčke. Ce bi pa zadeli ptiča, bi fantiček padel z višine s tako silo na zemljo, da bi se razbil Zato so se vdali v usodo in bili prepričani da svojih pastirjev nikdar več ne bodo videli živih. Kako veliko pa je bilo presenečenje njihovih staršev, ko so se fantički Čez nekaj dni vrnili domov zdravi In veselil Svojim staršem so otroci pripovedovali, da so jih kondorji nosili nekaj časa po zraku, nato jih pa odložili ob višje ležečem obronku gore ter takoj odleteli dalje. Na tem kraju so jih pozneje našli ljudje vse prestrašene in obnemogle. Najprej so jih «okrepčali nalo pa odpeljali na njihove domove. 1 Zamorčevo ogledalo i „Z1amore,c. ie globoko nekje v goščavi na?el bila tega zavedla Mož je mislil H, »m t 86 rajnega očeta, žena Pa,'da vid 'kako 7rio ,nJega kar° je mislil! ' °gleda'U ™Ä «ft^ KRATKE Te dni je minilo 150 let, odkar je bil svetovno znani nemški vinogradnik ' ' B ronner. naj« ,Po- Johann Stroj, ki zanesljivo zaznamuje tudi ilejše zračne tresljaje in vulove, se je ."■il,> ii n n\ iti lf»7iiltvlr«> m ■, 4 I • . rahle. _ . -.-, srečilo izumiti jezuitskemu patru Lonisu Hui tacili v zvezdarn^La^ Carina v špunski (irnnadi J« Približno 300 milijonov let stare ribe našel med okanieninami 31 letni danski stroko!' lijak L'igil Nielsen. lijak tigli Angleške oblasti so izdale stroge odredb, 4 proti vsem, ki bi po nepotrebnem tratili papir uli ga odmetavali, namesto da bi ga izročili posebnim državnim skladiščem. V ameriškem Newyorku je umrl bivši ne. tovni šahovski mojster J. R. Cnpublanca Iz 200.000 porov starih čevljev so narratili 100.000 novih, ki jih bodo razdelili med po. trebne po znižanih cenah oziroma brezplačno V višini 150 kin je 615 stopinj vročine, trdi pariški učenjak dr. I'abry. Otok Javo, knkor tndi Rongoon, glavno me-sto Birmanije, so Japonci zavzeli. Japonsko oradno poročilo trdi, da so Ja< ponei v treh mesecih vojne no Tihem morju uničili 1182 nasprotnikovih letal, ujeli 120.000 voiiikov in bilo ubitih 80.000 nasprotnikovih vojakov. Kakršna koli stavka je ves čas vojne prt. povedana v Združenih državah. Operacijo zaradi ledvičnih kamnov je md so let stari švedski kralj Gustav Adolf srečno prestal. Brez posebnega dovoljenja policijskih obla. sti bolgarski Judje odslej ne bodo mogli po-tovaii iz enega kraja v državi v drugega. Po bolgarskih gostilnah ni dovoljeno vei kakor enkrat na dan pojesti juho, drugo jed in obrok sadja. Nad 600 ljudi je bilo ubitih, ko so le dni angleški bombniki nupadli pariška predmestja. Vse Žide češkega protektorata hmlo naselili v mestu Tcrcrinu na sbveriieui Češkem. fe Do 600 črk nnpiše v eni minuti dobra so, Z dobila strojepiska. Okrog (7.000 žrtev zahteva jetika vsuko le< to n« Madžarskem. Vse židovske inženirje in podjetnike, ki niso vojaki ali sinovi vojakov, je črtala H \ seznama romunska inženirska zbornica. 1'riza-detili je 1500 inženirjev. Elektrifikacijo Bolgarije, predvsem železnic, pripravlja bolgarska vlada. 13.306 losov so postrelili v dobrem tednu na Švedskem. Kot žrtev avtomobilske nesreče je te dni umrl v Kairu v Egiptu angleški general jack Campbell. Vojaško uniformo bodo odslej nosile angleške bolničarke, ki so v službi vojske preko morja. Največja roža na svetu, rafflesia arnoldi, raste v Indiji. Popek te rože tehta 7 kg in meri vsak cvet v premeru en meter. Nad 346.000 zvezkov šteje lani ustanovljena vseučiliška knjižnica v slovaški Bratislavi. Požar je uničil v španski Barceloni večje skladišče, napolnjeno s kopro in rastlinskim oljem. Blizu enega milijona pezet škode. Področje Albanije se je s priključitvijo prej Jugoslaviji pripadajočega ozemlja pri M' sovem in Debru povečalo za 14.294 kvadrsfn'" kilometrov in za 754.000 prebivalcev. ... P Turški minister za kmetijstvo je m"«*" učiteljstvu in učencem, naj šolske vrtove in vw šolam pripadajočo zemljo spremene v zelenjaci-ne vrtove. • Od 40 na 50 milijonov lejev letno so zvik" plačo romunskemu kralju Mihaelu I. , Otok Patos, ki se dviga iz morja 50km o» venezuelskih obal, je angleška vlada proda'4 ameriški državi Venezueli. , . Zbiranje kopriv na vsem državnem P?dr£< J« je zuukazalo madžarsko kmetijsko minis"; stvo V zvezi z razrimi ukrepi vlade za oslu»" blagovne industrije s surovinami. . „., 7 otrok je ie povila 21 letna Roger Mw' v an ii zet ii v dolini Rodana. .... „„. « Nemčija bo kupila v Bolgariji 42 mil' o»»' kilogramov bolgarskega tobaka v vredno»« štirih milijard levov. (Nadaljevanje.) (Povest iz {asov cesarja Septlmija Severa, 193—211.) Besedo »zapovem« je spregovoril z visokim, skoraj vojaško zapovedujočim glasom. »Naj pa bol Ljubezen do tvoje lii.še in ljubezen do božanskega cesarja bo vodila moje besede. Nikomur ne želim nič hudega, najmanj pa komu škodovati.« »Državi boš koristila, neizmerno koristila. Vsevidni in vsevedni bogovi naj spremljajo tvoje besede I« »Morebiti bo našemu dičnemu sodniku znano ime neke Marcele iz tukajšnjega mesta in pa ime njene hčere Potamiene.« »To ime si moram zapomniti. In prej ko mogoče ti dve osebi poiskati. Tebi se pa v imenu božanskega ccsarja na ves glas zahvaljujem.« »Lepo se zahvaljujem za visoko priznanje.« »Bogovi s teboj, lulvijeva ličil« Silvija je zapustila sodnikov dom. Po skrivnih ulicah se je plazila. Rada pa bi šla na javni trg in bi bila ljudstvu oznanila svoje dejanje; komaj se je premagala, da ni vsej Aleksundriji oznanila, da je njeno odkritje rešilo ogromni rimski imperij; rešilo propada in pogina. »Ali ste Je slišali?« je prišla iz mesta Mar-Celina hči Potamiena. »Kaj pa takega? Veselega ali žalostnega?« »Kakor se vzame. Ali naj povem?« »Kar povej.« »Nušega llerona ni večl« »Kam je pa šel?« »Danes je dal glavo za Jezusa.« »To se pravi, da naš Heron živi v Bogu.« »Kako si že večkrat rekla, mama?« »Kuko? Kakor je učil naš Gospod na gori: Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene za-srumovali in preganjali in vse hudo zoper vas govorili. Veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih.« »In v krstni nedolžnosti je šel od nas.« »Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko let, kakor pravi sv. pismo.« Zamislila se je Marcela v smrt svojega mladega sorodnika. Njeno oko je gledalo, kakor bi imelo v daljni daljavi zagledati mladega Herončka v nebeški slavi, v zboru krilatcev. Ali pa je mislila: »Saj nas naš mladi sorodnik ne bo pozabil in nam bo tudi prej ali slej pripravil neminljiv venec v prostorih večne domovine.« Ali pa je slutila, da se tudi zanjo že plete mučeniška krona in da so že skoraj na pragu tisti, ki jo bodo spremiti v areno, na bojišče, k zmagi ncstrohljivega venca... »Probi Probi Povej mi, ali si moj sin?« »Zakaj pa tako vprašuješ, oče?« Prob se je obrnil proti očetu, sodniku 'Akvilu, ki je gledal in miril svojega sina. »Zakaj vprašujem?« »Da.« »Ker čujem, da moj sin sklepa za mojim hrbtom in brez moje vednosti neke zveze s kristjani. Zakaj to?« »Očel Verjemi mi, da tvoj sin ni vedel, da je njegova izvoljenkn kristjana.« »Ni vedel, ni vedel... Kako da ni vedel?« »Do zadnjega je hodila še z nami.« »In vohunila in iskala plena, da bi ga bila ponesla tistemu svojemu Kristusu, ln ti bi bil njen plen.« »Očel Tvoj sin še danes ne more verjeti, 'da bi bila Potamiena res kristjana. Ne morel« I »In danes bo videl, da jel« »Očel Ne verjemi! Ne verjemi jezikoml Ce bi bila pa res, -— kar pa ne more biti, — oče, potem jo pa pregovori, primoraj jo;, oblast imaš. Saj si sodniki« »Sin, ti ne poznaš kristjanov, kakor jih pozna tvoj oče. Ti ljudje so trmasti. Trdovratno bo navezani na svojega Kristusa. Trdovratno! Tako ti povem.« »Oče, poskusi. Porabi moč, ki jo imaš v tokali I« »Poskusi, poskusi! To lahko praviš ti, ki Bič ne veš. Jaz ti pa povem, da boš med tisoč kristjani dobil komaj enega, ki bo hotel odpasti in Kristusa zatajiti. Tal.i so, da ti povem, še danes boš videl, da govorim resnico.« »še danes?« »še danesi Vedi, da sem že izdal ukaz, prijeti Potamieno in njeno mater.« »Poskusi jo pregovoriti, prosim te!« In sin se je zamislil v gotovost in negotovost boja, ki ga je njegov oče že tolikokrat zaman bojeval s kristjani... Ali bo sedaj uspel? VIL Sinu Probu na ljubo je oče takoj prvi dan začel z zasliševanjem Potamiene in njene matere. »Ti si torej mati te mladenke?« je spregovoril kolikor mogoče prijazno. »Po milosti božji sem,« odgovarja mati Marcela. »In kdo je n jen oče?« »Bog ga je davno odpoklical.« »To se pravi, da je umrl.« »Za ta svet. Za Boga pa ne. Pri Bogu in v Bogu še vedno živi.« »Živi. Neumnosti Kar je mrtvo, je mrtvol« »Za nas je smrt šele začetek življenja.« »Neumnost, saj pravimi« Akvila se je službi primerno odkašljal. Potem pa je nadaljeval: »lil ta mladenka je tvoja edina hči? »Edina!« »Ali je ni škoda? Tako mlada, pa bi jo ti pustila umreti. Naj živil Naj uživa življenje!« »Zivljenjel Kratka je dolgost zemeljskega življenja. Dolga, neskončna je pa dolgost ono-stranskega življenja.« »Mati si. Ali ljubiš svojo ličer?« »Ljubim jo.« »Polem jo pusti živeti. In uživati srečo življenja. Na primer, da bom kar naravnost govoril, uživati srečo ob strani mojega sina.« »Sama naj govori, sama naj odločujel« »Sem že zaročena —« »Vidišl« se je obrnil Akvila proti svojemu sinu. Skrivnostna zaroka, ki jo omenja Potamiena, je bila seveda Akvilu kakor tudi njegovemu sinu v resnici nerazumljiva skrivnost... »Želel bi, da se mlada zaročenka premisli. In tudi njena mati Marcela naj to gotovo prenagljeno zaroko dobro premisli in jo razdere. Dam vam odloga do prihodnjega zaslišanja. Končanol« Pomignil je straži in straža je odvedla novi jelnici v ječo. »Sedaj vidiš in veš,« je začel Akvila pogovor s svojim sinom. »Kdo bi si mislil, da so ti kristjani tako izprijeni in tako zgodaj splet-karijo!« »Dovoli mi, oče, da do prihodnjega zaslišanja poizvem, kje in s katero hišo in družino je deklica sklenila zaroko.« »Poizvedi, če moreš.« »Upam, da bom. In da bom tudi to zvezo razdrl in uničil. Zakaj sem pa Akvilov sini« »Fortuna s teboj!« Prob je preiskaval. Zastonj. Nihče ni vedel povedati o kaki zaroki. Ne Sulpicij, ne Silvija, nihče ne. »Ali so čudni ti kristjani! Kdo more razumeti njih tajnosti in skrivnosti!« Čez teden dni novo zaslišanje. »Upam, da si je Potamiena premislila in se za svojo srečo odločila.« »Da, premislila sem si.« »Ali res? Ali sem prav slišala? Potamiena, reci še enkrat tisto besedo!« je jel vzklikati Prob. »Premislila sem si.« »Dobro! Pravo!« »Ali moj ženin ni doma iz Aleksandnjel« »Od kod pa?« ie hotel vedeti Akvila. fe narave Orjaška smrdulja Kdor z odprtimi očmi hodi skozi naravo, najde na vsakem koraku dokaze čudovitih in umnih' ureditev, pa naj začne z opazovanjem živali aH. rastlin, cveta ali korenin, še več čudovitosti najde pri rastlinah, če se omejimo samo na te, iz tropskih, vročih krajev. Naj za danes imenujemo sa-ino eno rastlino, ki je že od nekdaj vzbujala zanimanje med učenim in neučenim svetom, za ka-tero so zmetali zlasti Londončani bajne denarje. To je rastlina, ki so jo krstili znanstveniki i imenom Amorphophallus titan um, iz družine kačnikov, mi pa bi ji po domače rekli »orjaška smrdulja«. To je do dva metra visoka rastlina. Iz gomolja požene cvetna betva, ki jo obdaja zelen, z rumenimi pegami pokrit list v obliki tulca. Ko se ta list odvije, opazimo, da je notranjščina lista JH i mm ? t ■BHHH a— WKm »H Mt» j |||flN!H|R j H^.Wy W&jšSLJ 4 iM ' , 1 n \ i, ■ p y K« l VSp W liUWMMSl ffl^BjftisByV^WWBB i \ Rr/^nS {a;; . rf «M i f flraH temnovijoličasta, sredi tega listnatega plašča p» se dviga visok rumen stožec, na čigar spodnjem, po plašču ovitem delu se nahajajo številni prašni1 in pestični cveti. Zgoraj se cvetni bet razširja širok mesnat vrh, ki je po sredini žlebast ia krvavordeče barve. Vsa rastlina je res veličastna, toda ima hudal napako. Ko je namreč najlepše razvita, razširja; okrog sebe hud smrad po gnilem mesu, tako dal je ne moremo uporabljati za okras. Le v cvetlift» njakih, zavarovano od stekla, jo moremo občudovati. Cemu vsa ta naprava: tulec, krvavordeči bet, številni prašni in pod njimi pestični cveti? Vedeti moramo, da je orjaška smrdulja rastlina, prl kateri posredujejo opraševanje muhe, je torej »muhocvetka«. Medtem ko metulje in čebele privabljajo v goste lepo dišeče cvetlice, ta rastlina vabi muhe s svojim smradom. Saj vemo, da muha ležejo jajčeca v gnijoče meso, kjer najdejo njihove ličinke takoj, ko se rode, dovolj hrane ia prilike, da morejo žreti, žreti in spet žreti, dokleü ne dorastejo, nakar se zabubijo, iz bub pa prilezejo muhe, ki spet ležejo jajčeca v gnijoče meso, iz jajčec se spet razvijejo ličinke, ki samo žre in rastejo, dokler... no, pesem se začne znova od začetka kakor že sto- in tisočletja. Muhe torej vabi smrad po gnijočem mesu, pomaga pa Se krvavordeča barva betiča. Tako moremo videti, če se rastlini približamo, cele procesije muh, ki se sprehajajo po betu navzgor ia navzdol tja do prašnih in pestičnih cvetov. KetJ se muhe premikajo med njimi, prenašajo prah, s katerim so se obložile na drugih rastlinah iste vrste, na pestične cvete te rastline, posredujejal torej opraševanje, in ko so to opravile, gredo p« betu navzgor in odlete na druge rastline. Iz opra-šenih cvetov se razvijejo lepe rdeče jagode, kl stoje na dnu betiča kot prstan samih rubinov. K« (Nadaljevanje na 4. strani), 8» Kai /e d Sv. o če Pij XII. bo praznoval 25 letnico škofovan ja 14. maja, na praznik Vnebohoda. Ob tej priliki bo Pij XII. dal svetu očetovsko poslanico. , _ , . d V jarek je padla in se je zadušila, le dni je šla triletna Vidka Venturinijeva, stanujoča nn ljubljanski Ižanski cesti, k sosedom na obisk. Bilu je nekaj časa pri njih, potem pa je odšla proti domači hiši. Namesto da bi šla po navadni poti, jo je mahnila kar po bližnjici. Pot je vodila tudi čez nekaj več kakor meter širok jarek, čez katerega je bila položena deska. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je Vidki spodrsnilo in je natila z glavo naprej v jarek ter se zadušila. Voile je bilo v jarku komaj toliko, da je segala do kolen. Starše naj tolaži Bogi d Z dnem 15. marca se smatrajo na poročilo Tiskovnega urada Visokega komisuriata za zi-padle vse propustnice (lascia passare), izdane ocl kr. kvesture v Ljubljani za izhod s področja pokrajine. Kr. kvestura bo namreč ponovno odredila vse predpisane pogoje. d V globokem vodnjaku je našel smrt. Zidar Jakob Coggi iz Bergami! se je po vrvi spustil v izpraznjen vodnjak, da bi izvršil več popravil. Ko se je spušful po vrvi, pa so mu roke odpovedale in zidar je padel na dno in obležal. Njegov tovariš je poklical bližnje ljudi na pomoč, nakar se je z vrvmi spustil v vodnjak. Z veliko težavo je spravil Coggiju po vrvi spet iz vodnjaka, toda vsi poskusi za rešitev življenja ponesrečenca so se izjalovili. Coggi si je močno pobil glavo in si pretresel možgane ter zanj ni bilo več rešitve. d Na realni gimnaziji v Kočevju so pričeli te dni redili pouk. Zavod obiskuje sedaj 283 učencev, od teh je 162 dečkov in 121 deklic. Poučuje t4 profesorjev. Popoldne je v tem zavodu pouk za ljudskošolsko mladino. Kočevski gimnazijski zavod bo letos praznoval 70 letnico obstoja. d Nakazila premoga ukinjena. Monopolska uprava za premog je obvestila vse prizadete zasebnike in tvrdke, da je prenehala nakazovati premog od t. marca naprej, ker se je vreme toliko izboljšalo, da ogrevanje prostorov ni več potrebno. Tisti, ki so dobili premog za mesec marec, tega kuriva ne smejo porabiti, za marec nakazana in dvignjena količina se bo štela kot nakazilo premoga za prihodnjo zimo. Izjema so le bolnišnice in podobni zavodi. Kurjenje in ogrevanje prostorov pri zasebnikih, podjetjih in vseh uradih se mora takoj nehati, da se prihrani tako veliko premoga za prihodnjo jesen. d Naš ilustrirani mesečnik »Obisk« je zdaj izšel v dvojni številki. Ta številka je tako pestra in vsestransko zanimiva, da moremo in moramo ta izvrstni časopis vsakomur najtopleje prijioročati. Niti ene stvari ni v vsej številki, ki ne bi vsakogar zanimala, zlasti pa je zanimivo poglavje o organizirani slovenski poljedelski koloniji v južnoameriški državi Ekvndor. — Ce mesečnika še nimate v svoji hiši, ga naročite. Prav gotovo nikomur ne bo žull ». d Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da se bo pouk zopet začel za vse razrede v jiom-deljek oziroma v torek iu sicer obakrat ob 13.50 v prostorih II. moške gimnazije na Rakovniku. Pouk bodo imeli izmenoma vsak drugi dan vsi razredi od prvih do sedmih; osmi ostanejo še nadalje na uršul. meščanski šoli. V ponedeljek naj pridejo 1. abc, iv u 1 "J'0, ab- v '"rek pa IL abc, IV. abc, VI. abc in VII. cč. Za prva dva dneva so brazde oprašene, tulec ovene, zgornji del be-iča odpade in ostane samo spodnji del s semeni, ki postanejo vidna ptičem, ki prihajajo, jih zob-Ijejo in s tem razširjajo neprebavno seme. „___j8.1;3 Je torej ta čudovita rastlina, ki pa ima sorodnike tudi pri nas. Niso sicer tako mogočni, tudi ne razširjajo tako neprijetnega vonja okrog sebe vendar kažejo Isti ustroj, zlasti opraševanje vedel n "šteti? " >DomoUulja( P0*"*1 in 4i ' P-Vp^n^uE&ih ljudskih šolah. Za učence in učenke I. deške, II. dekliške, III. deške ljudske šole in obeh vadnic bo pouk od ponedeljka 16. marca dalje v poslopju šole na Eedini, kjer je tudi objavljen točen razpored. d Sejem za živino in kramo bo v poncdc; tipk no tihi nedelji 23. t. m. na Slinovcnh pri Kostanjevici, "s L. bo v cerkvi .Matere božje dobrega sveta ob 9 sv. maša z ljudskim petjem za naše rojake. i nase rojuike. ... j„i: v d V galeriji Obersnel so te dni odprli A. netniško razstavo Slovenskega lika. Na njej zstavlja profesor France Kralj in sle- nu freske in risbe itd. Prevladujejo motivi verske vsebine in iz ljudskega življenja. Raz- stava ie vredna pozornosti. d Okrog 1500 litrov mleka odvažajo dnevno iz Ribnice, . d Vode v kruhu ne sme biti več kot 30/, ki razpolagajo za imenovano tromesečje z najmanj 900 grami masti na osebo domačega gospodinjstva, ne dobijo odrezkov za mast in maslo. Isto velja za pridelovalce masla, ki imajo nad 000 gramov na osebo masla na razpolago. Pridelovalcem olja in masla ali olja in masti ali vseh treh maščob, ki razpolagajo skupno s količino maščob enako 2500 gramov, bodo odvzeti odrezki za vse maščobe. Pridelovalci masti in masla z razpoložljivo količino nad 900 gramov masla in vsaj 900 gramov masti na osebo, izgube tudi odrezke za vse maščobe. Tistim, ki pridela jo le delne količine ali pa krijejo s svojim pridelkom le eno vrsto maščob, bodo odvzeti vsi zadevni odrezki. »DOMOLJUB« za HrvaŠko državo lahko naročite pri »PRESS - IMPORT« Kataničeva ulica 3, Zagreb ali pa naravnost pri naši upravi v Ljubljani. Prav isto velia za vse olj izginja, je močne telesne sestave, olivnate barve, ima podolgovat obraz, raven ali orlovski nos, temne, povečini črne oči in lase. Cigani so zelo nadarjeni za godbo, posebno dobro igrajo eosli. Sicer pn so vedeli, brezskrbni, bojazljivi in ne-zaupni. Na splošno se za nobeno vero ne brigajo, po imenu so pač tudi katoličani, protestanti, mohamedanci in pogani. Razdeljeni so na rodove, ki jim načrtujejo izvoljeni prvaki hodijo in vozijo se cigani iz kroja v kraj. nekateri vse leto. drugi le ob določeni letni dobi. To so male karavane, pri katerih imo najstarejša ženska-voditeljica največji ugled. Nekaj ciganskih rodov jc, zlasti na Madžarskem, tudi stalno naseljenih: tam preživljajo cigani sebe in družine kot kovači, ko-tlarji, lesni delavci, muzikantje. konjski prekupčevalci. Ciganke se marsikje bavijo 7. beračenjem in napovedovanjem sreče (karte šlo-gajo). Le majhen odstotek stalno naseljenih ciganov obdeluje polje. Potujoči ciganski rod ie precej nagnjen k tatvinam. Zanimivo je tudi, da so imeli na Poljskem svoje dni cigani celo svojega, od državne oblasti potrjenega kralja. Za n".miv je obred ciganske poroke. Poleg drugih ceremonij ciganski poglavar zabode tako ženina kakor nevesto v roko in ujame v čašo vina nekaj kapljic obojestranske krvi. iS krvjo »i potrdila ciganski iettiti ft nevesta zvestobo do groba Ciganski pogreb v Ljubljani Svojevrstni so tudi ciganski pregovori. Naj navedemo nekatere: Boljši je osel, ki nese, kakor konj. ki te s hrbta vrže. Žene in blaga ne izbiraj ob goreči sveči. Lažje je krasti kakor delati. Brez denarja ni Jjubezni. Tat je tudi •tisti, ki lestvo drži. Kdor se ti preveč prilizuje, te je ogoljufal, ali pa te še bo. Pogosto ostane lačen, kdor čaka, da bi ga drugi k skledi klicali. Bedak nosi srce na jeziku, modri pa jezik y srou. Naj na koncu navedemo par kitic iz po-narodeile ciganske pesmi, ki jo je zložil in ji dal tudi nupev pokojni dr. Lv^en Lampe. Sirota jaz okrog blodim ubog ciganski otrok, v samoti tihi se r.olzim, kjer čuva mc le Bog. Ko 6em na vasi se ipral, nihče ni maral me, nihče mi roke ni podal le vsak me karal je. »Pleii, pleši, opica!* Sprejmite, prosim, me medse, kako vas rad imam! A rekali so mi smeje: Cigan naj bode sam! Ciganska karavana te je začasno naselila v gozdu Ciganlek gre za mrtvim oletom na zadnji poti katero novoporočenca potem izpijeta. To naj pomeni, da si bosta zvesta do zadnje kaplje krvi. Cigani nauče plesati medvede in opice in kažejo niih umetnost pri beračenju po mestu in vasi. Moški igrajo na gosli, ženske na ki-taro in tudi na harfo in pri tem pojejo razne pesmi. Naši otroci stirašijo drug drugega: >|)e-zimo, tecirao, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso«. Pri tatvini cigan ne robi jvitrihov« in ičev«, da se lažje skrivajo pred zasle-dujočo jih oblastjo. Med seboj se poznajo po posebnih imenih, navadno pridevniške oblike, ]i. pr. : sastereške pomeni žel lezni, bigandero —■ brezzobi, bikaneskero — brezuhi, binaskero — preznosi, matakenlo — pijani, vešavo — pohabljeni, gaili minš — črno dekle, špiri ostro ostri nož itd. ««(.' n iu/.- mtur;-' prsr ir nuur v « tutvtu^ti mtaciu.ua:. . . .. -2. £.'"•/>it* xT..;nnn''- a- e TT"1D ppuirr jt o !•• i« -.-mu u mw » . j- moad. tcmrrw LilUII .111 LÌ TI- .ri lUUBIlU. i' t O. IMII4H 3» mil l'.IZUll. uuiu. ■i>. a- ITT- lut u- jn e -»eia: miien »-* ufi«: iì. ih «mu. awm i uiu;. : ni' a» oeiìii.. ì: m- *. oì t» •""•ti ir i itnHat 'iìk.' iu ugnili: ììuì" .. mimi Jdli a. aulir» si —in;.; JDO; __ . rie. -icnt sw — M. Jfe E: -OJiK» Dt". . ... ^-fUILii. Ita», uaerc*. ì *-_-• .-.:m e ài.ì£w luuc jsmeri k a.r Tei- . s uii-.a uiMicsfe ii am! n ««oni i newmiai. feo-:: rariébtu umw. * »ti. j» cari: p» • rasai. lil t» liili itub tpsi» ''i zi Ir—t-t n » r-w-wv Tiauc rrrrrrva« rf «voi li'nc.i.ailiii;', i-n'- » m;: = tr.' čiaiJi nt d-Si'vat u -r' iL il iì~ii£it :'■'* nu. * . tiid. teltilm, i(h Kalife« nn * Tara?». «! ■ «it1 i ' ?ir>p;.oi.-ieit I vsji«;in .Hrvtssum. luis » t I.:;it>:inn • T-mi »I nt« m lima n. "ut*. I i?vt:n Tfv'iM» ravmi. a n*UBvm «usa» »» i ust li pt™ott * v nmir-ù*.« " 'mi-i ir DuKlinnsiaaM »vritale.ijt a J®-tr.-.di -(v-u ,• -iipept «it*«a »t-moènmii svairu. >;. sa -(«V » k w»pli Wntuie» Watt;il. »L*i »naS.a. t« ha, rt»' v «vm»*: i*-' rir.naaa Orr vnr - - ?r nvwlr t. te * wv-t. * "*«, T«** lavrtil li.li: h: povod»; r«r-<;'f,t. Arrt-jd-r. H,ipvV trne. mei »Vaj Andrai prpjkoiio mm« tak» «tmt!«».« trs. * «fc-mil trg* voo. Oh,.sil r* V ;-:V. tt ©tìrwwft »Nima nc, t\\V(»>r oSitV»™ Matija. >'lin, »dni izidom pa So m»lè t*> mestu Pa i Rff-tinin lii^nsl« »CM,«I. »turi M*jx>e N*oe w> c?» * taho- ^ II ilo Ito pmk>tgta*\ il-isin „m a »liipA. TiM«* VrtJem kmt«m J» m'\xr!nr>st Ohrstr»!» »t» h»di .....'I«v« m imviKktl fo molil Mmij» ta F»ojo in Ao- lilllo »r'f'tVy •-»"• " »j« j ? ui». '. -f. i ora IMWi ^.u,- '.. ii na* i: i-.f \ orliti h .»i». i . ^ l^ri xts&l Ji:, . • ' * « U. U'JI - i.-.- .. '1 : .!. f ». lJUt* t i-v li' ìentpiv** I I.:iiil Ì.IV» , .'— I.ftttllil ran iw»»r '-u*.. ■■ .w,wx illlL |r',.:' ' • . . Itl_ I /!.'■ 1. iu L*1, r -il j- :. . i. ' tw Ut: t.1 juti j,:.. «Ml-i i- r S» (i^iu!.. hit.i"- iai , i --'^s: '!>•- .ii'?r: . HLuii- i. . t ■ /:r.'rv u. ii i , - . ^ rr -.»jjp v. ju orini.- z^wru, irr* ...'J . i ii- urili .. ■ :: »- rr.i - iiraaws, uwpir oi- i. je. I-.C ^ i.--.,; ven. »iu,.. i'. fVJ 1,1'. pMiteuie^.. taoim mi^ Jiiiji. gìeua; itìMi Bln., Utu t»»uii «»«I-TU' f*"' V ' ",*'?" f Jji.. e -j,. ru, i. frues- DU.- - < «e t. t inaili ae- .fit l#ütiI r : u.j . in'liit' o I- ur ji. „ ■ t^-IJfc.' ''"f <*>' 5 ;'• Au Iii. »iL pei. I.i ile piiBUiWii< -•-•r-p Irf »• ., ^Miriü t»Jitr' je üa..i Kvant = ut ito. un iu uu f. poin»« il Älj ' -it. l*-(j V, I* I*. »VA va' lini.. iaàe' Zorevje .' • ru, O- il- ioii^r nu.«tuu' ttiaoi- hn i j,.' jü i."1 tr i::.s .r - tbf ü» kik.. p; ü V üvait. Ijutli — rnt nur MCnluetuv* ie |' UHXjwa«!«,; , 1.JUÌ. "»IK i. cjr: t , Ltoj , Vjaum: ifi ur. r.-.n, „ r Itl„15 ieum u seueii hai.0- m inrečih Ic:inih Mila» s,- io i "-''r""« niul" » Eleonora y. umilljena mel a i Mvglict i. droi.tu. Gospod Krajan pa j,, hilnrav i ii dane volje: priano ,t na),v,; pntu vina. Uk.o.U : I. prinest: šampanjca in ^r.nil „ svnk,lm A.iimje> Matije pa sc je j»ko èudil, da jo pilaf* t lanu vre. tal«, hladna. 1 ' ' K. Vsem len, se je postu .lino lol.ll,, „,B|. ln»p trujanovi Ca Je spremila v aoblen, k jo u u» pripravljena un j, 1 »Matija. Matija, lepo te prosim, lin Immii no I^aM^ . l"la 8•1m,, lN" rnftl "" «I"1'». ÌU1 L, k«r b l.Ri!m0 "»""i "" M« ■ lun ve, tar tako t„ v en dan, U.., ti pr|,,„ „„ m r. V 1 ' in ir-- - 1 jAuiik'vijj. > W30 psu, kLwLÙM i I—!SK ORO 100 Iti STAR^ ZGODBA II NASE VASI /T>--^J) f ifi (Zapisal t Andrej Mejač.) Na? klavec Oborh. tisti fa? moi pri Štiridesetih Jf;;h. pa ni samo klal prašičev, delal mesene, prit ae m krvave klobase, točil je tudi vino, ki pa je taloi.l nazaj grede tam okrog Sežane in Düte,-, : : ali relo v Proseku ali pri Sv. Kriiu. Prva j.; moč pri vsem delu pa mu je bil njegov pastore«. kiepki in razumni osemnajstletni mladenič ; kajti oče »Oborh« se je iz Skaručine sem priženil in poročil Jančetovo mater, ki je bila vdova. Bilo je v ponedeljek, po prvi nedelji po sv. Treh kraljih, okrog ene zjutraj, ko se je Janče prebudil in zlezel izza gorkega zapefka. da pogleda k domačim konjem, da jima prisuje še kako merico ovsa v jasli, kajti pot do prve postaje proti morju bo dolga. Oče Oborh se je s sosedoma Koželjem in Francizom, ki bosta tudi na svojih »tajselnih« vozila na jug, zmenil, da pričnejo prašiče nakladati ob treh zjutraj, ker le tako bo mogoče le tisti dan do večera privoziti do Planine, ker bo tzeba po poti iskati priprego. Ko Janče pogleda skozi okno, vidi na dvoru, kamor so zmetali razne odpadke zaklanih prašičev, tri velike, psom podobne živali; bila je namreč polna luna. Stopi v vežo in odpre vrata. Zdaj se šele prepriča, da so bili volkovi, ko vidi. da bežijo naravnost v bližnji gozd. V tem je vstal tudi oče Oborh. hlapec in pastir sta bila tudi že na nogah, pa tudi soseda voznika, ko sta videla luč pri sosedu. sta prihitela. Posvetovali so se, kaj storiti. »Trije volkovi naenkrat, to niso mačkine solze.« pravi FrancL Janče pristavi: »Lahko jih je celo krdelo, ie deset in več.« Oča Oborb pa je modroval: »Vse bi še bilo, ko bi imel človek le kako puško, pa nimam drugega pri hiši kot eno staro pištolo na kresilo, o kateri pravijo, da so jo pred tri sto leti in še več Skaručani Turkom vzeli, ko so se ti s šmarne gore vračali praznih rok in so vsi potettani zašli na Skaručno, kjer je vseh dvanajst v «Roboloveni močvirju» našlo žalosten konec. Moja pištola pa je taka, da letos o božiču, ko se je naš hlapec sitil in hotel streljali, ni veliko manjkalo, da ni prišel ob roko.« »Veste kaj, ljudje,« reče Koželj, »sekire imamo. Oborožimo se! Volkov kar tako ne bo nazaj. Ali mislite, da so prišli samo zato, da bi brskali tukaj po gnojišču in smetišču, kakor naši psi? Ta žival je tankonosa. dišali so ji prašiči, ki visijo na podu, in ta duh jih je sem privabil. Le zadovoljen bodi. Oborh, da Bog ni ustvaril volkov, da bi lahko plezali na primer kakor veverice. Sple- zali bi ti bili na oler. čez oder pa na pod, kjer bi bili imeli imenitno pojedino < »Res je.< pravi Oborh. »toda dohro le bo. če volkove temeljito oplašimo s streljanjem. Pojdi, fant.« reče pastirju, »gori na konec vasi in reci Simnovcu, naj pride t eno ali več puškami sem doli, da bo tako pokalo kakor o sv. Petru v Komendi. ko praznijo stare »malteške š!uke>.< »Križ božji!« zastoka pastir, in potok solza se mu ulije po licih, »volkovi naj me pojedo! Ali se ni»o moja mati, ko sem prišel o bož:^.i k vam služit pogodili, da bom takoj, ko trava spomladi ozeleni, krave pasci? Kdo bo to delal, ko mene ne bo?« Pri teh besedah izgine v hlev, pa tudi hlapec je pobegnil za njim. Janče zadene mesarico, ter brez strahu odide do bajie, kjer je gostoval loveo Simnovee, ki je bil v mlajših letih divji lovec, zdaj pa. ko so polagoma pričeli tuji lovi prihajati v domače roko. je postal zanesljiv lovski čuvaj, zraven tega pa je bil zelo umelaien in je prav dobro popravljal strelno orožje. Ko ga Janče pokliče pri okuu in mu pove zgodho o volkovih. Simnovee hitro vstane. nabije kar tri puške in se odpravi k Oborim. Tam ugotovi, da je res sled oJ večjega šleviia volkov, ki so vsi bežali proti jugu v vodiške gozdove. Zdaj se je pa pričelo streljanje v prazno stran, da je vsa vas letela skupaj, naši možakarji so pa pričeli nakladati svoje tovore. Sa podlogo iz ržene slame so pogrnili čiste platnene rjuhe, naložili lepo omaviane pršute in špeharje. živali brez špeha. ipehove bohe in več vreč lahko prekajenih klobas, ki so med obmorskimi kupci veljale za posebno slaščico. Vozove so spet zagrnili v slamo in po vrhu z rjuhami iz domačega platna. Zgoraj na vrhu voza na co-panih pa je v vrečah bila spra vljeua za vsak par konj krma za tja in nazaj. Vozovi naloženi, vozniki so odšli v bišno sobo na zajtrk, kjer so spili na srečno pot svoje kupice vina. Ker je bila še zgodnja ura in še temno, so nekateri fantje, med njimi lovec Simnovee, spremili naše voznike del pola. Poslovili so se šele v Mengšu, kjer je do-bričina Oborh plačal v Drnovškovi gostilni še par firkljev vina za uslugo sosedom in svojim za srečno pot. . . , . Ko so se ti s puškami in sekirami oboroženi junaki iz Mengša vračali, je bil že lep in jasen zimski dan. Ljudje so jih spraševali, in vsak je prav živahno pripovedoval o volkovih in njihovi grozoti, k čemer je seveda použito vino tudi svoje pripomoglo. Novica pa je precej opozorila gospo; darje in gospodinje po vaseh, da so takoj prvi večer pričeli prav skrbno zapirati in zapahovati svoje hleve in svinjake. Našovci so se takoj po prihodu v domačo vas dogovorili, da gredo zasledovat volkove, dasi jim je lovec Simnovee dopovedoval. da jih volkovi čakali ne bodo. če jim sledijo tudi do turške meje. (Dalje pnh.) II. Duplir je nesel Bila je stara, častila navada, da so vaški fantje za velike praznike v cerkvi nosili dupliit Stiri velike sveče so bile sklopljene v eno ogrom« no, velikonočni podobno. Z lesom so jo podstavili| da je bila visoka, po predpisih večja, kakor fant, ki jo je nosil. Imela je pod vrhom medeuasto torilce, da ni vosek kapljal na tla. Takih duplir-jev je bilo šestnajst: po osem parov fantov jih' je nosilo po cerkvi za velike praznike. V zakri-s: .1 so jih prižgali iti ob glavnih delih maše pa vo aško. v vrsti nesli mimo oltarja, kjer so m<\-to pokleka zamajali dupli r in se nalo v primernih razdaljah razvrstili jio cerkvi. Siali so v ravni vrsti na moški in ženski strani. Kadar je iu|inik pokleknil pred oltarjem, so dujvlimiki — v znak sodelovanja — zamajali sveče, ker jxiklekniti niso mogli. Lepo je bilo videti vitke tante ob gorečih, visokih svečah! Ko je bil določeni del maše končan. so jo duplirniki zopet v vrstah jvobrali v zakristijo. maniši naprej, večji za njimi. Dokler laut ni plačal fantovščine, ni smel nositi duplirja. Bila je jva ta služba častna in vsak f.-.nt si je štel v čast, da je bil prištet med du-plirnike. Župniku ni bilo ravno po godu to premikanja po cerkvi. Ženske, zlasti starejše in bolj boga-boječe, so tožile dupli mike. da se nič kaj spodbudno ne vedejo, po cerkvi škilijo in nič ne molijo. Mlajša dekleta pa teh napak niso videla, ker je biia aajbrž vsaka zaverovana v svojega du-piirnika. Saj so se tudi postavili fantje! Imeli so pripet rožmarin in gorečko na prsih Vsi enako seveda, da ni bilo zgledovanja ili nevoščijivosti; le starejši so imeli posebno pravico, da so si zataknili k šoj>ku še cigaro s slamico. Med dupiirnike je sreča zanesla tudi Franceta. Plačal je fantovščino, povedal, da se imata z Markovo deklo Pepo rada in za Štefanovo je bil določen njegov prvi nastop. Z mastjo si je ie na božič namazal podkovane čižme. s krtačo si je osnaiil pražnjo obleko in zavezal okrog srajce rdečo šerpo. ki mu jo je kupila Pepa. Tudi šopek mu je prav lepo pri-stojal. Pa je France ime. smolo. Bri ko se je prikazal z duplirjem iz zakristije, je cerkev bui-niia v smeh; celo stare ženice so se muzale v klopeh. Neroden, kakor je bil. je France štorkljal1 po cerkvi in iz navade — ali recimo iz naj>ake, mežikal na desno in levo. Ljudje so imeli več oči obrnjenih vanj. kakor pa v žujmika. ki je pridigal na prižnici. Ko je pridigar v zanosu končal stavek s pridigarskim padcem, je France pome-žikal kar sam od sebe. Ljudje pa v smeh! Kajpada je bilo to zelo nerodno župniku in tudi Francetu. Pa bi se Je vse srečno izšlo, da ni neki fantinec pred oltarjem podstavil Francetu noge, ko je ta samozavestno s podkovanimi čevlji odhajal v zakristijo. Usoda je hotela, da je F anca kakor čok telebnil na tla vpričo Boga. župuika, ministranta, farovške kuharice in vse cerkve. Zlomil je debelo svečo in z voskom pokapljal novo. židano obleko župnikovi gospodinji. Ljudje so se na glas zasmejali. ko se je France vpričo vse cerkve pobiral na tleh. Sramota in zgledovanje je doseglo svoj višek. Župnik se je v zakristiji razjezil, s|>odil Franceta ter mu prepovedal nositi duplir. Dva dni ga ni bilo na izpregled. Pepe ja bilo sram. ker so ji dekleia nagajala. Tako je p<) nesreči, ki nikdar ne počiva, prišel France ob dekle in ob duplir. Gorje, če mu je kdo oponašal ta dogodek! Iz trme pa je še isti dan sklenil, da se nikdar ne poroči. Ostal je mož beseda in je to besedo zvesto držal do smrli: bil je fant s pravilno plačano fantovščino. Za dobro voljo Piščanci. Pepček: »Marica, ali veš, zakaj prilezejo piščančki iz jajčkov?« — Marica: »Zakaj?« — Pepček: »Zato, ker se bojijo, da bi jih mama na spekla.« Vzgoja. Mati prigovarja mali Tončki, naj poj« svojo juho. Oče se ujezi in pravi: »Tako se ne vzgaja. Tudi otrok ima svojo voljo in to je treba upoštevati!« — Mati: »Potem vzgajaj sami« — Oča Tončki: »Kaj hočeš, Tončka, ali dobro juhico ali pa te našeškam?« C. iDvernizlo: ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) VI. »Pojdiva hitro na delo!« je zaklical Balinu Plezaček, ki si je bil iznova pritrdil za pas orodje, katero mu je bilo med strmim plezanjem padlo na tla. >Jaz se bom pognal za dimnikarčka sta splezala vse do vrha in stopila za trenutek na streho. »Ohl poglej... poglej, kako lepo!« je vzkliknil Plezaček, ki so se mu od veselja iskrile oči, ko je kazal tovarišu sijajni razgled, ki se je odpiral pred njima. »Poglej tja dol, tiste gore, pokrite s snegom: naše sol Oh, drage, drage moje planine! Hotel bi biti ptiček, da bi poletel tja, da bi videl, četudi le za hip, mamo iu Grilko, ju poljubil na čelo in se spet vrnil semkaj. Kdo ve, na kaj ta hip mislita!« »Na naju mislita, kakor misliva midva na- nji!« je sodil Balin. Oba sta obmolknila in z očmi, polnimi do-motožja, opazovala oddaljene planine. Nato je na okrogla, s čadom pokrita lica, počasi pri-polzelo nekaj svetlih solza, dragocenih biserov, ki so privreli iz nežne zakladnice teli dveh žlahtnih src. Balin si jia je prvi obrisal z roko in si tako odel že umazani obraz s temnimi oblaki. »Na delo,« je dejal z glasom, ki ga je šiloma odel z veselim prizvokom, »na delo! Preveč časa sva že izgubila to jutro, čeprav se je dan dobro začel. Če nama bo Marija še naprej pomagala, se bova vrnila na naše planine kakor gospodiča s polno vrečo denarja. In tedaj: miza pogrnjena in .vse bo veselo!« »Pa še kako!« je vzkliknil Plezaček. Dimnikarčka sta začela ometati dimnik. Delo je bilo precej dolgotrajno ln težavno, ker se je bil čad trdo prijel zidu. Vendarle sta uspela, ker sta se oprijela dela s kar največjo vnemo, in ko sta ga končala, sta bila nadvse zadovoljna. Ko sta se spet prikazala v pisarni, sta našla tam starega služabnika. »Teden dni bi bilo treba za snaženje tukaj notri!« je dejal Jakob s svojim dobrodušnim smehom. »Videti je, da sta vestno opravila svoje delo. Zdaj pa ko pospravita saje v vrečo, pridita z menoj, da se bosta pošteno umila. Gospa grolica želi, da bi zajtrkovala skupaj z njo in grolično Marijo.« Je li mogoče? Se jima ni sanjalo? Sta li prav slišala? Dimnikarčka sta se ozrla v Jakoba in obstala z odprtimi usti. Služabnik se je zasmejal »Sta Ii ob pamet?« je dodal. »Vidim! Toda če bi poznala groličino srce, nikakor ne bi tako strmela spričo tega njenega dobrega dela. Naprej, podvizajta se.« »Takoj, gospod,« ie dejal Plezaček, »ampak tako sva zamazana!« »Marjeta bo že poskrbela, da vaju očisti.« Marjeta je bila vratarjeva žena, čisto diugačna kot njen mož; vesela, dobrodušna in pridna kot čebelica. Odvedla je dimnikarčka v sobico, kjer je bil umivalnik z milom, krtače in brisače. S krepkim drgnienjem ju je spremenila v kaj dostojna, čista dečka z obrazom, rdečim od otiranja. Medlem je klepetala: »Seveda, kaj malo čeden je ta vai posel! toda nismo vsi rojeni za vezenje in brez vas bi pogosto prilli v nevarnost, da bi imeli ogenj v hiši. Usmiljenje božje, koliko sajl Dajta, da opravim s tem, in v kratkem bosta bela kot liliji. Kadar grofica dà kakšno naročilo, ga je treba opraviti točno do pičice. Nihče se ne vsaja kakor moj mož On godrnja kar naprej. Pocestni pobalini beže ko preplašeni ptički, če ga samo zagledajo, loda v resnici pa spet ni takšen medved, ka-kršnega ,e dela Grofična se ga nič ne boji. Am-P „l jr J-L° j° 8'avici je več pameti kakor v vseh drugih domačih skupaj, izvzemši gospo gro-lieo, da govorim spoštljivo. ».ni?feT°-,,iJmelaVdeika mo>a' d» »l« zadela 2 To f ,hUa P° boif voljit revežev ne smemo JI iepriT mo> mož neprestano govori, da so postopači, ničvredneži, tatovi. Sicer pa ima deloma prav, kajti na svetu so tudi takšni izvržene; in lani je vprav neki dimnikar ukradel v naši lopi žepno uro, ki jo je moj mož imel obešeno na steni... Zato jih on ne more trpeti « »Ni mogel biti izmed naših,« jo je prekinil na tem mestu Balin. »Med nami ni tatov, in če bi prinesli domov kakšno stvar, ki ne bi bila naša, nas bi gospodar našeškal ter nas primoral, da bi jo nesli nazaj.« »Vaš gospodar je dober človek. Toda niso vsi ljudje enaki. Dovolj bo: čedna sta kot perilo po pranju. In ti, mali, se moreš pa kar postaviti. Lep obrašček imaš, pa oči, ki so kakor zvezde.« Te pohvale so bile namenjene Plezačku, ki je kar zardel od zadovoljstva. Balin ni čutil nikakršne zavisti: celo smejati se je začel in je dejal svojemu tovarišu: »Ce so tvoje oči zvezde, ne bo treba prižigati luči, kadar jih boš ponoči odprl.« »Navihanček!« je vzkliknila ženska. »A zdaj odidimo.« Ko sta dečka stopila v sobico, v kateri je bila pripravljena miza za zajtrk, sta mislila, da sta prestopila prag paradiža. Grofica je bila že tam s svojo hčerko in njeno vzgojiteljico. Mlada vdova je imela na sebi belo obleko s črnimi progami, ki jo ie delala višio in vitkejšo in je dajala njeni osebi svojevrsten čar. Bila je bleda, toda nasmejana. Tudi Marija je bila belo oblečena in zlati lasje so ji v mehkih kodrih padali na ramena, svetle oči in rožnata usta so ji bila vsa nasmejana. Plezačku se je zdela še lepša ko prej Vzgojiteljica si je navzlic vsej svoji resnosti, na mah pridobila srca obeh dečkov. »Le naprej, dečka,« je rekla grofica z izbrano ljubeznivostjo, »tukaj je prostor za vaju « In pokazala je na dva rezljana stola, prevlečena z usnjem, ki sta stala med njenim stolom in onim, na katerem ie sedela grofična. Dimnikarčka sta se spogledala, ne da bi si bila upata stopiti bliže Tedaj je Marija v svoji otroški ljubkosti pristopila k Plezačku ter ga prijela za roko, govoreč s smehom, ki je osvajal srca: »Pridi, sicer boš spravil mamo v nejevoljo.« Spremila -ga je na njegovo mesto, na kar je prav tako storila z Balinom. Pripravljena miza se ie fantoma zdela kakor začarana: namizni prt okrašen s čipkami, velika vaza s cvetlicami v sredini, zlaloobrobljeni krožniki, srebrn pribor, kristalno blesteči kozarci, steklenice s pozlačenimi zamaški. Jakob je stregel. Na gospejin migljaj je dal dečkoma na krožnik po tri dišeče opražene kruhove rezine in drugih izbranih predjedi. Preden so začeli jesti, se je grofica pokrižala, mali"' Vzž0,'lel'ica in dimnikarčka so jo posne- »Naj n<*s Bog blagoslovit« je rekla »In zdaj draga moja, počastita zajtrk in se nič ne sra-mujta.« __ »Dala vama bom dober zgled,« je dodala Marija z zvonkim smehom in vzela slaščico, ki ie bila videti polna smetane. Navzlic temu osrčenju pa dečka, rdeča ko kuhana raka, zmedena in ginjena ne bi počastila zajtrka, če bi se ne bila bala, da razžalita dobro grofico in njeno hčerko. Cas je bežal kakor razkošne sanje in Plezaček je želel, da se ne bi té nikoli končale. In ko je grofica ob slovesu izročila fantoma kot nagrado krasen zlatnik in vsakemu srebrn tolar, s težavo izbrbrala nekaj besed v zahvalo-tako zelo sta bila osupnjena. Opotekajoč sta stopala za Jakobom, ki ju je spremil do drevoredne poti in jima naročil, naj se takoj vrneta domov, da ne bi izgubila denarja, ki sta ga imela v žepu; kajti nista bila vajena žlahtnih vin grofičine mize in čeprav nista pila mnogo, sta se opotekala ter imela omegleno glavo. Dimnikarčka sta obljubila, da bosta ubogala. Toda kmalu sta zgrešila pot in mesto, da bi ila proti domu, sta se napotila nevede proti rečni sipini. Ker sta imela jezik bolj razvezan kakor noge, sta jela glasno govoriti o raznoterih darovih, ki jih bosta prinesla Grilki, materi Kabel in nesrečnemu Pantalonu, obenem z zlatnikom, ki sta ga imela v žepu. In smejala sta se, smejala od srca. Obšla ju je skušnjava, da bi občudovala krasni zlatnik. Sedla sta na klop, vzela zlatnik iz žepa ter ga začela vrteti na dlani, da bi videla njegov sij in bi se prepričala, da se jima ni sanjalo. Medtem pa se nista zavedala, da ju nekdo opazuje. Neki stražnik je že več minut stopal za njima, ni pa dobro doumel njunih razgovorov, ker sta se pogovarjata smeje se Toda čudno se mu je le zdelo, ko ju je videl, da se smejata, se vsak hip sporekata in kolovratita, kakor da bi bila pijana. In ker se je v njunih rokah svetil zlat kovanec, je sumil, da sta jo fanta nekomu grdo zagodla. Prav tiho se jima je približal in ju trdo za« grabil za ramena. »Kanalijil Kje sta ukradla zlatnike?« je vprašal. »Moj je! Moj je!« je zavpil Plezaček zbegan in obupan ter stisnil roko v pest, da mu ce bi odnesli njegovega zaklada. »Da ... naša sta .., pustite ju,« je dejal tudi Balin, »podarili so ju nama.« »Pripoveduj to komu drugemu, grdi gobecl« je odvrnil stražnik. »Hajdi, pojdita z menoj.« »Kara?« »Tja, kjer so usmoviči vajine sorte.« Plezalček ni ničesar razumel. Začel se je jokati. Toda Balin je spričo policajevega odgovora vzkipel od jeze. »Nikakršna tatova nisva; poštena fanta sva. Pazite, da se naju ne dotaknete, sicer vam raz-bijem črepinjo!« In začel je obkladati stražnika s pestjo, brcami in zobmi, tako da je bil ta prisiljen vkleniti ga, medtem ko mu je neki tovariš tekel na pomoč. Zdi se nam primerno povedati, da je Balin dvignil roko k takemu početju, čeprav je bil vajen mesta in je vedel, da se s stražniki ni šaliti. Dimnikarčka so trdo prijeli za roke in ju gnali skozi množico na policijo. Mnogo, ki so jih srečavali, so vpraševali, kaj sta storila ta dva fanta s svojima svetniškima obrazoma. »Kradla sta,« je odgovarjal stražnik, »in zapravila del denarja s tem, da sta se upijanila na žive in mrtve. Ali ne vidite, da ne moreta stati na nogah?« Baron Žiga Cojz Cojzov rod Je Italijanskega izvora. Oče Žige Cojza Michelangelo Cojz je prišel iz Bergama v •everni Italiji v Trieste kot trgovec srednjih razmer. Z bistrim umom in z neutrudljivo pridnostjo ■i je pridobil tako premoženje, da je za časa Marije Terezije veljal za enega najbogatejših meščanov. Državi je poklonil 40.000 goldinarjev ter je bli v zahvalo imenovan za barona s priimkom Edelstein (kar pomeni žlahtni kamen; isto pomeni ime Cojz (Zois), zoia namreč pomeni v toskanskem narečju biser, drag kamen). Oče Michelangelo se je po smrti svoje prve žene poročil s Slovenko pl. Kapusovo. 23. novembra 1747 se jima je rodit sin Žiga. Kmalu po njegovem rojstvu se je oče preselil v Ljubljano, kjer je imel trgovino z železom. Žiga je v Ljubljani dobil prvi pouk. Višje študije je obiskoval v plemiški akademiji v italijanskem mestu Reggio, ki leži pod etruščanskimi Apenini v nižini reke Pada. Po dovršenih ukih se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel očetovo trgovino z železarskimi izdelki ter vodstvo rudnikov in fužin. Toda že zgodaj je začel bolehati. h. 1779 je hudo zbolel za protinom. Od 1. 1789 ni mogel več iz Ljubljane in od leta 1797 ni več zapustil stanovanja. V velikem stanovanju, ki je obsegalo 17 sob, se je vozil na stolu s kolesi, ki ga Je sam izumil. Umrl je 10. novembra 1819, torej isto leto kakor pesnik Valentin Vodnik. Cojz je nadaljeval delo, ki ga je započela druga »Akademija delavnih mož«, ki pa je zaradi nesoglasij med svojimi člani razpadla. Cojz se je od Članov te druge »Akademije« v marsičem ločil. Kakor je znano, je druga »Akademija« razpadla zaradi nesoglasij med učenimi redovniki in posvetnjaki, ki so zametavali redov-ništvo kot nekaj nemodernega. V tem se je pojavila v slovenskem kulturnem življenju silna nova moč: baron Cojz. Mati je mlademu Cojzu že zgodaj vcepila ljubezen do slovenščine in slovenskega ljudstva. Cojz je odlično govoril slovensko, kar je bilo za one čase pri visoki gospodi, h katerim je Cojz pripadal, velika redkost. Ko se je vrnil z akademije v Beggiu in je prevzel očetova podjetja, je takoj začel organizirati naše znanstveno in leposlovno delo. Spoznal je, da je treba slovenščini Širiti obzorje, da potrebuje ljudstvo v svojem jeziku pisanih knjig, ki bi ga seznanjale z gospodarskimi vprašanji, mu nudile primerno leposlovno čtivo in Sa učile govorili čisto slovensko govorico. Prvo, ar Je bilo potrebno za tako široko zamišljeno ku'turno delo, sta bila znanstveno napisana slovnica in slovar slovenskega jezika. Cojzovo zamisel o znanstveni slovnici je uresničil šele Jernej Kopitar. Za zbiranje gradiva za slovar je Cojz navdu-81 Vodnika, ki tudi ni mogel dokončati dela. Vodnikov rokopis so nato obdelavaM Levstik, Cigale, Pleteršnik, dokler mu ni slednji dal končnove-ljavne oblike. Pleteršnikov slovar Je v osnovi Coj-zova zamisel. V želji, da bi zbudil spečo slovensko znanost ln književnost, je pregovoril Tomaža Linharta, da se je vrnil v domači svet, da je začel pisati ob-Sirno slovensko zgodovino ln slovenske drame. V Vodniku Je budil pesniške darove, ki so že skoraj utihnili, skratka, na vseh področjih je bilo čutiti Cojzovo podjetnost in pobudo. Z veliko ljubeznijo je zbiral slovenske lute-ranske in poluteranske knjige ter tako omogočil, da so pisatelji njegove dobe postavili slovenski Jezik na temelj starejših piscev. Široko izobražen in pesniško nadarjen je lahko dajal književnikom svojega kroga mnogo pobud. Kar se tiče pesništva je imel nazore svoje dobe, nazore prosvelljenstva; ki Je ljubilo poučno, razumsko pesem in ki so njegovi vzori bili pesniki Kdor rad bere »Domoljuba«* ima najcenejše razvedrilo! slarih Grkov in Rimljanov. Cojz je izvrstno poznal italijansko slovstvo, nekoliko manj nemško. Od nemških pisateljev Je nanj vplival Herder, pri katerem se je naučil spoštovati narodno pesem in preprosti ljudski jezik. Kot dijak v Reggiu je napisal niz pesmi v italijanščini, pozneje je prevajal v Ljubljani popevke italijanskih pevcev v slovenščino. Slovenske pesmi so pri opernih predstavah vedno vžgale ljubljansko občinstvo. Prevedel je tudi Bürgerjevo peüem :Lenora< kot zgled, kako Je treba pesniti v duhu narodne pesmi. Cojz je imel izreden organizatorni talent. Dmel Je držati skupaj slovenske kulturne delavce, jih navduševati za visoke cilje narodnega prebujenja, jim delili naloge, svetovati in podpirati na vseh koncih in krajih. Odpiral je slovenstvu okno v svet, opozarjal naše kulturne delavce na dogodke v Evropi, na nova duhovna gibanja in kazal na vlogo slovenske kulture, ki jo mora sredi vseh novih trenj in gibanj zazreti. Po svojem poklicu je bil Cojz gospodarstvenik, veletržec in veleobrtnik. Ko se je v letih 1775 do 1777 nenadoma poslabšala slovenska trgovina z železom, je ta nad vse podjetni in iznajdljivi mož napel vse sile, da reši domače gospodarstvo poloma. Inozemci so grozili vdreti k nam s svojfmi izdelki. Cojz pa je poklical v Ljubljano izvedence: fužinarje in rudoslovce ter je z njim' preiskaval tuje blago ter skušal dvigniti, obogaten s tujimi izkušnjami, domače izdelke do višje kakovosti. S tem namenom je potoval sam po Nemčiji, Holan-diji, Angliji, Franciji in Italiji, obiskoval rudnike, topilnice in tovarne železnih izdelkov, se posvetoval z učenimi rudoslovci in kemiki ter obenem neumorno študiral rudarstvo in fužinarstvo. Pri tem Je napredoval v toliki meri, da je tudi izven domovine zaslul kot strokovnjak. Sloviti rudoslo-vec Werner je imenoval neko rudnino po Cojzu »zoisit«. Skrb za blagostanje domovine pa se ni omejevala le na področje železarstva. Bil je med prvimi, ki se je zanimal za osušilev ljubl janskega barja in je delal načrte zanj. Ko je bil šele 25 let star, ga je Kmetijska družba naprosila, naj jo podpira z umom in dejanjem. Cojz se je za kme-tijstvp zanimal vse življenje. Za časa lakote, ki je nastala po francoskih vojskah pri nas, je nakupil na Češkem seme posebne vrste ajde, ki je odporna pròti mrazu in slani, ter ga je- delil med ljudstvo. Nove ajde se je prijelo ime »cojzla«. Kot mnogo takratnih ljudi je Žigo Cojza zanimala prosta narava. Okrog svojih fužin je prehodil vse hribe in doline. Poseben ljubljenec mu je bil sivi Triglav. Rad je stopil na svojih potovanjih v bajtico revnega delavca ali bornega nv kodelca in povpraševal, kako se pravi temu ali onemu orodju; povsod so ljudomilega tnoža sprejemali z veseljem. Podpiral je reveže na vse strani. Cojz je bil velik organizator slovenskega življenja v književnosti, v znanosti in gospodarstvu. Škoda, da ni delo tako izrednega moža rodilo vseh tistih sadov, ki bi Jih lahko. V mladih letih se je Cojz navzel nazorov francoskih enciklopedistov (skupnosti brezverskih učenjakov, ki so povzročili s svojimi spisi francosko revolucijo) in tako ni dovolj cenil plodne zveze med Cerkvijo in kulturnim življenjem. Ločil je kulturno življenje od mogočnega stebra vsake kulture — Cerkve ter vnesel v našo kulturo duha posvetnosti, ki kontno razruši vsako kulturo. Njemu samemu sta visoki duh ln široka izobrazba branila delati očitne krivice Cerkvi, toda tisti, ki so to nadaljevali, kar je on začel, so SU od Cerkve stran in pri tem za-gazlli v plitvost. To pa Je bila neprecenljiva Skoda za vse slovenstvo. Kako drugače bi uspevalo slovenska kultura, če bl se slovensko narodno navdušenje mladoslovenske dobe družilo s tako visoko in evropsko kulturo, kakor je vladala pri nas za Cojzove dobe največ po zaslugah nčenih redovnikov iz Družbe Jezusove. ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^ n. Izmed vseh predmetov, katere nam je napovedal razrednik v prvem razredu gimnazije, me je najbolj zanimala telovadba. Po prvih urah telovadnega pouka pa sem bil hudo razočaran. V kotu telovadnice so stali drogovi in bradlje, mi pa smo se učili samo korakati in proste vaje. Profesorja nisem upal prositi, da bi nas pustil tudi na drog ali bradljo, pač pa sem skočil na orodje, kadar, smo bili brez nadzorstva. Ce sem bil zaradi tega kregan, mi je bilo strašansko hudo, vendar sem izkoristil vsako priložnost za to, da sem še kaj poskusil ali kaj pokazal. Kmalu sein se prepričal, da so v razredu trije, Štirje boljši telovadci od mene. Nisem mogel prenesti tega, da bi se mestni gospod i Si postavljali s svojo močjo in pogumom. Moram jih dohiteti in prehiteti! Skoval sem načrt, da si postavim doma za vodo svojo bradljo. To je bilo tem lažje, ker sem se vsak dan vozil z vlakom domov. Posekal sem dve mladi smreki, ju olupil in ostrugal, zabil v zemljo štiri kole in si postavil prvo bradljo. Dan za dnem sem obiskoval svoja ljubljeno stvarco in se tako vneto uril, da sein se kaj kmalu naučil marsikatere lepe vaje. Na dlaneh sem dobil utrjeno kožo z žulji, mišice na rVRliCaßln« vaje, katero sem si l9!?V l',nl8em izpelfal do konca. Vrag me je SSa 'udVem P» pivo. Zdelo se mi je, da sem doživel hud neuspeh. Nalagajte denar v sol idnem zavodu, v urnim Zavod daje posojila pod najugodnejšimi pogoji Posluje v lastni hiši poleg dekliške šole oblast iste zneske plačevati kot so jih vam plačevali Nemci. , Zakupnina. P. A. Z. S. Ce minate z lastnikom njive kakega posebnega dogovora glede trajanja zakupne dobe, vam lahko dosedanji zakup na pol leta odpove. Zakupniki njiv niso zaščiteni kot so najemniki stanovanj in vain lahko lastnik zakup njive odpove ali pa tudi najemnino poviša. Ce je lastnik njive odsoten izven države, ima pravico odpovedati ali povišati zakupnino njegov oskrbnik, ki ga je bodisi še sam lastnik za to pooblastil ali pa ga je sodišče za to postavilo. Ker niste zaščiteni, vam svetujemo, da se s skrbnikom prijateljski pogodite in domaknete na najemnini toliko, kolikor so pač tudi pridelki porastli na ceni. Obljubljen rakon in nezakonski otrok. I. S. S. Fant je dekletu obljubljal zakon in je dekle dobila nezakonskega otroka. Fant noče poročiti dekleta in se zagovarja, da je tak italijanski zakon, da mu ni treba se poročiti in da plača le 500 lir in da je potem tudi prost vseh skrbi za otroka. Vprašate, ali je to .es, ker mati sama ne bi mogla preživljati otroka. — Pri nas veljajo še vsi slari zakoni. Tudi po naših zakonih ni mogoče fanta prisiliti, da bi dekle jx>ročil, čeprav ji je obljubil zakon. Vendar, če je fant zapeljal dekle pod obljubo zakona in dane obljube ni izpolnil, potem je imelo dekle še tekom 3 let pravico tožiti fanta za odškodnino zaradi neizpolnitve obljube. — Fant je kot nezakonski oče dolžan, da skrbi za preživljanje otroka. Ce fant prostovoljno ne mara nič prispevati za otroka, vam svetujemo, da gre dekle k domačemu okrajnemu sodišču in tam naj pove, kdo je oče otroka. Sodišče bo tistega pozvalo k zaslišanju. Ce bo priznal očetovstvo, bo sodišče potem takoj tudi določilo, koliko bo moral plačevati mesečne preživnine. Ce pa tisti fant očetovstva ne bi priznal, ga bo moral otrok po varuhu tožiti na priznanje očetovstva in na plačilo preživnine. V tej pravdi bo pač glavna priča otrokova mali, ki bo tudi pod prisego zaslišana in bo morala povedati, kdo je otrokov oče. Preliknien redllnl prsAek „REDIN" za praSiie Prt malih praStfkth poapeSnJe Redin prnAek hitro rast, krop! konti In Jih varuje raznih bo- «fpn teznL Vefljl praMM pa ae Cudo-dovlto hitro redijo ln dobro prebavljajc 1 zavitek r,a 1 praftlfta ter stane 1 zavitek L.»--, po pofltt ijo. Zadostn'e ie U KT-, 3 zav. po poAtl L. 22-., 4zav.no ponti L. 28*-. linoKO zahvalnih pisem. Pazite: Pravi .REDIN" ae dobi aamo i trornjo sliko Proda* drogerija Kant. Ljubljana. Židovska «1.1 Na deželi pa zahtevajte Bedlo pri Va«em trgovcu ali ■«. drugI, ker«! prihranite poStnlno.- NaroSnlkl 17. Trleat-In Oorlzle province morajo poslati denar vnaprej. Crrti gaber kHpim » sabo množino po ugodni ceni Ponudbe je potrebno prslati takoj na upravo .Domoljuba* pod številko 13152. Brzoparllnlke. gnojnične «rpalke, Gama, i 10 letno garancijo nudi PodržaJ Ciril, Is 147 pri Ljubljani Stava. Groga in Zop sta šla slavit, da Groga ne bo štirinajst dni jedel in ne štirinajst noči spal. Hudomušni Groga je stavo dobit. Kako to? Ker je ponoči jedel in podnevi spal. Tovarištvo. Podčastnik razlaga rekrutom vojaško tovarištvo: »Vojaki si morajo biti vsikdar to-varišii. Tvoj tovariš sedi na primer pri zajtrku ia nima še osnažene puške, ko nenadno zatrobi alarm. Kaj boš storil v takem slučaju, Jaka?« — »Njegov zajtrk bom pojedel, da bo labko hitro osa ožil puško.« Za pomlad 1942 Vam nudi ieleznioa in zaloga poljedelskih strojev ' Fr. Stupica. Ljubljana Gosposveiska cesta 1 razne poljedelske stroie in orodje, brane in pluge, črpalke in cevi, gnoinične črpalke in razpršilnike, štedilnike, vozne dvigslice, koti« Vseh vrst, vse predmete za kopalnice, mrežo za ograje, gospodinjske potrebščine, nerjaveči jedilni pribor, čebelarsko orodje itd., Itd. N a k n p starega želeia in drugih kovin Ljubeznivost Ona: »Preden al me vzel, si ma imenoval angelčka, sedaj pa mi nočeš kupiti niti klobuka.« — On: »Pa, dragica, angelčki ne nosijo klobučkov.« Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača listi ki išče slušne L.0.20 «a besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1'— ; v vseh drngih oglasih stane beseda L. ODO. Vsem oglasom s« prišteje še oglasni davek. Naimanjši znesek L 7'—, za ženitvene oglase L. 20'-. Redni Domoljubov! naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia. Prfttojbiaa za tnal« oglate te platiije naprej. 150 lir tedensko lahko vsak zasluži • prodajanjem aH Izdelovanjem. PoglJIte ml znamko za odgovor. -Jos. Batte, Ljubljana VII. Fige in brinje Ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Aškerčeva ut. t. 1000 lir nagrade dam onemu, ki ml «porod, kje se nahaja črn konj, zadnji dve nogi v btnelju beli, na glavi lisa, «Ig fltev. lt. • Kome Franc, M. Llpo-glav 1, p. fimarJe-Sap. Dva plemenska vola siva, teže 1000 kg — prodam. Polzve se Jakob Jcslh, Rudnik prt Ljubljani. Hlapca na kmetijo uprejmem. Dremclj A., gostilna, Lav ri ca fit. 11 - Daljna vas. Brinje • istrsko lepo, zdravo Imam naprodaj. Ed. P lil er, Vrhnika. Kdo Je boga natepel? Odvetnik: »Gospa, od česa Imate tisto modro Liso na nosu?« — Ona: »Modi me je pretepali« — »Zakaj ga ne naznanite sod-niji?« — »Saj ga bom, ko pride k bolnišnice.« Vzrok. Gospa je odslovila kuharico. Prijateljice jo vprašajo po vzroku. »Bila Je presnažraal« — »Pre-snaina? ln zato si jo odpustila?« — »Dal Vse Ja dišalo po milu.« ---•-_---.--__----------- L" ÄÄ p."",?^^'^nDotolfub.^- o;iDa:!VOseWza"Sč7„.Keno,8£iSe!,prej^" nrld,n.iU*° 'neljuba«, naroinlno> ,nserate „ ff Izdajatelji dr. Gregorij P.^rfiiVffl ^ üJAlVot Vr X l * " * **