195. Številka.
V L]hM]«u. i ponedeUek. 27. avimto 1906.
XXXIX. leto.
lakaja vsak dan zvečer, inimSi nedelje in praznike, tar valja po poeti prejema* aa avetro-Ogreke daiala sa m lata M K, ta eel lota 18 K, U Satrt leta 8 K 60 h, H ta fBOaee I K SO h. Za Ljubljano ■ pešiljanjeni na dom aa ve* lata ta K, aa p«l lata 19 K, aa že trt lata 8 K, aa en mmm— fi K. Kdor kodi aani ponj, pla&a aa vaa lata 22 K, aa pol lata 11 K, It Satrt lati 6 K 60 i, U tU metat 1 K »0 h. — Za tUj« dežele toliko toč, kolikor anaga poStaina. — Na narečne oren istodobna rpoSiljatra naročnin« ■• na ozira. — Za oznanila aa plaSaje ad petareetopne petit-vrate pa 12 h, Sa aa eaaaaJle tlaka enkrat, pa 10 h, Sa ta dvakrat in po 8 h, Se tO tlaka trikrat ali večkrat — Dopisi naj bo izvole frankoTatL — Sekopiai aa na m«a)o. — Uredništvo In upravnlitvo je v Knaflevth alieah It 6, in eieer aradntttva v L aadatr., npravnietve pa V pritličja. — Upravniitva naj te blagovolijo pošiljati naročnina, raklamaoije, esnanila, t J. adminiatrativna atrari
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
DntBlitva telefon SL 34. rtUMUl iterllke p« 10 k. Opravnlitva telefon M. 83.
Jilojen ljudski shod u „itorodnem domu".
Narodno-napredna in socialno-demokratična stranka sta priredili včeraj dopoldne ob 10. uri na vrtu „Na-rodnega doma" javen ljudski shod kot protest proti katoliškemu shodu. Bil je ogromno obiskan. Velikanski vrt je bil naravnost nabit svobodomiselnih elementov. Bilo je najmanj 3500 oseb, morda celo 4000, iz vseh slojev meščanstva, o katerem je „Slovenec" v soboto vedel povedati, da se nagiblje proti klerikalizmu. V ogromnem številu se je tega shoda udeležilo delavstvo , a tudi uradništvo, trgovci, obrtniki, učiteljstvo, visokošolci so bili nadvse častno zastopani. Zdelo se je, kakor bi se tu videli osnutki nekakega ns v o b o domiselnega bloka", ki se ga »Slovenec" tako
grozno boji.
Shod je otvoril socialni demokrat Viči5, ki je predlagal za predsednika dr. Ravniharja, kar je bilo soglasno sprejeto. Zapisnikarja sta bila Kocmur in dr. Novak.
Dr. Ravnihar je pozdravljajoč navzoče dejal:
Naš shod ni naperjen proti katoliški veri in cerkvi. Mi se obračamo proti zapeljivcem žrtev, ki so danes prišle na takozvani tretji slovenski katoliški shod. Klerikalci zlorabljajo slovensko ime, vero in cerkev v svoje sebične namene. Klerikalizem je internacionalen. Slovenski se klerikalni shod samo zato imenuje, da so privabili več nerazsodnežev nanj. Pa tudi katoliški ni. Mi spoštujemo vsako versko čuvstvo, odločno pa protestujemo, da bi se imenoval današnji klerikalni shod katoliški. Ako bi bil res to, imeli bi pristop nanj vsi, ki smo tukaj. Klerikalci si hočejo utrditi z današnjim shodom svojo politično oblast, vse drugo je humbug. Pozdravljam vas tisočere, ki ste se tukaj zbrali in dam besedo prvemu govorniku g. državnemu poslancu dr. Tavčarju.
Govor dr. Tavčarja.
Burno aklamiran je dr. Tavčar govoril približno takole:
Spoštovano občinstvo ! Današnji shod ima svoj poseben namen in svoj poseben pomen. Pet katoliških škofov je napodil v Ljubljano tretji katoliški shod. Pod vodstvom teh petih zakrivljenih palic se je nabrala katoliška armada, ki naj zasede našo Ljubljano. Mislili so, da ne bodo naleteli na odpor, in da bode petero škofov, kadar bodo na klerikalnih osličkih sedeč zajahati v belo mesto, sprejeto s ho-zano! Zmotili so se, in to jih peče! Svojo jezo so skrili pod navideznim zaničevanjem! Narodno-napr. stranka in socialno-demokratična stranka sta se srečali na polju, kjer lahko skupaj razvijeta prapora svojega prepričanja. V tem pogledu so naši katoliki spustili nekaj svojih vodenih dovtipov: češ, sedaj snubi dr. Tavčar pri Kristanu, ali pa Kristan pri Tavčarju! Tega zakona sicer ne bo! Jaz sem Kristanu brez dvojbe prestar, a on je zame, dasi bledih lic, malo prerdeč! Pa če se tudi v zakon ne vzamemo, želim, da bi današnji shod ne bil zadnji te vrste, in da bi ramo ob rami bojevali se vselej takrat, kadar se gre
za poraženje skupnega sovražnika — klerikalizma!
Kakor rečeno, so naši katoliški nasprotniki slabo svojo voljo skrili za slabimi svojimi dovtipi! Slabo voljo pa rode skrbi, in skrbi imajo danes ti katoliki. Sicer pravijo, da na Slovenskem klerikalizma ni in sam dr. Šu-steršič se je enkrat strašno začudil, ko sem mu izrazil svoje mnenje, da tlači nas Slovence najgrsi, najostud-nejši in najneumnejsi klerikalizem. Mož tega kar verjeti ni hotel! Vam pa, mislim, ni treba dokazovati, kako kruto nas tlači pravi rimski klerikalizem. Žalibog, da ima v Slovencih premalo odločnih nasprotnikov. Tudi v naših vrstah so Čudaki, ki so pred kosilom, kadar imajo še prazen želodec, proti-klerikalni kakor kremen, potem pa, ko so se najedli ter bi na mehki zofi radi malo zaspali, jim je klerikalizem strah, ki je v sredi >rotel, okrog kraja ga pa niČ ni! Taki ljudje klerikalizma ne bodo premagali, to je gotovo ! Klerikalizem propade le tam, kjer se ljudstvo V masah dvigne proti njemu, posebno tam, kjer delavstvo dviga plroti njemu žuljave svoje pesti! In naši nasprotniki, ki se pasejo na milosti peterih rimskih Škofov, imajo občutek, da se je danes v Ljubljani nekaj posebnega zgodilo. Ravno takrat, ko se zbira tretji katoliški shod, zbralo se je tudi slovensko delavstvo ter dviga svoje žuljave pesti proti ljubljanski škofiji. In v tem jaz vidim poseben pomen današnjega našega shoda!
Ta shod pa ima tudi svoj poseben namen. Zbrali smo se, da protestujemo proti tendencam tretjega katoliškega shoda. Osebe nam v tem oziru ne pomenjajo ničesar in niti na misel nam ne prihaja, da bi hoteli na kak način kratiti zakone gostoljubnosti.
Radi mene lahko pride vsa du-ho\ščina celega sveta v Ljubljano, radi mene ta duhovščina lahko popije vse vino, kar ga ima Ljubljana. Jaz je ne bodem iz Ljubljane podil, seve če pošteno plača, kar je pošteno izpila ! Kritiko pa morajo prenašati tudi katoliški shodi! Ne samo kritike, temveč tudi proteste! In tako smo se zbrali, da protestiramo, da postanemo nekaki slovenski p r o t e s t a n t j e. Naš protest ima dvojno stran: formalno in stvarno.
Kar se tiče formalne strani smo se združili k današnjemu shodu v prvi vrsti zategadelj, da javno in pred celim svetom svedočimo, da glavno slovensko mesto — vzlic obiii zaspanosti, katera vlada po njem, in vzlic tretjemu katoliškemu shodu, ki se je zbral v njem — še ni padlo pod klerikalni jarem. Ljubljana je svobodomiselna in hoče taka ostati! Ce jo je hotelo petero rimskih škofov zase pridobiti, končal se bode tretji katoliški shod s tem, da bode moralo teh petero prelatov brez uspeha odriniti s svojimi dolgimi palicami, pa tudi s svojimi dolgimi nosovi!
V stvari sami pa smo najod-ločnejši nasprotniki tistega duha, ki prešinja tretji katoliški shod in tiste organizacije, ki jo ustvarjajo taki shodi. Vpilo se je: saj na svojem protestnem shodu itak ne bodete ničesar povedali, kar bi dosedaj ne bili že desetkrat slišali. Mogoče! Kdor hoče svariti  pred strupeno  kačo,  bo pri
vsaki priliki govoril: prva njena lastnost je, da je strupena. In če je to desetkrat povedal, je to tistemu, katerega je gad pičil, Se premalokrat povedal! Ker sem prepričan, da je slovenski klerikalizem strupena kača, moram tudi danes, kar sem že sto in stokrat povedal, zopet povedati, da glavna lastnost te kače ta, da je strupena! In strupena je v resnici! Zopet in zopet je treba pribiti, da katoliški shodi z vero ničesar opraviti nimajo. Če bi imeli kaj z vero opraviti, bi pa bili prav slabo spričevalo za našo duhovščino! Toliko imamo cerkva, toliko imamo duhovnih gospodov, toliko imamo maš, toliko pridig imamo, — po celi deželi doni beseda božja, a naš kmetic Še vedno ni utrjen v veri. Morajo ga še v Ljubljano klicati, da se naje in napije na katoliškem shodu in tako v veri potrdi! Torej vidite, da je vera vse kaj drugega, kot so katoliški shodi! Vera bi brez njih čisto lahko izhajala, a brez njih ne morejo izhajati naši duhovniki, brez njih ne morejo izhajati naši katoliški politiki!
Ti shodi so nekaki volilni shodi, vodila jih je politika, in samo klerikalni politiki imajo služiti! Vse to je znano in o tem mi danes niti govoriti ni treba!
Spregovoriti pa hočem o na-rodno-gospodarskem pomenu teh shodov. V tem oziru se imenujejo po pravici slovensko-katoliški shodi. V tem pogledu treba nam rešiti vprašanje, kaj je pravzaprav to tako hvalisano slovensko katoličanstvo? To je posebna organizacija, ki meri na to, našega kmeta obdržati v največji neumnosti, ter ga, ko se ga prej omami z žegnano vodo, do kože sleči! Ne slečejo ga samo, če le morejo, vzamejo mu še kožo! Ta slo-vensko-katoliška organizacija obstoji že od škofa Hrena sem in ves čas je izborno delovala, prav kot krava, ki je vse požrla, kar se ji je v jasli vrglo! če ste danes po ulicah našega mesta hodili ter sreČavali tolpe, katerim se je lakot iz obrazov svetila, katerim se je, ko so s svojimi ce-karčki okog lazili, kar videlo, da znajo s težavo do pet šteti, potem ste videli te žrtve slovenskega kato-ličansta! če imate kaj srca v svojih prsih, smiliti so se vam morali, ko so kakor telički tik mesarja tavali s praznimi želodci v družbi svitloreje-nih duhovnikov! Nekaj sto let sem dela in se poti naš kmet samo za duhovniške namene. Duhovniški stan je zanj najdražji stan, in reči se sme, da je dosti, dosti preveč plačal za te božje hlapce, nego so vredni. Če bi mi imeli ves tisti denar, katerega je duhovščina od Hrena pa do komarja Jegliča izsesala iz našega kmeta, bi si lahko kupili celo cesarstvo! Verujte mi, prijatelji, da je tako!
Ko danes tukaj zborujemo, smo pravzaprav edini prijatelji našega kmeta. Na katoliškem shodu mu pripravljajo stiskalnico, v katero ga hočejo tudi v bodoče polagati, da bi iztisnili ž njega — slovenskega kmeta — zadnjo kapljo. Proti temu katoliškemu oderuštvu protestujemo naj odločnejše! Blagi so naši nameni, zategadelj upam, da je danes tudi Bog v naši sredi, med tem, ko tiči sredi katoliškega shoda — hudič požreš-nosti.   Z lahko vestjo končam! Pri
tem pa mi služi v tolažilo zavest, da
mi bode gospod Bog, ko me bode enkrat sodil, govoril besede: Pojdi v nebeško kraljestvo, velika je tvoja zasluga, ker si se udeležil protestnega shoda — proti katoliškemu shodu! (Živahno pritrjevanje in odobravanje.)
Govor E. Kristana.
Burno aklamiran je E. Kristan govoril približno takole:
Kdor si je, čitajoČ včerajšnjega karikiranega „Slovenca", ohranil še tisto naivnost, ki veruje v vse, da je le tiskano, bi bil moral misliti, da je v tisti družbi, ki se danes zbira v AlojzijevišČu, koncentrirana najideal-nejŠa svoboda in najidealnejši demo-kratizem, docim smo mi, ki mislimo, da smo demokratje in se tako imenujemo, sami tepci, ne poznavajoči niti sami sebe. Včerajšuja številka tega lista očita nam socialnim demokratom, da nastopamo proti katoliškemu shodu, pa nam hoče dejati za zgled nemško socialno demokracijo, ČeŠ, da je ta vzorna stranka, ki res skrbi z?, koristi delavskih stanov, da pa nikoli ne nastopa proti katoliškim shodom. Ta opazka, ena izmed mnogoštevilnejših laži tega lista, ga karakterizira. Nam se sploh ni treba zagovarjati v tem oziru, kajti avtonomni smo in taktiko si določamo sami; ali „SlovenČeva" trditev je lažnjiva, kajti ravno sedaj prirejajo nemški socialni demokratje protestne shode proti „Katholiken-tagu" v Essenu, in sicer z dnevnim redom „Der Ultramontanismus die grosste Gefahr". Povsod vodijo socialni demokratje neizprosen boj proti klerikalizmu; pri nas pa se dela „Slo-venecu že ves teden nadvse neumnega in vprašuje, kako je to mogoče, da protestiramo mi proti katoliškemu shodu. Kdaj pa nismo bili protikleri-kalni? Kaj je naše sedanje delo kaj novega? Naj vzamejo tisti, ki se danes zbirajo v Alojzijevišču, na znanje, da bolj zagrizenih, bolj recimo fanatičnih nasprotnikov klerikalizem sploh ne najde. Nismo pa taki iz fanatizma, ne le po Čuvstvu, temveč vsled globokega prepričanja, da ostane naše delo brez popolnega uspeha, da ne dosežemo svojih ciljev, dokler ne poteptamo Črne moči, ki tlači vse duhove kakor mora in ovira vsako svobodno delo. Ako hočemo soditi o priredbi, ki so ji nadeli ime „katoli-škega shoda", se smemo pač poslužiti resolucij, pripravljenih za odseke, ki bodo brezdvomno mehanično sprejete na tem shodu, ne da bi jih udeleženci sploh razumeli. Po teh resolucijah se lahko izpozna pravi značaj „katoliškega shoda" in se vidi vso hinav-ščino prireditve, lastnost farizejev, ki jo je najmočneje sovražil začetnik krščanstva Jezus Krist. Že prva resolucija začenja z volto, ki bi bila dostojna kakšnega prestidižitaterja; zo-fistično govori, da se državne oblike menjajo, Česar seveda nihče ne zani-kuje, tem manj ker vsi skupaj sami želimo, da se izpremene te oblike — seveda eni tako, drugi drugače; takoj po resnici pa se pokaže hudičevo kopito v tezi, da pa je večna dolžnost in pravica državljanov, skrbeti za svoj večni blagor. Ta trditev je navadna laž, ker nima večni blagor ničesar opraviti z državljanstvom   in   državljanstvo ničesar
z večnim blagrom in transcendentalnimi rečmi sploh. Država je organizacija povsem posvetnega značaja; državljanstvo je popolnoma neodvisno od vere in država se ima brigati izključno za interese, skupne vsem njenim udom. Ali katoliški shod je moral-začeti z lažjo, ker drugače ne bi našel temelja, na katerem bi lahko sezidal ono resnici se rogajoče poslopje, ki je opisano v resolucijah odsekov. Ko pa so si tako narili potrebni fundament, je naravno da pla-kajo o nesvobodi cerkve in papeža ter da pogrevajo staro zahtevo, ponavljajočo se na vseh katoliških kongresih: Glavarju katoliške cerkve naj se da tista svoboda, ki jo potrebuje za izvrševanje svojega poklica. Pogreva se stara bajka, da je papež jetnik in največjega usmiljenja vreden revež, pogreva se jo z besedami, ki obujajo v katoliških možeh in ženic ah misel, da je najvišji dostojanstvenik cerkve kakor v ječi in da trpi največje pomanjkanje, da celo strada. To se pripoveduje, dasiravno je Vatikan pravzaprav celo mesto z ogromnim kompleksom, z bajnim razkošjem, s civnnim in duhovniškim prebivalstvom in z vojaško po.sadko, dasiravno papežu nihče ne brani, da se posluži neomejene svobode; to se trdi v času, ko se pripravlja Pij X., da bi obiskal svoje rojstno mesto, dobro vedoč. da ga ne bode nihče oviral. Ali ta bajka ima administrativen namen ; brez nje bi usahnili mnogi viri Petrovega vinarja, prepotrebnega za cerkveni kapitalizem. To pa pokazuje tudi vrednost tiste resolucije, ki jo predlaga takozvani socialni odsek in katoliško socialno politiko sploh. Katoliški cerkvi se more sploh oporekati pravica do socialnega imena; ona sama in njena politično organizacija je nezmožna za socialno delo v korist delavskemu razredu, kajti po svoji naravi je in mora [biti kapitalistična in hierarhija, brez katere ta cerkev ne bi mogla živeti, je nemogoča brez kapitalistične podlage, na kateri lahko stoje na vrhuncu gospodarsko absolutno bogatini, na dnu pa cerkveni proletariat, pogo-stoma stradajoči kaplani, gospodarsko do skrajnosti odvisni ter prisiljeni, da suženjsko izvršujejo agitacijo po avtokratični volji višjih. Nauki njenega prvega učitelja, in lahko bi se reklo, prvega utopističnega socialista Krista ne veljajo o sedanji katoliški organizaciji. Nekoliko stavkov o zboljšanju delavskih plač, o zavarovanju itd. ne pomeni nič, do-Čim varuje katoliška organizacija podlago kapitalistične družbe; take dekorativne besede sprejemajo dandanes že najbolj reakcionarne stranke v svoje programe. Lahko pa se vpraša politično katoličanstvo, fzakaj je še le danes tako socialno? Kje je bila mogočna katoliška cerkev, ko so delavci sami še spali? Odkar je delavstvo izpoznalo svoj položaj in se jelo organizirati, pa je cerkev videla, da je treba resno računati s to močjo, si je še le katoliška politika ogrnila socialni plašč in garnira svoje resolucije s socialnimi frazami; vendar pa hoče samo utajiti gospodarska nasprotja, ki so neizogibna v sedanji družbi in Če hodi Sušteršič delat poklone poseduj očim razredom, Kreka pa pošlje obljubovat
delavcem zlate gradove, se s tem slepi na vse strani. Kar vegetira na Slovenskem pod imenom krščansko socijalne stranke, je pa posebno sle-parstvo, ker te stranke sploh ni, nego ime je le izmišljeno, ker so se vodje političnega katolicizma prepričali, da se tudi na Slovenskem ne privabi več  delavstva v klerikalno stranko
•
Katoliški shod  pa  dokazuje  sedaj, kar je seveda že davno znano, da ni krščansko   socijalna zveza  nič druže ga, kakor podrejena četica v klerikalni politični armadi,  katero hočejo na tem sbodu organizirati pod vodstvom  cerkvenih dostojanstvenikov. In vpraša se lahko,  kako spravljajo nadškofje in škofje v soglasje s svojim poklicem, ki jim nalaga dolžnost, skrbeti za vse katoličane  enako in biti pastirji vsem, počenjanje na katoliškem shodu, kjer se zbira samo ovce enega  političnega  mišljenja in se jim daje najvišji blagoslov, dočim se   drugim   napoveduje nekršcanski boj? Kam je prišlo krščanstvo sploh, ko vodijo cerkveni dostojanstveniki ne kot privatne osebe, Česar jim ne bi  zameril   nihče,  temveč   z vsemi simboli   svojega  cerkvenega poklica, politično  akcijo   sovraštva? Seveda iztegujejo klerikalci  tudi po šoli poželjivo  roko,   da bi  pokvarili pouk? kajti na tleh nevednosti in neumnosti najbolje zori njih setev. A ravno ker je v naraščaju bodočnost, je obramba šole tem potrebnejša. To so seveda posamezni momenti; na enem shodu ni mogoče obdelati vse materije, ki jo podaja politični katolicizem. Potreben je danes le  odločen  protest  proti znanim njegovim namenom. In ta protest je že dosegel uspeh.  Sto znamenj je kazalo, daje hotela klerikalna stranka s tem shodom naskočiti Ljubljano in z   mogočnim   nastopom imponirati masam ter jih hipnotizirati. To se je izjalovilo. „Slovenec" piše glede tega že  zelo  pohlevno  in čeravno bode najbrže po stari navadi izkušal laž-njivo zmanjšati vtisk protestne akcije, mu to ne bode ^omagalo: kdor vidi z lastnimi očmi,  pa bode vsaj vedel, koliko je verjeti njegovim poročilom. Protest je naloga današnjemu shodu, kajti klerikalizem je sovražna moč, ki trpi pod njenim pritiskom slovenski narod  v svoji celoti  od  časov po-kristjanjenja, ki mu je prizadelo prvi mogočni udarec z   mečem, sledečim križu  povsod.   Naj se   klerikalci in posili znanstveniki upirajo kolikor se hočejo,  resnice  ne  izpodbijejo: na vseh potih -je  klerikalizem škodoval našemu   narodu  in   tej   črni moči imamo zahvaliti svojo zaostalost in oslabelost.   Klerikalizem je največja nevarnost za narode in za produktivne sloje in ker je katoliški shod samo   klerikalna   demonstracija, mu odgovarjamo S to protidemonstracijo. Iz vsega srca naš protest!
Resolucija.
Po prečkanju došlih brzojavnih pozdravov je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija:
Dne 26. t. m. v Ljubljani zborujoči ljudski shod izreka:
Katoliški shod v Ljubljani, ki naj bi s svojim imenom sugeriral javnosti mnenje, da se zbirajo katoličani na posvetovanje o katoliških, torej o verskih in cerkvenih interesih, je po načinu prireditve, po svojem dnevnem redu in po resolucijah, ki mu jih predlagajo odseki, navadna demonstracija klerikalne stranke, nastopajoče pod protektoratom cerkve in njenih dostojanstvenikov s politično-reakcionarnimi nameni. Klerikalci vlačijo s tem sami katolicizem na poli-lično areno in v dnevne boje, vsled česar je prebivalstvo neklerikalnega mišljenja brez obzira na svoje verske čute opravičeno, da postavi proti klerikalni demonstraciji svojo demonstracijo. Nameni klerikalizma, ki jih zadostno osvetljuje katoliški shod, pa naravnost velevajo neklerikalnemu prebivalstvu, da točno označi svoje stališče napram katoliškemu shodu in napram klerikalnim nakanam ter da se ravnotako odločno pripravi na delo v obrambo duševne in politične svobode, kulture in vsestranskega napredka, kakor se pripravlja klerikalizem na svoje reakcionarno delo.
Shod izreka, da uživaj katoliška cerkev, kakor vsaka druga in kakor
vsaka organizacija in vsaka individualnost najpopolnejšo svobodo. Odločno pa protestira shod proti klerikalnemu zavijanju, ki zlorablja ime svobode, hoteč doseči nadvlado cerkve nad državo, protestira proti zlorabljanju cerkve v politično - agitatorične namene, protestira proti privilegijem cerkve in proti favoriziranju duhov-ništva napram drugim stanovom. Svoboda cerkve in svoboda države je mogoča le tedaj, ako je druga od druge popolnoma neodvisna; dosledno zahteva shod ločitev cerkve in države tako, da ima vsaka svoj delokrog in sicer ima cerkev skrbeti izključno za verstvo v svojem lastnem področju.
Shod protestira proti neresnični trditvi, da glavar katoliške cerkve ne uživa potrebne svobode, kajti nihče mu ne krati osebue svobode, nihče ga ne ovira v izvrševanju njegovega poklica. Shod izreka, da je državnopravni položaj papežev popolnoma pravilen, da iz njegove cerkvene funkcije ne izvira nobena pravica do svetovne vlade in da se zemeljsko gospodstvo sploh ne ujema z njegovo nalogo. Stremljenje za vzpo-stavo cerkvene države je povsem ne-verskega značaja in edini namen mu je, spraviti najvišjo svetovno moč v roke klerikalne organizacije ter podjarmiti ne le religiozno, temveč vse politično, socialno in kulturno življenje narodov zaželjeni papeževi avtokraciji.
Shod protestira proti vmešavanju cerkve v najintimnejše razmere posameznika, v zakonsko življenje tistih, ki si ga žele urediti svobodno in neodvisno od katoliške cerkve. PaČ ima cerkev v svojem delokrogu pravico, po svojih nazorih ustanoviti določbe tudi za zakonske zveze za tiste, ki se hočejo sami pokoravati njenim predpisom. Država pa ni poklicana, služiti zahtevam posamezne cerkve, temveč je dolžna zadovoljevati potrebe svojih članov, državljanov in ščititi njih svobodo. Zato zahteva shod reformo zastarelega zakonskega prava v modernem svobodnem smislu.
V stremljenju klerikalizma po reakcionarni reformi šolskega zakona izpoznava shod hrepenenje klerikalizma po absolutni vladi v šoli, s čemur bi dobili priložnost, preparirati bodoči naraščaj že v prvi mladosti za svoje škodljive namene, napolniti ga z zelotskim duhom in tako pripraviti tla za absolutno vlado klerikalizma v človeški družbi. Shod naglasa, da so šolske naloge povsem različne od cerkvenih; Šola ima posredovati mladini objektivno znanje in vzgajati jo ima, brez obzira na cerkveno pripadnost tako, da doseže Čim večjo sposobnost za realno, predsmrtno življenje. Vsled tega nima cerkev nobene etične ali kakršnekoli pravice do vpliva v šoli in je dosledno treba strogo ločiti oba področja. Shod zahteva torej z vso odločnostjo reformo šolskega zakona v smislu popolne, vsako dvomljivo komentiranje izključujoče osvoboditve šole od cerkve, ki pa ima pravico posredovati cerkveni verski pouk v lastnem okviru vsem tistim, ki ga sami žele. Shod zahteva tudi v sedanjih razmerah strogo izvrševanje zakonske določbe, da se ne sme nikogar siliti na udeležbo pri cerkvenih obredih in vajah. Učiteljstvu bodi zajamčen v šoli tisti upliv, ki ga mora imeti, da more uspešno izvrševati svoj poklic.
Takozvane socialne zahteve klerikalizma označuje shod za ceneno vabo, ki naj bi se nanjo ujeli gospodarsko odvisni sloji v nesocialni namen, da izgube svojo lastno moč v socialnih bojih ter se izroče na milost in nemilost klerikalizmu. Organizacija kat. cerkve je tako tesno združena s sedanjim kapitalisti čim družabnim redom, hierarhija je sama tako kapitalističnega značaja, da je prisiljena varovati forme, ki omogočajo izkoriščanje in je vsled tega za resno socialno delo sploh nesposobna. Delavstvo, ki se bojuje za svoje pravice, odklanja milosti klerikalizma, ki bi ga le degradirale in potlačile njegovo dostojanstvo.
Zgodovina dokazuje na vsaki strani, da je klerikalizem ogromna ovira vsakemu napredku, vsakemu zdravemu razvoju, da je škodljiv kulturi ter da uničuje svobodo posamez-
nikov in narodov. Od časov nasilnega pokristjanjevanja, od križarskih vojsk hodi klerikalizem, ki je vedno znal izrabljati sile močnejših v svojo korist in na Škodo slabejših, v smeri uničevanja Mauriskov, preganjanja drugovercev, zatiranja znanosti, mučenja in uničevanja njenih pionirjev, svete inkvizicije, autodafejev, proti-reformacij, cenzure, izrabljanja cerkve v politične svrhe, po poti najtemnejše reakcije.
Klerikalizem je torej narodna, socialna in kulturna nevarnost, proti kateri se je treba v interesu splošne povzdige posameznika in Človeštva upreti z vsemi legalnimi sredstvi. Ta naloga zadeva zlasti slovenski narod, ki je majhen po številu in mora torej vse storiti, da potencira svoje kulturne moči in si tako zavaruje enako stopnjo med drugimi narodi.
Shod poziva torej vse ude slovenskega naroda na energičen legalen boj proti klerikalnemu fanatizmu ter izreka, da je naloga vsakega posameznika v svojem krogu po najboljših močeh delovati za razširjanje prave, neodvisne kulture v narodu in da je v neustrašenem boju zoper pogubni klerikalizem treba združevati vse moči brez obzira na gospodarska in politična nasprotja, ki jih ni treba ne tajiti, ne zapostavljati, ki pa ne smejo ovirati koncentracije vseh moči v varstvo skupnih interesov proti an-tikulturnemu klerikalizmu.
Konec.
Ko so se polegli burni živio-klici je predsednik zaključil zborovanje in so se udeležniki mirno razšli.
Ogrski državni proračun.
BudapeŠta, 26. avgusta. V vseh ministrstvih imajo že izdelane proračune za leto 1907. Prvi ministrski svet po poletnih počitnicah se ho bavil s skupnim proračunom, da se more pravočasno predložiti poslanski zbornici. Vendar pa se morajo poprej završiti pogajanja obeh vlad, da se določi skupni proračun, da se za skupne izdatke potrebni znesek postavi v proračun.
Dogodki na Ruskem.
Atentat na ministrskega predsed-sednika Stolvpina.
Petrograd, 26. avgusta. Včeraj ob 4. uri popoldne se je pripeljala pred vilo ministrskega predsednika elegantna kočija, pred katero je bilo vprežnih par iskrih konj. V vozu so sedele štiri osebe, dva policaja in dva častnika v inozemskih uniformah. Seveda so jim takoj odprli glavna vrata. Neznani gostje so šli v predsobe sprejemnice. Pri tem je eden častnikov nosil čelado v rokah, v kateri je bila bomba. V sobi je kakor po naključju padla bomba na tla ter se s strahovitim pokom razletela. Pri ministrskem predsedniku sta bila takrat generalni major S a m j a t i n in dvorjanik V o r o n i n. Prvega je takoj ubilo, drugemu pa odtrgalo glavo. V sobi, kjer je padla bomba, so bile vse osebe ubite, med njimi tudi vsi štirje atentatorji, 151etna Stolvpinova hči, ki je bila v prvem nadstropju je zadobila na nogah tako hude poškodbe, da ji bodo morali obe nogi odrezati. Tudi malemu Stolvpinevemu sinu je zdrobilo nogo. Stolvpin sam je ostal nepoškodovan. Število ranjenih ni znano. Voz, ki je pripeljal nevarne goste, je na kose raztrgan. Tudi voznik je ubit. Vseh ubitih oseb je baje 19, ranjenih pa je toliko, da je bližnja bolnišnica napolnjena.
Dragi umori.
Odesa, 26. avgusta. V V1 a-dikavkazu je nekdo na ulici ustrelil polkovnika ondotnega peš-polka. — V Novem Cerkasku je neki kozak pred fronto ustrelil polkovnika ter ranil več častnikov, potem pa pobegnil.
Varšava, 26. avgusta. VBen-d i n u je nekdo vrgel proti policijski stražnici bombo, ki je ubila policijskega načelnika in dva policaja.
Oslepaiiena banka.
Petrograd, 26. avgusta. Ruska državna banka bi morala dobiti od svoje podružnice v Erivanu 148.000
rabljev. Ko so odprli tozadevne zaboje na glavni pošti  v Petrogradu, našli so mesto zlata kepe svinca. Vojaški pnnt.
Odesa, 26. avgusta. V vojaškem taborišču v Morozovki sta se spuntala dva bataljona saperjev. Priredili so hrupni shod ter sklenili, da ne bodo streljali na revolucijonarje. Na shodu navzoče častnike so pretepli.
8tolypin o Rusko-Poljski.
Varšava, 26. avgusta. Anten-tat na ministrskega predsednika Stolvpina je brezdvomno posledica njegovih groženj in odredeb napram Poljski. Pred dvema dnevoma je razposlal vsem okrožnim poglavarjem na Poljskem tajni ukaz, naj izdelajo imenik takih mož, na katere more vla la brezpogojno računati, ako bodo izvoljeni v državno dumo. Obenem je rekel nekemu časnikarju, da je položaj na Poljskem skrajno nevaren, zato pa tudi hoČe vlada postopati brezobzirno ; v ta namen ima na Poljskem pol milijona vojakov, ki bodo vsak revolu-cijonarni poskus krvavo zadušili.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 26. avgusta. Neki nadškof poroča v „Tempsu" o sklepih na zborovanju vseh francoskih škofov dne 31. maja t. 1. Shod je sklenil z 48 glasovi proti 26 glasom, da se naj ustanove cerkvene občine. Papež, ki je poprej vse storil, da bi škofje ne sklenili kaj takega, je jezno vzkliknil : „G- lasovali so proti meni, glasovali so k o t F r a n-cozi. Dobro, da se mi ni treba ozirati na njihove sklepe".
Nemška panama.
B e r o 1 i n, 26. avgusta. Pogodbo, ki jo je sklenila nemška kolonijska uprava s tvrdko Tippelskirch, je nemška vlada sedaj razveljavila. Dokazano je namreč, da so razen ministra Podbielskega in vseh višjih kolonijskih uradnikov bili tudi skoraj vsi odločujoči častniki kolo-nijske armade v prijateljski odvisnosti pri tvrdki ter so dobivali pri njej neomejeni kredit, ki ga navadno ni bilo treba povrniti, temuč sije tvrdka vsote stokrat povrnila pri dobavah za armado.
Pomiloščenje na Nemškem.
B e r o 1 i n, 26. avgusta. Povodom krsta cesarjevega vnuka je cesar pomilostil vse osebe, ki so jih civilna sodišča obsodila zaradi razža-ljenja veličanstva ali zaradirazžaljenja kakega člana vladarske rodbine. Tudi sodni stroški, ako že niso plačani, se jim odpuste.
Revolucija na Kubi.
London, 26. avgusta. Vstaši so po celem otoku zmagujoči. Premagali so vladne čete ter oblegajo sedaj mesto Guines. Potem se lotijo mesta Pinar del R i o, in ako jim tudi to mesto pade v roke, so takorekoč gospodarji celega otoka, časopisi pišejo zelo obupno za vlado.
Ustava na Kitajskem.
London, 26. avgusta. Kitajska komisija, ki je v inozemstvu proučevala ustavne oblike, se je vrnila domov ter poročala vladi o svojih uspehih. Vodilni državniki priporočajo, naj bi se nastavile provincijo-nalne vlade. Skoraj gotovo si vzame Kitajska za zgled Japonsko.
Dnevne vesti.
V Izubijani, 27. avgusta.
— Tretfi katoliški sbod. Klerikalci so doživeli veliko in bridko razočaranje. Pričakovali so, da bo tretji katoliški shod nad vse sijajna manifestacija, ki bo imponirala celi deželi in mogočno povzdignila moč klerikalizma, a to pričakovanje je splavalo po vodi. Katoliški shod se je ponesrečil in vrhutega je naletel na tako mogočen odpor, da kaj takega niti svobodo-miselci sami niso pričakovali. Že udeležba na katoliškem shodu je daleč zaostala za pričakovanji in naznanili klerikalcev. Pisali so, da pride 7000 udeležnikov,  a za včeraj,   na ne-
deljo so jih iz vse Slovenije zbob-nali komaj 4000 in Še ti so večinoma Še ta dan zbežali domov, bridko obžaluje, da so se dali speljati in zvabiti v Ljubljano. Katoliški shod je projektiran za tri dni. V soboto je bil pozdravni večer in sestanek klerikalnih dijakov, za nedeljo, ponedeljek in torek so bila napovedana različna zborovanja, a kar je danes in bo jutri, to pač ne pride v poštev, ker je masa zbežala domov. Razen duhovnikov so se katoliškega shoda udeležili kmetje, ki so jih prignali duhovniki v Ljubljano, kakor se ženejo backi na semenj, in pa tercijalke z dežele in iz mesta. Inteligence ni bilo nič, civilnih ljudi komaj dva tucata. Kmetski udeležniki so se ljudem kar smilili, kajti oči vidno je bilo, da se jim še sanjalo ni o tem, čemu so prišli v Ljubljano in kaj pomeni ves shod. Po gostilnah so odkritosrčno priznavali, da jtm je grozno dolgčas, da niso ničesar razumeli in da jim je nad vse žal, da niso — doma ostali. Demonstracije so jih hudo potrle. Ni čuda! Doma se jim je pripovedovalo in obetalo, kako lepo bo na shodu in kako dobro se bodo imeli — potem pa tako razočaranje. Priznati se pa mora tudi, da je bilo vmes nekaj sto fanatikov, ki so bili kar iz sebe jeze, da se je Ljubljana tako ustavila klerikalizmu, a upali se niso ničesar in se omejevali na to, da so prav grdo preklinjali in se zalivali z raznovrstnimi pijačami. Po mestu so tavali kakor izgubljeni koštrunčki ali pa v gručah, ki so jih vodili duhovniki. Vsaka teh gruč se je grede iz muzeja ustavila pred „Narodno Tiskarno" in možje se kar niso mogli načuditi, da ima „Slov. Narod" tako lep dom. Popoldne je bila veselica v templju pijanstva in prešestovanja, v nUnionu". a tudi ta se ni obnesla, čeprav je bila udeležba številna. Ljudje niso umeli, Čemu so jih pripeljali v Ljubljano, niso pojmili, da so bili samo za sta-fažo in ker so se dolgočasili, so bili nejevoljni. Dr. Krek je pred nekaj dnevi v vagonu vozeč se proti Ljubljani pripovedoval somišljeniku: Ni več tistega navdušenja, kakor pri L in H. katoliškem shodu; nobene vneme ni več; vi si ne morete misliti, kako strašno težko je, pregovoriti ljudi, naj pridejo na shod. Dr. Krek je govoril resnico. Sicer so duhovniki iz cele Slovenije zbob-nali kakih 4000 mož in žensk, a z velikimi težavami in navdušenja ni bilo nič, čisto nič. „Allzu scharf macht schartig", to se je izkazalo tudi na tretjem katoliškem shodu.
— Demonstracija proti katoliškemu Shodu. Vsa Ljubljana je bila edina v tem, daje katoliški shod predrzna provokacija svobodomiselnega prebivalstva. V trdnjavi slov. naprednosti, v Ljubljani je priredba katoliškega shoda nesramno izzivanje in na to izzivanje je dalo združeno meščanstvo in delavstvo primerni odgovor z impozantnim nad vse sijajno uspelim protestnih sho dom v Nar o dnem domu Na tem shodu so bili zbrani zavedni možje vseh stanov, ne pa nezavedni backi, kakor na katoliškem shodu. Na protestni shod so prišli svobodni ljudje iz prepričanja, na katoliški shod pa so bili ljudje prignani, ne da bi vedeli Čemu. In ta udeležba. Dočim so jih iz vseh slovenskih dežela spravili kakih 4000 na katoliški shod, je samo iz Ljubljane prišlo ravno toliko Če ne več ljudstva na protestni shod. To govori cele knjige, spričo tem dejstvom je vse od muh, kar bodo čvekali klerikalci. Udeležnikom katoliškega shoda se je slabo godilo. Strah jih je lomil tako, da so že pred shodom prosili varstva. Vlada je poklicala 130 žan-darjev v Ljubljano in imela je za vse slučaje tudi nekaj vojaštva pripravljenega. Ta strah je bil čisto nepotreben, ker nihče ni mislil in nameraval delati komu sile. Surovosti prepuščamo klerikalcem. Prišlo je paČ do velikih demonstracij, a te so bile d o s t o j -n e. Demonstracije so se začele že zjutraj, ko so se pripeljali prvi ude-
Priloga „siovensKemu h aromi" si, iao, aoo <so.
>?yuaiđ iouo.
Jelegaciji v volilnem, odseku! Cel odsek se je zbal — Bartolija; izid glasovanja glede Koroške pa je bil It naprej znan. Kakšen vpliv imajo tedaj slovenski poslanci, oziroma delegati na Dunaju? Ali niso bili gospodje delegati, slovenski vsaj dolžni opozoriti ministra Bienertha na koroški deputaciji dano besedo in obljubo? Zakaj je padel tudi „eventualni" predlog dr. Ploja, kateri si je osebno v resnici veliko prizadeval in trudil, da koroškim Slovencem pri-vojuje vsaj en siguren mandat. Povejte nam, gg. poslanci, kje se nahaja v volilni reformi  120.000 duš
brojec narod, kateri nima niti enega sigurnega mandata? Vi ste se zarili v novo volilno reformo za vsako ceno; Lahi pa ne. Zato ste tudi plačali vsaj v odseku ceno volilne reforme brezpogojno z nami koroškimi Slovenci. Zdaj se „Slovenec" izgovarja in nas tolaži, da pride vsa volilna reforma še pred plenum in tam se Še „more" stvar predrugaciti. A če je verjeti besedam, voditelja »Slovanske zveze" dr. Šusteršiča, se bo za nas koroške Slovence stvar v zbornici samo zapečatila. In potem?? — In sedaj naj gremo na katoliški shod
Iv Ljubljano? Mi nismo prodani nemškim katoličanom, temveč Vsenem-cem, nemškim nacijonalcem, pročod-riraovcem, tem avstrijskim Turčinom «0 nas je odstopilo, in to kot nagrado, da dobijo drugi Slovenci, kar jim gre. To pojasnjuje „Slovenec" z dne 9. t. m., katera številka po vsej pravici zasluži ime: „številka napadov", če so glasovali v odseku tudi krščanski Nemci zoper Plojev predlog, je to dokaz, da so Nemci v prvi vrsti „narodni" in potem Šele ..krščanski". Ali mislijo gg. pri rSlovencu" in okoli njega res, da je Nemcem katoliška vera glavna stvar ? Seve, zdaj — danes — piše dr. Gess-inann, da izgubi nemška krščanska socialna stranka na Koroškem 4 mandate, oziroma jih danes nima, a v tem grmu ne tiči zajec. Nemec je Nemec, vera je pri njem že po na-ravi — samo privatna potreba. Glavna stvar na Koroškem pa je vsem Nemcem vendar-le pora-ženje Slovencev. To pa najložje dosežejo po sedanji razdelitvi volilnih okrajev v državni zbor, kateri bo tudi sledila itak že slaba, za nas pogubna razdelitev volilnih okrajev v deže'ni zbor. Ali ste že slišali, gospodje pri ,Slovencu", da je zadnji kandidat Huber podpiral kot bivši deželni poslanec našega Grafenauerja v deželnem zboru v kaki narodni zadevi? Mi naše razmere in tudi Nemce poznamo. Ko bi vam jih mogli privoščiti kakih dvanajst v Ljubljano z našimi razmerami vred, pa bi jih poznali tudi vi in postali bi — mo-drejši in previdnejši vsaj v izrazih, kateri so namenjeni slovenski javnosti. Vi Nemcev danes še ne poznate v svojem bistvu; ako pa bo sprejet in potrjen volilni zakon, oziroma volilna reforma, potem, dragi bratje kranjski, štajerski in primorski, ste krivi sami svoje narodne smrti. Volilna postava bo dovedla tudi naše potomce, da bodo prisiljeni izvrševali janičarsko hudodelstvo nad ^nekdanjimi" svojimi brati. Volilna reforma po naravnih postavah in razmerah je vsekako potrebna in dobra; a volilna reforama za vsako ceno škoduje tistim, ki jo zahtevajo, in med te naj bi spadal tudi naš slovenski narod? če je vse počenjanje koroških voditeljev v sedanjih dneh od strani „Slovenca" neumno, infamno, impertinentno, liberalno inspirirano, lažnjivo itd., potem dovolite, gospodje pri „Slovencu", vprašanje: Jeli edino tO modro, resnično in prav, kar pišete vi in kar je delal vaš Napoleon? Predbaeivanje v „S ovencu" od dne 9. t. m. glede volitve v deželni zbor koroški pa smatramo kot kranjski preludij k narodnemu „mise-rere" koroških Slovencev in kot tolažilo nemirne vesti. Mi pa bodemo vračali nemškim krščanskim social-cem glasovanje glede Koroške — na Koroškem. — Članek ima šifro „Gr.u, kar kaže, da ga je spisal poslanec &rafenauer.
— Višek nesramnosti. Na gimnaziji v Kranju vlada klerikalen duh.
To je znana stvar.   Danes moramo
zabeležiti nekaj neČuvenega. Koncem preteklega šolskega leta so priredili abiturijentje veselico, katero je pose-tilo kranjsko napredno meščanstvo in uradništvo v častnem številu. Klerikalca nismo nobenega videli, tudi ne tistega trebušatega klerikalnega profesorja, ki zaman brusi pete za liberalnimi dotami. Dijaki so postavili na program, da je prebitek namenjen v dobrodelne namene. Občinstvo je bilo mnenja, da bodo fantiči dali vsaj del dobička za dijaško kuhinjo in ravno vsled tega je bil obisk tako po volj en. Toda kako smo se začudili, ko je „Slovenec" prinesel nekaj dni po veselici poročilo, da so kranjski abiturijentje poslali prebitek te veselicev znesku 115 kron 27 vin. — za škofove zavode! To je višek nesramnosti, to je črna nehvaležnost. Koliko je v Kranju dijakov in med temi je bilo tudi dokaj osmošolcev, ki so prejemali ves Čas svojih študij podpore edino le od naprednega občinstva, če prelistamo gimnazijsko izvestje ali pa izvestje dijaške kuhinje, najdemo med podporniki pretežno veČino napred-njakov in za svojo dobrohotnost in naklonjenost žanjejo potem tako zahvalo. Ali se ne reče to svojemu dobrotniku naravnost s pestjo v obraz biti? Med dijaki je večina Gorenjcev in ti zaslepljenci ne sprevidijo, da s takim ravnanjem sramote sebe in svojo ožjo domovino. Po drugih krajih prirejajo visokošolci veselice v prid podpornih društev za slovenske visokošolce, kranjski abiturijentje pa so se izneverili tradicijam svojih prednikov in začeli slepariti zavedno občinstvo. Da prihodnji abiturijentje iz Kranja ne bodo več poslali prebitka veselice škofovim zavodom, za to bo že kranjsko občinstvo poskrbelo. Naše mnenje pa je tako, da se dijaki niso sami izmislili take nepoštenosti, ampak so dobili migljaj od zgoraj. Tako vplivajo klerikalni profesorji na dijake Še potem, ko so „zreli" postali. Občni smeh pa je napravila slika na steni kegljišča gostilne Petra Mavrja v Kranju. Škof Bonaventura skoro v naravni velikosti z naprej štrlečim spodnjim „žnablom" držeč na dlanu levice zavode v minijaturi; pred njim dva abiturijenta — dobro zadeta — eden stresa iz skodelice kronce v dimnik zavodov, drugi rja kleče poljublja roko Prevzvišenemu. Nad sliko pa nadpis: „ Abiturijentje iz leta 1906. v najnižji ponižnosti 115 K 27 v." Sram jih bodi! In to naj postanejo možje? Sploh pa so razmere na kranjski gimnaziji take, da se bog usmili. Kjer stanujejo dijaki, ne sme služiti mlada dekla, s starim poslom pa gospodinjam ni dosti ali nič pomagano; v hiše, kjer se nahaja kaj ženskega sveta, ne smejo zahajati dijaki, da se ne bi kaj „šlifa" naučili. Ko so imeli dijaki preteklo šolsko leto plesne vaje, so morale gospodične 10 minut pozneje zapuščati čitalnico, kakor dijaki, da bi se dijak ne privadil dobremu tonu, da je treba plesalko do doma spremiti, klerikalni profesorji so oblegali Čitalnico, kakor Turki Dunaj, ter strogo pazili na to, če se njihovo povelje točno spolnuje. Kje je dobil profesorski zbor pravico zabranjevati kranjskim gospodičnam prost izbod iz čitalnice, nam bo blagohotno poročal takoj po prvi konferenciji prihodnjega šolskega leta. O priliki prireditve plesnega venčka so se delale dijakom take neprilike, da so morali končno naročiti godbo iz Ljubljane. Profesorji ne pomislijo, da s tem škodijo ugledu gimnazije. Oškodovano bo meščanstvo; kajti očetu je vseeno, ali plačuje za sina v Kranju, Ljubljani ali Mačji vasi, samo da se z njegovim sinom ravna v mejah dostojnosti. Pa kaj se briga črna klerikalna garda, če ima vsled njegovega neumnega postopanja kdo škodo ali ne, da ima le kferikalizem korist in pa bisaga.
— Zborovanja in demonstracija v Sv. Jakobu v Božu. Sestanek narodno-radikalnega dijaštva je uspel nad vse pričakovanje dobro. Do 50 izvenkoroških dijakov je bilo navzočih, ki so deloma po Dravski dolini, deloma čez Savinjske planine in 8 Kranjskega čez Golico dospeli v Sv. Jakob.
Popoldne se je vršilo zborovanje, na katerem je bil med drugimi prav zanimiv referat o koroških šolskih razmerah. V imenu občine je pozdravil slovensko dijaštvo župan Ko-b en t ar in župnik Ražun. Po zborovanju so se sprehajali slovenski dijaki po vasi. Popevali so narodne pesmi, med drugimi tudi „Hej Slovani". Bilo je ravno pod vaško lipo. Nakrat začne leteti iz gostilne Schu-ster debelo kamenje na mirne dijake. Šentjakobski nemČurji so najeli celo vrsto barab, da bi pretepli slovenske dijake. „Windische Hunde", „Krai-nische Bestien" in enake psovke so letele kakor ploha na Slovence, s poleni in koli so hoteli nemčurski izzi-vači provzročiti krvavo bitko. Treznost slovenskih fantov je odvrnila večje škandale — odvrnila tudi od nemčurjev prav toplo zaslužene batine. Slovensko ljudstvo je razburjeno nad tako predrznostjo peščice šentjakobskih nemčurjev. Prava slika pod uplivom nemške kulture stoječega Ko-rotana! — Ljudski shod v nedeljo, 26. t. m. je bil sijajno obiskan. Govorila sta urednik Ekar in dr. Oblak. Pri Ekarjevem govoru o volilni reformi so se čuli trpki klici, ki so veljali dr. ŠusteršiČu in „Slovencu".
— Slovenci, naročajte »Mir",
zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah! „Mir" je edino glasilo koroških naših bratov, ki se junaško bore za svoje pravice v zadnjem času. „Mirovi" članki in razkritja, kako so bili Korošci prodani in izdani, vzbujajo splošno senzacijo. „Mir" dela zdaj čast slovenski žurnalistiki.
— „Mladoslovenec" je naslov novemu 14 dnevniku, ki je začel izhajati v Ljubljani. List stoji na naprednem narodnem stališču in bo pospeševal koristi slovenskega kmet-skegra stanu na Koroškem in na Sta-jerskem.
— Odlikovanje. Okrajni glavar novomeški baron Viljem Re chb ach je dobil od nadvojvode Friderika Franca meklenburškega častni križ Greifovega reda.
— Iz justične Službe. Državni pravdnik VII. čin. razreda Štefan Vidulich v Gorici je imenovan za državnega pravdnika v VI. čin. razredu v Rovinju. Goriški Slovenci ga ne bodo pogrešali! Državni pravdnik dr. Josip Cenković v Rovinju je premeščen v Trst. Substitut državnega pravdnika Andrej Jeglič v Gorici je imenovan za državnega pravdnika, sodni tajnik dr. Kari Ž n i d a r v Gorici pa za substituta državnega pravdnika. Sodna tajnika Alojzij Maser a v Kanalu in Juri Corazza v Pazinu sta postala okr. sodnika, prvi v Kanalu, drugi v Pod-gradu. Hišni zdravnik v moški kaznilnici v Kopru je postal tržaški zdravnik dr. Leander Marotti.
— Iz gozdarske službe. Pro-
vizorični okrajni gozdar Alfred Bus-bach v Kočevju je imenovan za de-finitivnega okr. gozdarja III. razreda v Logatcu. Okrajni gozdar I. razreda Teodor Tanger je premeščen iz Ljubljane v Kočevje, Adolf M e 11 o v a, tudi okr. gozdar I. razreda, pa pride iz Logatca v Ljubljano.
— Z JUŽne Železnice. Premeščen je g. Karel Szillich, asistent južne železnice, s Pragerskega v Divačo na Krasu. G. Szillich je vrl narodnjak in žrtev nemčurskega preganjanja.
— Premeščen je iz Beljaka v v Trst višji revident in prometni kontrolor Ivan Bagatelj.
— V kraljevi Zagreb na vse-
SOkOlski Zlet. V pomladi narodov pričeli so se le-ti zavedati svoje narodnosti: čeh da je Čeh, Hrvat da je Hrvat, Srb daje Srb, Slovenec da je Slovenec. Vzbujena narodna zavest ni obstala pri tem j učila nas je, da nismo raztresena stebelca, temveč da smo sveže cvetoče veje na veliki slovanski lipi. In že je Šla beseda „slovanska vzajemnost" od ust do ust. Različno razlago je našel ta pojem. Narodni naši so vragi so videli v njem strašno politično zvezo vseh Slovanov, podirajoče historične meje starih cesarstev in kraljestev ter ustanavljaj očo mogočno državo pod vodstvom — Rusije . . . Panslavizem je igral v aktih naših c. kr. uradov desetletja važno vlogo ... Mi sami si nismo delali globokih misli, kadar smo bobneče govorili o „slovanski vzajemnosti." Bila je večjidel lepa fraza v  napitnicah  ob  penečem se
vincu. Od tačas se je mnogo spremenilo. Pričelo je romanje od naroda do naroda, spoznavali smo drug dru-zega osebno, spoznavali kulturna stremljenja bratskih narodov slovanskih, polet njihove prosvete, menjavali smo knjige, proučevali gospodarsko stran vsakega naroda, največ pa je storilo Časopisje. Od spoznanja sorodstva smo prišli do spoznanja skupnih interesov. En primer: sovraštvo gotovih narodov do vsega, kar je slovanskega, nam daje negativno stran skupnih naših interesov. Spoznanje gre dalje in uči, da je v varovanju teh skupnih interesov tudi delati in kaj storiti. Delo pa je najuspešnejše, kadar z združenimi silami spemo proti začrtanemu cilju. Zato se organizuje slovansko časnikarstvo, slovansko učiteljstvo in sklepajo zveze naše književne matice, slovanski umetniki, naši gospodarski zavodi, naše posojilnice in banke. Najpopolnejšo organizacijo v tem zmislu pa vidimo v slovanskemu Sokolstvu. Vse nas vodi, pa pripadaj tej ali oni slovanski narodnosti, ena ideja; sokolska misel. Vzgajati posameznika in s tem narod telesno, duševno in nravno, to je eno in enotno delo vseh slovanskih Sokolov. In vsem služijo isti pripomočki, ista sredstva, ki naj vodijo naše delo k zmagi: v prvi vrsti telovadba, vsporedno ž njo predavanja, knjižnice, Časopisi, izleti. Največjega pomena v tem pogledu pa so vsesokolski zlet i. Na njih registrujemo sokolsko dni o v posameznih narodih. Kdo je od olimpijade do olimpijade delal in storil več, to je naša častihlepnost. Ta plemeniti namen leži zlasti v tekmovalni telovadbi. In pri prostih vajah ter na orodji ne ločiš več Ceha od Poljaka, ne Hrvata od Slovenca.* tu smo le slovanski Sokoli. To je slovanska vzajemnost v najideal-nejšem pa tudi v najrealnejšem pomenu besede. In da nam je zavest o tej vzajemnosti slovanskega Sokol-stva prešla v meso in kri, to priča naša od leta do leta se spopolnujoča organizacija. Sokolska društva enega naroda sklepajo Zveze in že stopa v življenje Zveza slovanskega So-kolstva. Pred nedavnim je pisal slovenski (neklerikalen) časopis z nekakim omalovaževanjem o „shodih telovadcev", češ, da na njih se le govori o slovanski vzajemnosti. Dokazali smo, da je mož napačno poučen. Kulturno delo je delo sokolsko in to kulturno delo opravljamo vzajemno z vsemi slovanskimi narodi. In da bi mož malo pokukal v naše telovadnice, pa bi videl, koliko truda, koliko priprave, koliko marljivosti in vztrajnosti je treba za vsak tak „skod telovadcev". Pa mi pokaži boljšo šolo, da napraviš iz poedinca delavnega, zmernega , energičnega moža, moža z jekleno voljo in krepkim značajem, celega moža . . . Evo vam torej vzroke in nagibe, ki vodijo Slovensko sokolsko zvezo v Zagreb. Ni nam za demonstracijo mnogobrojnih rdečih srajc. Pokazati hočemo svoje in videti hočemo druzih delo. Učiti in učiti se — to je glavni naš namen. A da vodi nas Slovence tudi hrepenenje, spoznati kulturno središče hrvaškega naroda, gledati svojemu najbližjemu slovanskemu bratu v lice, objeti ter pritisniti ga na srce svoje — kdo bi se temu čudil. OjaČiti hočemo vezi, ki nas spajajo, dokazati pa tudi vsem, ki to želijo ali ne želijo, da Slovenac i Hrvat sta uvijek brat i brat! Sokol.
— Hotel „Union" je sedaj jasno in nedvoumno pokazal, da ni drugega, kakor nov katoliški dom. Katoliški shod je v tem oziru odprl oči tub tistim, ki tega niso hoteli verjeti. Ves „Union" je bil reserviran za udeležnike kat. shoda in pregnani so bili še tisti vsakdanji gostje, ki so obiskovali ta hotel. Ljudje, ki so dan na dan obedovali v „Unionu", niso zdaj smeli v restavracijo, ker niso imeli — vstopnice za katoliški shod. Seveda teh gostov ne bo več v „Union". Gostilničar ne joka samo, ker je mnogo pripravil a malo prodal, nego tudi zato, ker je vse polno katoličanov pobegnilo. y,A-la biccans" so pač kričali, a plačali so le slabo. Sploh so se udeležniki najraje držali izkuhov in krčem, kakor pri starem tišlerju, kjer so se za nekaj krajcarjev lahko natepli vampov s krompirjem, drugih gostiln so se ogibali. Smešno je bilo, kako je „Slovenec" pri ti priliki iskal svoj profit. Klerikalci so okupirali „Union", dicni „Slovenecu pa, da bi vjel nekaj naročnikov, je delal reklamo za druge gostilne in sicer največ za liberalne gostilne. Da „ Slovencevau reklama nikomur nič ne pomaga, se je prav pri ti priliki sijajno pokazalo. Kavarne celo niso videle nič udeležni-kov katoliškega shoda. V vseh večjih kavarnah je bil promet čisto normalen, le pri slonu so prodali nekaj več kave — orožnikom, ki so bili nastanjeni v vojaškem skladišču. To si je treba zapomniti, ker je „Slovenec" toliko govoril o silnih svotah denarja, ki ga puste udeležniki katoliškega shoda v Ljubljani.   Za take tujce in
obiskovalce, ki samo demonstrirajo in izživljajo, denarja pa tu nič ne spuste, bi se vsako mesto lepo zahvalilo. m
— »Glasbena Matica" v Ljubljani je Nemcem že dlje časa trn v peti, Češ, da je ustanovljena kot konkurenčni zavod filharmonični družbi. Posebno se zdaj zaletavajo v „Matico", ko rodoljubi donašajo prispevke, da sanirajo zavod. Izvedeli so celo strašno vest, da tudi Nemci prispevajo v ta namen. Ker ne morejo drugega ziniti, govoričijo po stari navadi, da Nemci vzdržujejo povsod vse in — čujte! — tudi v Ljubljani plačajo Nemci skoraj vse davke in potrebščine! Smejte se tej nemški nadutosti! Dobro, da gre vročina h koncu, sicer bi se nemškim bučam pripetila kaka nesreča.
— Pevski večer „Ljubljan-
Skega Zvona" se je v nedeljo, 26. t. m. v areni „Narodnega doma" v pevskemu oziru prav Častno izvršil. Pevski zbor, broječ 36 krepkih in izurjenih pevcev je vseh osem na sporedu stoječih moških zborov proizvajal z umetniško eksaktn ostjo; isto tako fino so se peli tudi četverospevi, posebno je ugajal četverospev „*Ne žaluj", uglasbil društveni pevovodja g. Ludo vik Bajde. Naravnost imenitni so gg- solisti: „Nazaj v planinski raj", tenor samospev pel g. J. Lumbar; „Nezakonska mati" za tenor, pel g. Fran Rus in pa „Mornar" bariton samospev, pel g. Avgust Stam-car. Med pevskimi točkami sta brata Rudolf in Ludovik Bajde izvrstno igrala več koncertnih točk četveroročno na klavirju. Občinstvo, kolikor ga je bilo, je vse pevske kot godbene točke z največjim zanimanjem poslušalo, ter tudi burno odobravalo. Skoraj vsako točko se je moralo ponoviti ali pa kaj dodati. Priredba ni bila navadni pevski večer, temuč v pravem pomenu besede koncert. Prihodnjič sme društvo z mirno vestjo prirediti koncert proti večji vstopnini s tako bogatim, izbranim, ter eksaktno proizvajanim sporedom. Ako pomislimo požrtovalnost vsakega posameznega pevca in na trud, ki ga je imel z učenjem pevskih točk, gotovo ni mogel biti nihče zadovoljen s to pičlo udeležbo. Pričakovati je bilo ogromne udeležbe že z ozirom na to, ker društvo s to prireditvijo ni mislilo pokazati samo svoje pevske izobraženosti, temuč je javno celemu slovenskemu svetu pokazalo tudi svoje napredno mišljenje, ne glede na to, ali si bode s tem koristilo ali škodovalo.
— .,Slovensko planinsko društvo" je prejelo od vodstva lova kneza Windischgriitza naslednji oklic : „Slavno občinstvo se opozarja, da se vrši dne 4., 5., 6. in 7. septembra t. 1. na Kamniških planinah (od Grin-tovca do Ojstrice in v predgorju) lov na divje kozle. Slavno občinstvo se torej vljudno prosi, da naj v tem času opusti hojo po Kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in se ne moti lov."
— Poročil se je včeraj gospod Janko PeČar, postajenačelnik v Medvodah z gospico Finžgarjevo z Brezij. — Danes se je poročil g. Anton Stebi, inženir, z gdČ. Franico UrbančiČevo. Čestitamo!
— Naroden turist nam piše: Na Velem polju, na najlepšem delu Triglavskega pogorja, kjer stoji slovenska planinska koča, imenovana po prvem slovenskem pesniku, vihra na visokem drogu — cesarska zastava — brez slovenske. Oj ta naša lojalnost in pa ta naš narodni ponos! Pa tudi naša delavnost je taka, da je kaj. Nemci so lično prenovili Marije Terezije kočo in preskrbeli za lepe samonemške napise po celem Triglavskem pogorju. Slovenskih napisov sploh ni in kar jih je, nam ne delajo Časti. Bahamo se pa imenitno, da smo rešili in da varujemo slovenski značaj  poglavarja slovenske zemlje!
— Nov vodovod dobi vas Podkoren, ker je stari že zelo razpadel. Tozadevne načrte je izvršil višji deželni inženir I. Sbrizaj, vodovod pa sezida tvrdka K. L a c h n i k.
— Požar. Pogorela je hiša Franca Govekarja v Grižah pri Logatcu. Škode je 2000 K.
— Mali vzroki — velike posledice iz Zgornje Šiške se nam piše: Pred dvemi leti je zgorela za Matjanom lesena lopa. Zgorela je na srečo samo ta lopa. Ljudje so gledali in — ugibali, preskoči li ogenj na bližja poslopja ali ne. Čutili so svojo onemoglost, preprečiti nesrečo brez gasilnega orodja, če tudi je orodje ležalo v hramu, a zaprto in vse zarjavelo. Zašumelo in zavrelo je! Z malo lopo je pogorel in se zgrudil strohneli sistem in izpod razvalin je vzklilo novo, krepko življenje. Nov občinski zastop s županom. Zakotni-kom, gasilno društvo pod vrlim vodstvom g. Iv. Pavšiča, pevski zbor, nova brizgalna i. t. d. To kaže, kaj je mogoče doseči s složnim, zavednim delom v kratki dobi. V najlepšim svitu pa kaže prevrat in napredek v Zg. biški lepa slavnost, katero je gasilno  društvo   priredilo   to nedeljo
tako skrbno in srečno, da zasluži neomejeno priznanje. Podoknica na čast kumici gospe Matjanovi, katere se je udeležilo 30 gasilcev v kroju z lampioni in bakljami in so pevci hvalevredno peli tri točke, je bil lep začetek velepomenljivega slavja. V nedeljo se je zbralo na obširnem prostoru pri Matjanu osem gasilnih družb: Sp. Šiška, ViČ, Moste, Komenda, Vižmarje, Ljubljana, Dravlje in Zg. Šiška, mestna godba, 24 deklet v narodni noši s pečo, srebrnim pasom in trakovi Čez prsi ter mnogo občinstva. Sprevod je korakal z godbo na Čelu na slavnostni prostor ob gasilnem hramu in stolpu, tik bajarja ali po Vodniku imenovane „luže," na kateri je plavala lično izdelana barčica. Točno ob treh se je pripeljala ku-mica, glasno pozdravljena od udelež-nikov stoječih ob brizgalni. Gdč. Zajčeva ji pokloni šopek s primernim nagovorom, za kar se gospa Matja-nova zahvali s željo, da bi se gasilno društTO še dalje lepo razvijalo sebi, občinam in narodu v korist in Čast. Potem pristopi duhovnik, sin znane hiše PavšiČ in brat načelnika, pevo-vodja in glavnega aranžerja, v ma-aniški obleki kot slavnostni govornik. Nastop govornika pomen in način govora s citati s Prešernovega „Krsta pri Savici," deloma v vezani besedi, je napravil najboljši vtis. Po blago-slovljenju gasilnega hrama in orodja so društva v istem redu, kakor so prišla, zopet odkorakala k ljudski veselici pri Matjanu. Pozornost so zbujali originalni napisi pri hramu in Matjanu: Dom oteti — zanj goreti, Delo — sloga — nam — naloga! S srčnim ognjem, bratje v ogenj! Zala dekleta, ki so prejo praznile cvetlična koška dveh fantičkov in s šopki obdarovale gasilce, so ostale pridne v prodaji srečk in na plesu ob kame-nitni mizi. Godba in pevski zbor sta pohvalno rešavale točke sporeda in zadovoljnost je vladala med mnogobrojnim občinstvom do pozne ure. Posetil je veseli praznik mladega gasilnega društva tudi ustanovitelj gasilnih družb in predsednik njih zveze, g. Fran Doberlet v spremstvu načelnika ljubljanskega gasil, društva g. Striceljna. V najvzornejŠem redu se je slavje pričelo, izvršilo in končalo. Ponosni smejo biti prireditelji slavja na vsestranski uspeh. Zg. Šiška z okolico je stopila v vrsto delujočih na polju napredka in prosvete. Naprej ! Ne koraka nazaj!
— Z nove državne železnice.
Potniki, ki se vozijo po tej železnici, se pritožujejo čez silen nered na tej progi. Vsi vlaki imajo vedno zamude, posamezni vozovi so zaprašeni in zamazani, da je groza. Po nekoliko daljši vožnji je potovalec podoben dimnikarju. Povsod se pa vidi, da primanjkuje službenega osobja; sedanje je vpreženo v službo kot živina.
— Na Kalu pri Št. Petra na Krasu je priredilo v nedeljo 26. t. m. „Košansko pevsko društvo" jako lepo veselico. Društvo je pod vodstvom g. nadučitelja Grada izvrstno pelo. Vmes je pa logaško tambura-ško društvo med navdušenim ploskanjem izvrstno sviralo. Splošno moramo omeniti, da je zabava zelo animirana. Čast gg. prirediteljem.
Tihi opazovalec.
— Veliki blagoslov v Gabrijah pii Ajdovščini. V nedeljo teden je bil v Gabrijah pri Ajdovščini veliki blagoslov. Ker nekaj mož dopoldne ni hotelo iti poslušat vezanja otrobov duhovnika Valentin Čiča, je ta vzel škropilnico in jih „blagoslovil", da so bili vsi mokri. Eden izmed „blagoslovljenih" je pa prišel popoldne pred popoldansko službo božjo k farovžu z lončkom z vodo napolnjenim in z metlico. Ljudje so gledali, kaj bo iz tega. Ko pride Valentinčič iz farovža, ga oni iz lončka z metlico lepo blagoslovi in se mu zahvali za dopoldanski blagoslov.
— Skandalozne postne razmere. S Štajerskega nam piše naš naročnik: ObČe znana je nered-nost, ki se godi pri dostavljanju poštnih pošiljatev, ki so naslovljene samo slovensko. Ali kar uganja frank-furtarsko osobje slavne c. kr. pošte v Celju, presega že vse meje ne-rednosti in netočnosti, predrznosti in zlobnosti. Velika množica pisem doseže svoj cilj šele par dni po navadnem in pristojnem času, ker gosp. uradniki celjske pošte nečejo razumeti slovenskih krajevnih imen. Tako je naš naročnik iz Rečice na Paki v Savinski dolini dobil tekom zadnjega meseca naš list, seveda naslovljen samo slovenski, štirinajstkrat šele dan po določenem času, kajti list je romal mimo njegove hiše v druge kraje in od tam Šele drugi dan na svoj naslov. A čudno je pri tem to, da je vsaka druga Številka pravilno našla svoj kraj v pravem Času. Mogoče je tukaj samo dvoje: Ali je en uradnik celjske poŠte iz zlobnosti ter iz mržnje do slovenskega lista in naslova dajal vsako drugo Številko v zavoj, namenjen v drog kraj, ali pa ni vedel, kako se imenuje Rečica na Paki v blaženi nemščini. Ker je prvo naravnost ne-
sramno, drugo pa nedopustno, se je dotični naročnik že pritožil na pristojne oblasti; ali znano je, da romajo take pritožbe naravnost v koš za papir, in zato bodo morda čutile pristojne poštne oblasti več dolžnosti, preiskati in urediti ta že brezkrajni nedostatek, ako je znan tudi širši javnosti. Pritožba se glasi: Od 26. julija do 26. avgusta sem dobival list „Slovenski Narod," opremljen s pravilnim naslovom „ReČica na Paki," 14krat, reci štirinajstkrat šele drug dan po navadnem roku, in sicer vedno z listom od prihodnjega dne skupno. Ker je torej ena številka redno našla svoj cilj, prihodnja pa tudi redno romala v drug kraj, se kaže v tem očita ali n e r e d n o s t, nevednost ali pa zlobnost poštnega osobja v Celji, ki odpravlja pošiljatve za progo Cel je-Velenje za vlak št. 1844, in zategadelj si dovoljujem na slavno vodstvo sledeči vprašanji: „Jeli voljno slavno vodstvo priporočati svojemu ekspedit-nemu osobju vlaka It. 1S44 Celje-Velenje več točnosti in pazljivosti ter ga podučiti, kje je „ReČica na Paki V" Jeli voljno slavno ravnateljstvo gledati na to, da preneha v nadalie taka in raniti a zlobnost — drugače se, Če ni nevednost, ne more imenovati, — dotičnega odpravilnega osobja?" Nisem noben radikalen kriČač, nisem se pritožil, ko se je zgodila nerednost enkrat, trikrat, petkrat, da niti ne, ko se je prigodila tekom enega meseca desetokrat, ali da, se zgodi z dnevnikom, ki izhaja mesečno šest-indvajsetkrat, omenjena nerednost kar štirinajstkrat, tako — manjka mi primernega izraza — počenjanje poštnega osobništva celjskega in drugega, ki ima kaj opraviti pri pošiljatvah vlaka 1844 Celje-Velenje, mora povzročiti, da tudi najbolj zmeren in potrpežljiv Človek vskipi opravičenega ogorčenja. Kakor c. kr. pošta zahteva, da so pristojbine v redu, tako ima tudi vsak državljan pravico zahtevati, da je poštno osobje, ki se vzdržuje od teh pristojbin, toliko točno in vestno, da odpravlja pošiljatve, ne glede na jezik naslova, redno na določen kraj in da je v slovenskem kraju toliko slovenščine zmožno in v poštnem zemljepisju, ki leži v obsegu majhne knjižice vedno pred njim. toliko podkovano, da za razdalje 23 km ve in razume, kje in kaj je „Rečica na Paki." — Radovedni smo, koliko bo koristila ta pritožba! S.
— Od Sv. Antona v Slovenskih goricah je potoval kaplan Lassbacher na katoliški shod v Ljubljano. Seboj je vzel menda za telesno t stražo štiri duševne revice, nezrele dečke. Vsak teh teličkov, tako so se bahali sami, je dobil od kaplana 10 kron za pot.
— Deželno sadjarsko razstavo prirede letošnjo jesen v B e-lj aku.
— Divji mož. 351etni Jožef Kolman v Trstu je bil v nedeljo zvečer pijan do sitega. Ko je prišel d mov, znosil se je nad domačimi. Ženo je sunil z nožem v spodnji del života, da so jo morali v bolnici operirati, taščo in svaka je pa osuval z nožem v prsi in po rokah. Divjaka so aretovali. Poškodbe žene >o jako težke.
— Hudomušna strela. V Fazani pri Pulju je pred kratkim udarila strela v trinadstropno hišo skozi dimnik, prebila pod tretjega nadstropja, razbila strop v drugem nadstropju, okrušila na raznih mestih stene neke sobe, odšla nato v sobo prvega nadstropja, kjer je najprej vzela kos okvirja z neke slike. V tej sobi je bila ravno deklica, ki si je izzuvala Čevlje. Strela je švignila v en na pol izzut čevelj, a se dekleta ni nič dotaknila. Šla je nato v pritličje, kjer so bile v kuhinji tri ženske. Ena, ki je hotela zbežati, je bila od strele omamljena. Iz pritličja se je strela vrnila v prvo nadstropje, kjer je odletela skozi okno in pri tem nžgala brzojavno in strelo vodno žico. Pa naj še kdo reče, da tudi strela nima svojih muh!
— Z vozom Je podrl na tla v
soboto zvečer pred „Figovčevo gostilno posestnik Ivan Debevc iz Polja pri Vodicah dijaka Otona Bel trama, kateremu se k sreči ni prigodilo nič hujšega, kakor da se je po rokah nekoliko poškodoval.
— Čigavo Je kolo? Pred par dnevi je nekdo pri kazini popustil v dobrem stanju ohranjeno kolo, kojega lastnik je dosedaj neznan in naj se zglasi zanj pri mestni policiji.
— Tatvina. V noči od 26. na 27. t. m. je dosedaj še neznan tat prišel skozi odprto okno v gostilniško sobo ge. Schmidove na Dunajski cesti št. 52 in natakarici Marjeti Lavričevi iz zaklenjenega predala ukradel 100 K denarja.
— Kolo Je ukradel snoči okoli polu 8. ure nekdo trgovskemu potniku g. Rudolfu Oroszvju izpred pisarne
na Fran Josipa oesti 5t. 1. Kolo je „Diirkopp" in je vredno 120 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora
v Ameriko 74 Macedoncev, 60 Hrvatov in 30 Slovencev. V Heb je šlo 25, v Inomost 20, na Nemško 19, v Ljubno pa 18 Hrvatov. V Št. Vid na Koroškem je šlo 25 slovenskih šu-marjev, na Dunaj se je pa odpeljalo 19 Kočevarjev.
— Izgubljeno in najdene reči. Zasebnik g. Viljem Schmalc je izgubil kovinasto verižico, vredno 8 K. — Marija Cvelberjeva je izgubila zavitek s štirimi slikami. — Pismonoševa žena Marija Nowotnyjeva je izgubila zlato žensko uro, vredno 60 K. — F. B. je izgubila srebrno ovratno verižico, vredno 7 K. — Neka dama je izgubila zlat privesek, vreden 16 K. — V vozu prevoznika Franceta Jakopiča je nekdo pozabil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kontoristinja Minka Peruzzijeva je našla zlat privesek. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden moški klobuk, slamnik, dve jopi, dva dežnika, dve palici, zavitek blaga in rjav havelok. — Gdč. Marija Meisetzova je izgubila zlato oklopno zapestnico, vredno 50 K.
— Ljubljanski sekstet na lok
priredi danes zvečer v kavarni „P r e-šeren" koncert. Začetek ob polu 9. uri. Vstop prost.
— Slovenci v Ameriki. Pri
delu se je ubil v Calumetu 34-letni Peter Ferderber, doma iz O brk a. fara Dragatuš pri Črnomlju. Obračal je šuto, pri tem pa se spod-taknil in padel tako nesrečno, da je obležal mrtev. Zapušča ženo in dva otroka. — V tovarni je ubilo v De Pue Slovenca Ivana Drag-mana. — Slovenci v Collin-w o o d u so si začeli graditi cerkev, župnišČe in šolo. — Bruno je u b i 1 o v Calumetu 91etnega G r a h k a.
* Najnovejše novice. Posilstvo in rop. V Mauternu na Niž-jeavstrijskem je pet pijonirskih rezervistov iz Kremsa napadlo bivšo župnijsko kuharico, 64letno Rozo Winkler. Zavlekli so jo v gozd, jo posilili, nato pa jo zadavili. Pri njej so dobili 5 kron, ki so jih odnesli. Vseh pet roparjev so že zaprli.
— Velike poplave so bile zadnje dni ob Senegalu. Cele naselbine je voda odnesla in tudi mnogo ljudi. Skoda se ceni na 20 milijonov kron.
— 100.000 repetirk najnovejšega sistema si je naročila grška vlada v Stevru. Do oktobra t. 1. dobe vsi grški vojaki moderne puške.
— Ivan Orth (avstrijski nadvojvoda) je bil baje od 1899 do 1903 v Argentiniji, pred izbruhom vojne pa odpotoval na Kitajsko, kjer se je naselil. Tako zatrjuje bivši argentinski senator Gazzon v svoji brošuri.
* Vojna uči varčevati, vsaj na Japonskem se je to uresničilo. Do konca leta 1904 so namreč Japonci naložili v bankah 22.756,494.960 K prihrankov, t. j. za 5200 milijonov več kakor v letu pred vojsko. Razen tega so se tudi vloge v poštni hranilnici, kamor nalagajo svoje prihranke večinoma le delavski sloji, pomnožile za 20 milijonov K. Sploh pa je Japonska v zadnjih desetih letih sledeče napredovala: narodni dohodki so narasli od 196,340.040 kron na 654.933.860 K, število tovaren se je pomnožilo od 1287 na 2848, izvoz se je pomnožil od 272,224.340 kron na 643,067.220 K, uvoz pa od 234,963.900 kron na 977,076.020 K.
* Hude ženske. V št. Jožefu
(Misuri) je nedavno trgovina z žensko obleko razglasila po Časopisih, da se določenega dne vsa zaloga prodaja po izredno znižanih cenah. V par urah se je nabralo pred trgovino več tisoč žensk. Ko so odprli vrata trgevine, so se usule Ženske v trgovino, se suvale in pretepale z dežniki za prve prostore. V trgovini sami je nastala taka gneča, da so neko žensko zadušile. Druge tri so morali prepeljati v bolnišnico. Ženskam, ki so se prerile iz trgovine, je visela obleka v cunjah raztrgana s telesa. Končno je morala policija trgovino zapreti.
* Krava je pojedla izpričevalo. K nekemu vrtnarju v Erfurt je prišel vrtnarski pomočnik, ki se je mogel izkazati le s sledečo legitimacijo: „Vrtnar N. iz Kollede je služil pri meni od 7. do 23. julija v moje popolno zadovoljstvo ter ga s tem odpustim. Njegova izpričevala, ki jih je imel seboj, je pojedla moja krava; kaj je bilo v njih zapisano, mi ni znano, toda znano mi je, da mu je pojedla tudi prednji del srajce, kar s tem potrjujem."
* Mož, ki ao ni nikdar umil. V
Gebsomini pri Florenci je lekarnar Federigo Cerboni, ki je star 75 let, a se že 65 let ni umil ne kopal. Nekemu časnikarju se je mož zdel svetovno čudo ter se je prišel ž njim razgovarjat. časnikarju je pravil sledeče : „ Vedno sem živahen in zdrav, nikoli me ni bolela glava, vedno imam dober tek ter imenitno spim. Pri vsem tem se nikdar ne umivam; tudi ne obraza zjutraj ko vstanem.
Edina brisača, ki mi jo je dala sestrična pred petimi leti, visi še nedotaknjena v omari. Odkar pomnim, se še nisem nikoli kopal. Prostovoljno se nisem hotel nikoli kopati, zato pa me tudi niso k temu silili, ko sem dosegel peto leto. In to je prav, kajti neverjetno mnogo potrošijo ljudje za toaleto, kopeli, umivalnike, milo, krtačice, glavnike, ogledala, paste, dišave itd. In kakšna je korist? Ali so ljudje zaradi tega boljši, bolj zdravi? Ali laglje jedo, bolje spe? In sedaj pa mene poglejte!" Časnikar je pogledal in rekel: „Ne-kak čudenj vonj me drega v nos!" „Motite se," je rekel lekarnar, „ne rabim nikakih dišav, nič umetnega, pri meni je vse naravno." časnikar je odšel naravnost v — kopel, da prežene vtiske, Jd jih je dobil v nos pri Čudnem lekarnarju.
Književnost.
— Slovenski Pravnik ima v
št. 8. naslednjo vsebino: 1. Dr. R. Pipuš: Dvorni dekret od 3. junija 1846 št. 968 zbirke j ust. zakonov — ali Še velja in kaj pomeni ? 2. Dr. N.: Je li mogoče izvesti izvršbo na Hrvatskem na podlagi sklepa avstrijskega kazenskega sodišča o odmeri stroškov v izterjanje teh stroškov od hrvatskega državljana? 3.) Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, aj Zasebne pravice na javnem blagu, zlasti na javnih potih (§-a 287 in 288 o. d. z.) se dajo priposestvovati, kajti javna pota niso absolutno odtujiva (§ 1455 o. d. z | in so tudi lahko predmet pravnega prometa (§ 311 o. d. z.), ki je le omejen glede na to, da so pota namenjena za občno rabo. Če zasebnik uporablja javen pot na način, ki ne ustreza občni rabi, Če to stori v zavesti, da izvršuje zasebno pravico, in je vidno, da uveljavlja ta način rabe, kakor njemu samemu (ne občinstvu) pristoječo pravico, tedaj je opraviti z zasebnopravno posestjo, tedaj je občna raba javnega blaga omejena, tedaj dotični predmet ni več nezmožen pravnega prometa. Takšno zasebno pravico lahko podele organi, ki upravljajo dotični javni svet, a pridobi se tudi, če ti organi proti svoji dolžnosti pripuščajo rabo javnega sveta na drug način, kakor po občni, vsakemu občanu dovoljeni rabi. Čim je servituta na javnem svetu zasebnopravno pridobljena, je ne morejo zakasnele policijske odredbe več odpraviti. Deželna cestna zakona za Kranjsko od 26. sept. 1874, št. 27, in 28. julija 1889, št. 17, dež. zak. ne branita takega priposestvovanja, kajti ne obsezata zasebnopravnih določil. — K dokazovanju nepoštetnosti posestnika (§-a 328 in 1477 o. d. z. b) Presudjivanje o valjanosti službovnog ugovora medju općinom i općinskim kotarskom liečnikom, spada u područje redovnih sudova, c) Dogovor, da naj upnik prejema na mesto plačila dajatve iz užitka dolžnikovega, ni dopusten; ne izključujeta ga niti § 1393 o. d. z., niti § 330 izvrš reda, d) Zavarovalna polica, ki se glasi na prinosca in je za Časa zavarovančeve smrti zastavljena za njegov dolg, spada glede prebitka v njegovo zapuščino, čeprav jo je v oproki izrecno naklonil drugi osebi, e) Pristojnost izvršilnega sodišča velja tudi za iz-podbojne tožbe konkurznega oskrbnika radi neveljavnosti izvršilnih zastavnih pravic nasproti konkurznim upnikom (i? 17 in 37 izvrš. reda). 4. Kazensko pravo. Po £-u 468 k. z. mora imeti storilec namen, da se stvar poškoduje in si biti svest pro-tipravnosti svojega dejanja; tega ni, če kdo raztrga časopis le iz ogorčenja radi njegove vsebine. 5. Razne vesti.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Nepoboljšljiv tat. Še ne 20 let stari Janez Kržišnik, delavec iz Žirov, je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, in ker je znan kot vlačugar, oddan je bil že dvakrat v tukajšnjo prisilno delavnico. Le 14 dni je služil pri Francetu Rebolju v Dražgošah, kateremu je izmaknil za 26 K 40 vin. raznih reči ter ž njimi pobegnil. Dne 28. junija t. 1. je izvršil v Topolu zopet tatvino in Mariji Dobnikar iz zaklenjene skrinje vzel 16 K gotovine, dva zlata prstana in nekaj moške obleke, last Alojzija Dobnikarja. Dva dni preje se je uti-hotapil na Verju v hišo Reze Bukove ter ji vzel knjižico z vlogo 1431 K 56 vin., njenemu možu pa par črev-ljev. Kržišnik je hotel v Ljubljani s posredovanjem nekega neznanega krojaškega pomočnika po Francetu Levcu, zidarskem pomočniku, 800 K dvigniti iz posojilnice, Češ, da je knjižica last Kržišnikove matere. Levo se je v to navidezno vdal, pa le zaradi tega, da bi zrela ptička ovadil, kar res drugi dan storil. Kržišnik tatvine skoraj docela priznava.
Janez Kržišnik je bil hudodelstva tatvine krivim spoznan in obsojen na
Šest let težke ječe; po prestani kazni se bo oddal v prisilno delavnico.
Oko mu je poškodoval. Leopold Bezeljak, samski hlapec v Zadlogu, je prišel z drugimi fanti dne 1. julija t. 1. v lopo pred gostilno Janeza Vrča v Trebčah, kjer so se vsedli za mizo. Pri sosedni mizi ao nekateri fantje peli; k njim se je pri-sedel gostač Jernej Čuk, ki je bil nekoliko vinjen. Med fantovskim pet. jem je Čuk migal z rokami, bodisi iz navade, ali pa ker se mu je petje dopadlo. To pa je Bezeljaka tako raz-kačilo, da mu je vrgel kozarec v glavo ter ga zadel v levo oko. Težko vnetje zrkla je povzročilo, da je iz-gubil Čuk na tem očesu za vedno vid. Bezeljak ne taji dejanja, on le trdi, da ga ni nameraval zadeti, da je bi] pa res vsled Čukovega miganja raz-burjen.
Obsojen je bil zaradi prestopka zoper varnost življenja na dva meseca ječe.
Telefonska m mmm poročila.
Petrograd 28 avgusta. Riga jo imela včeraj svojo revolto. Po licija je izsledila hišo, v kateri so se izdelavale bombe. Ko je z vojaštvom vred obstopiia h šo, so zbrani revolucionarji začeli stre-Lati iz revolverjev. Vojaštvo je ustrelilo s puškami, revolucionarji pa so vrgli bombo. Oblaganje hiše je trajalo daset ur. Šale, ko je vojaštvo začelo streljati z malimi topi, je zavzelo hiš) in aretovalo zbrane revolucijonarce. Zgodilo se je ta dan tudi več umorov; med drugimi je bil umorjen neki redar.
Petrograd 28. avgusta. Identiteti tistega človeka, ki je umoril generala Mina, se je končno vendar dognala Imenuje se Sergej Morosov in je doma iz Rjazina. Policija trdi, da je Morosov vpri-zoril tudi strahoviti atentat pri ministrskem predsedniku Stoly-pinu.
Petrograd 28 avgusta. General Wetener, namestnik zapo-vedujočega generala finske armade, je bil včeraj pri vojaški inspekciji umorjen,
Moskva 28. avgusta.   Tu se zopet vrša hišne preiskave, areto vanih je bilo več sto oseb.
Odesa 28 avgusta. Tu je bila umorjena vsa rodbina nekega vele-tržca z žitom Morilec, ki je bil odnesel 10.000 rubljev in mnego dragocenosti, je bil na begu za-sačen.
Bratje Sokoli!
Danes zvečer ob V4 na 9. uro
redovne vaje!
Odbor ljubljanskega ,Sokola'.
Pozor bratska društva!
Včeraj smo odposlali prvih 410 prijav v Zagreb. Kdor sehoče še prijaviti, naj to nemudoma stori br. starosti drju. Ravnikarju.
Onim bratom, ki so želeli imeti v Zagrebu zasebno stanovanje ali stanovanje v hotelu, javljamo, da se bo po možnosti oziralo na to željo, kajti bratje Hrvatje sami ne morejo garantirati, da bo zadostno stanovanj (zasebnih ali vi. telu) na razpolago. Seveda je za zasebno stanovanje ali hotel treba doplačati.
Kar se legitimacij tiče pojasnu-jemo, da veljajo taiste za člane vseh kategorij, torej izvršujoče, podporne Člane ali Članice ter naraščaj, nikakor pa ne za rodbine Članov, njihove soproge ali sorodnike.
Dalje opozarjamo vso one brate, ki se ne udeleže banketa in ki niso javili, da imajo že preskrbljeno kosilo za oba dneva odnosno za en dan, da je Zveza naroČila obede, ki stane vsaki po 1 K GO v. Dotične gostilne zvedo v Zagrebu. Naj vsako drustv te doneske pobere pri svojih Članih ter vpošlje Zvezi ali jih pa izrooi Zveznemu blagajniku v Zagrebu Drugod nihče obeda ne dobi.
Za banket je „Slovenski Sokolski Zveziu odločeno le deset udeležencev. Izmed vseh za banket prijavljenih Članov odloČi torej predsedstvo odmenjenih deset udeležencev. Ravno tako odloči predsedstvo one brate, ki bodo vabljeni k prevzvišeni gospe banici Lili grofici PejaČevićevi.
Vozni listek vzemi vsakdo do Zagreba državni kolodvor. nNa zdarlu
Predsedstvo.
1
žniki inzDruštveno godbo (!) ca čelu kricaje korakali v mesto. Občinstvo je sprejelo bačke z jviiganjem in jih žvižgaje jpremljalo v mesto. Že tu se je zajelo Čudno obnašanje policije, klerikalce, ki so demonstrativno korakali v mesto in s tem izzivali, je pustila pri miru, razganjala pa protidemonstrante. Opoldne po shodu v Naroduem domu je kakih 3000 oseb odkorakalo proti AlojzijevišČu. Grede mimo Škofije je občinstvo žvižgalo  kar se je dalo
burno so   doneli   klici: „Abzug
-jfeof", nAbzug Bonaventura", „Plačaj davke škof", „Pereat katoliški shod". Tudi grede med semeniščem  in  med šenklavškim fa-:ovžem je občinstvo  žvižgalo na vso moč.   Na  širnem  prostoru med cestnim domom in Mahrovo hišo se {e zbrala   kmalu ogromna množica. >~a nogah je bila vsa policija in zapirala Poljansko cesto. Ljudstvo je hotelo pred AlojzijevišČe, kjer je bil katoliški shod, a policija je to branila.   Začelo   se je strahovito žvižganje in piskanje, „Pereat katoliški shodu, „Pereat izdajalci Korošcev", „Abcug škof",  „Proč s škofom* in enaki klici so grmeli, da se je slišalo po vsem mestu. Demonstracija je bila naravnost velikanska. Posamični duhovniki  so  bili sprejeti z vsakovrstnimi   klici, a  kadar   so se prikazali   kmetski   ljudje,  je začela mladina  meketati  in   klicati „bački gredo, me-e-e-e backi, me-e-e-e", debelo so gledali ti siromaki in so kar hitro   odkurili.   Posamične   fante je bilo tako   sram,  da so  pometali od ebe različne znake,  ki so jih imeli ia suknjah in zapeli suknje, da se niso videli trakovi.   Čim bolj je na-iščalo število demonstrantov, toliko hujše je bilo vpitje in žvižganje. Policija   je    nastopala    z največjo brezobzirnostjo,  ki  se mora odločno grajati.   Videli in doživeli smo demonstracije že v različnih n estih, na Dunaju, v Gradcu, v Celju, Trstu,  v  Brežicah itd. Povsod krbi policija za to, daje pa-aža prosta in da onemogoči popade.   Sicer pa pusti demon-trante žvižgati kakor hočejo. V Ljubljani je bilo drugače. V Ljubljani je policija delala na to. da so modi klerikalci varno in nemo-
jih je poslal celo na kolodvor, od koder pa so kmalu izginili. Tudi popoldne in zvečer so biLe semintam male demonstracije, vendar se ni nič resnega zgodilo. Duhovnike so ljudje dražili s klici „to je pa borovniški fajmošter" in z vprašanji: „ Slišijo, gospod, ali so oni borovniški fajmo-šter, ki zna tako dobro obhajat." Tudi ženske so ljudje dražili z enakimi vprašanji: „Ali vas je že borovniški fajmošter obhajal? Ali znajo vaš gospod dekleta tudi po borovniški obhajat?" Popoldne so se na veselico v „Unionu utihotapili različni predrzneži in tam spustili na tla nekaj takozvanih „Stinkbomben", da je nastal strahovit smrad, končale pa so demonstracije z resničnim „knallefek-tom". Ob polu 10. zvečer je bila Pred škofijo silna eksplozija. Počilo je, kakor bi bil ustrelil kanon. Škof se je menda tako ustrašil, da je padel v omedlevico. Strahoma so ljudje odpirali okna, misleč, da ie bila na škofijo vržena bomba. Z ozirom na nasprotje, ki si je je nakopal škof, je pač umevno, da so ljudje v prvem hipu mislili na bombo. Pa ni bilo nič hudega. Užgana je bila le neke vrste raketa, ki silno poči, res kakor kanon, a ničesar ne stori. To je bila „lahko noč" demonstrantov „ljublje-nemuu škofu. Noč je minila popolnoma mirno, danes pa še opaziti ni več, da se vrši v Ljubljani III. katoliški shod.
— Kako se časi spreminjajo — zdihujejo klerikalci žalostno in bolestno zaradi klavrnega izida katoliškega shoda. In res — Časi so se premenili. Kako sijajen je bil I. katoliški shod. V Ljubljanj je bil sprejem spoštljiv, četudi že nekoliko hladen. Mnogo hiš je bilo v zastavah in posrečila se je, četudi le deloma, razsvetljava. Več sto hiš je bilo razsvetljenih in ponosno so nosili klerikalci glave po konci. Prišel je drugi katoliški shod Tudi to pot je bilo mnogo hiš razsvetljenih, mnogo zastav razob ešenih in so klerikalci priredili obhod po mestu z bakljado. Sicer so tu in tam poredneži nagajali udeležnikom bakljade in serenade, ali to je bila le šala in ni nihče resno mislil na motenje obhoda. A zdaj! Kakšen razloček. Ni Čuda, da se je star duhovnik, gredoč včeraj od Fr-linca na cesti jokal: „Jej, jej," je tarnal, „kam smo prišli, kako da se je vse tako premenilo. Naši sojo le morali hu do zavoziti, da se je vse tako predrugaČi 1 o.u Saj je pa res prememba velikanska in za klerikalizem naravnost grozna. Namesto spoštljivega ali vslaj hladnega sprejema žvižganje, protestni shod, velikanska demonstracija, [zastav nič, na razsvetljavo hiš še mislil ni nihče; o obhodu, bakljadi in serenadi se nikomur še sanjalo ni. Da, časi so se temeljito spremenili in nič ne kaže jasneje te kolosalne premembe kakor razloček med 2. ter med 3. katoliškim shodom. Tri um f u je sledil poraz.
— „Ljubljana mora biti v zastavah". Klerikalci so lazili ves teden po hišah in prosjačili, naj se udeležnikom katoliškega shoda na čast razobesijo zastave. A kako ubog, nad vse klavrn je bil ta uspeh. Zastave so bile pravzaprav samo na cerkvah in cerkvenih poslopjih. Značilno je, da na šenklavški in frančiškanski cerkvi ni bilo nobene slovenske zastave, samo cesarska in papeževa. V celi Ljubljani so bile zastave samo na 12 privatnih hišah. Razobesili so zastave ćešnovarca, krčmarica pri „Starem tišlerju", Urša Souva-nova v Šelenburgovih ulicah, premo-gar Anton Požlep v Komenskega ulicah, krtaČar Mihelčič, usnjar Grabnar, A. Tome, gostilničar ter večni klerikalni kandidat Dachs v Florjan-skih ulicah, slaboglasna gostilna na Karlo vski cesti štev. 28, Johana Šu-steršič, izdelovalec cerkvenih posod L. Tratnik in Fran Flerin na Sv. Petra cesti, uradnik „Ljudske posojilnice" v Skofjih ulicah in agent Čer-nuč. To so bile edine zastave na privatnih hišah. Naše sožalje, bratje klerikalci.
— Protestni shod na Fuiinah
In kaplan Rihar. Na včerajšnji protestni shod na Fužinah je znani poljski kaplan Rihar privlekel   h „Šta-
jerc»" celo krdelo Marijinih devic, ki so ves prostor zasedle, kaplan je pa kar sam od sebe začel zborovati in na vso moč hujskati na socijalne demokrate. Na ugovor nasprotnikov so srdite poljske device začele metati vanje pesek, vrčke itd., da bi s tem razgnale shod, zaradi česar so tudi prišle. Pa so se zmotile z Riharjem vred. Gospod „Vorzugskaplan" imajo sicer zgovoren jezik, poguma pa nič. Ko se je stvar začela obračati tako, da bi tudi gospod kaplan lahko dobili kakšno „znamenje", so jo pa junaško ubrali s Štajerčevega vrta in z njimi so pobegnile uakujskane device. Shod se je nato prav lepo mimo in v redu za vršil, zborovalci — socijalni dem okra tj e in nekaj napreduj ako v — so pa ponovno izprevideli, da je klerikalizem zmaj, ki ga je treba zastrupiti čimprej. Riharjeve device so jo po begu z zborovališča izvečine ubrale v Matevžkovo Šnop-sarijo plesat, kjer so vsakega mimoidočega — če je bil na shodu ali pa ne — nahrulile, jih polivale z vodo, metale vanje kamenje, kakor pač znaju ljudje Riharjeve šole.
— Protestni shod v Št Petru
se je izvrstno obnesel. Zbralo se je nad 250 udeležnikov. Vlado je zastopal glavar Lapajne. Otvoritelj je bil socialni demokrat Kopač, predsedoval je naduČitelj Engel-mann (narodno - napredne stranke.) Shod je trajal dve uri. Klerikalci se niso ganili. Resolucija je bila sprejeta z navdušenjem.
— Nekaterim časnikarjem v Ljubljani.   Pod   tem   naslovom je priobčil   „M i r"    naslednji Članek: Začuden je  svet   čital   v zadnjem „D o m o 1 j u b u"    uvodni    članek: Proč z izdajalci! Čital ni svet v tem Članku kakih dokazov, nekakega pouka, ne zdravega znanstva.   Čital je druge stvari. Evo našim bralcem par kosov tečne duševne hrane, ki je naj ljudstvo zajema iz tega vira: Naši liberalci so podobni staremu škrpetu na   gnojišču . , . smrdljiva gnojna podlaga   mu   ohranja  še nekaj obstanka . . .    „Narodov"  gnoj še drži te ljudi pokonci.    V gnojnici „Naro-dovih" laži in nesramnosti se namreč vsi presrČno radi povaljajo. V gnoju pa kmalu segnije vsaka stvar. Prišli so liberalcem na pomoč X, Y, Z, koroški voditelji, da zdaj kakor turški bašibozuki       napadajo načelnika „Slovenske   Ljudske   Stranke", Češ, da   je  izdal Korošce . . . Liberalni poslanci so odprli usta samo v ta namen,   da  bi  preprečili volilno pre-osnovo.   Brez   načel,   kot beračeva mavha sebični in protiljudski, leni kot sita pijavka.   Bodi  tu  pribito vsem, tudi koroškim zmedencem, da dr. Šu-steršiča ne pustimo. Tisti koroški voditelji,  ki  zdaj po  „Narodu" tulijo proti dr. Šusteršiču, bodo poginili v svoji sramoti. Izdajalci naše svete katoliške in narodne reči naj bodo tam, kjer je prostor za nje. Kdor se valja v „Narodovem" gnoju, naj se v njem zaduši! Za danes zadostuj to! Če ne bo zadostovalo, bomo govorili s tisto odločnostjo, ki je doma v naših vrstah ..."   Da se Čita ta Članek, treba je biti Človeku posebno razpoloženemu, in kadar je človek preČital, bo šel, da si umije roke.  To je neka odločnost,  ki ni doma v naših vrstah, neka pustna roba,  ki se ne dobiva sicer povsod v Avstriji. In vendar ta roba pripada v Ljubljani brezdvomno tudi med „svete katoliške reči". Ljubljančani so jo  tako puncirali, in ni dvojbe,   da jo  bo  marsikak bralec „Domoljuba"  s strahom in trepetom preČital, in ljudje bodo začeli praviti, da so Korošci krivoverci, ker ne verujejo  več  v  volilno   reformo. In kranjski bralci „Domoljuba", upamo, da bodo goreče molili za spreobrnjenje koroških grešnikov. Uredništvo „Domoljuba" pa je treba iskreno pohvaliti.   Izborno ume svoj sveti Časnikarski poklic, ume, kako je treba delati za „sveto stvar": za sveto volilno pravico, za sveto razdelitev  volilnih  okrajev, za .... ga načelnika S. L. S. A kaj naša hvala? Pohvalil je to uredništvo že nekdo drug: „Spis je treba staviti zoper spis, da bo sredstvo, ki toliko škoduje, ljudem v prid in blagor . .
a nastopanje pisateljev naj bo  dostojno  in zmerno, naj
zaveznike li-„izdaj alce
grajajo brez surovosti in naj ne napadajo oseb." (Leo XIII. „Etsi nos, 15. febr. 1882.). „Spisova-nje časnikov je tako važna stvar, da moramo pisatelje (urednike) posebno opominjati: odpravljate razprtije s krotkostjo in potrpežljivostjo, branite sporazumnost med seboj in med ljudstvom. Sloge pa nič ne razdira tako, kakor preostre besede, nepremišljeno sumničenje, krivično obdolženje; varujte se tega z vso skrbjo! Boj za svete pravice, za katoliško vero naj ne bo strasten prepir, marveč zmeren in trezen razgovor, v katerem se zmaguje z veljavo razlogov, ne pa z brezmerno in p a s i 1 o v i t o p is a v o." Leo XIIL „Cum multa", 8. dec. 1882.). In zopet opominja Leon urednike: „Che tutti uniti nel medesimo sentimento, e sicuri di mantenersi cosi nella via della verita, non si propongano d'ora innanzi che uno scopo: consacrare tutte le loro forze alla difesa della religione ed alla salvezza della so-cieta minacciata" — naj imajo katoliki le en smoter pred očmi, posvetiti vse moči v bran vere in rešitev družbe, ki ji preti poguba. (4. nov. 1884. In mezzo). Še eno opazko: „D o m o-ljub" imenuje voditelje koroških Slovencev „ b er al c e v" in zato naše svete katoliške in na-rodne reči" . .. KorOSCi SO tfOka-
zali, da z liberalci niso v nobeni zvezi, a ni Jim treba dokazovati, ker je obče znano, da je načelnik „8. L. S.11 bil ves čas delovanja odseka za volilno reformo v najtesnejši zvezi z Židom dr. Adlerjem, voditeljem avstrijske internacijonalne in brez verske socijalne demo racije. Ta dva seve nista izdajala „svete katoliške in narodne reči."
Zato smo prisiljeni prositi pisatelja „Domoljuba", naj svoje proizvode ne naslavlja na Koroško, odkoder mu jih moramo sicer vračati — njemu v nepriliko".— Po občni sodbi je spisal ta  članek monsignor V. Podgorc.
— ŠkolOVSki Žegen je delil dne 18. t. m., ko se je vozil od maše pri Sv. Justu tržaški škof in se kazal iz kočije, pa se še nobeden zanj zmenil ni, razen policajev, ki imajo nalog, da mu morajo salutirati, kadar se pokaže. Tukaj so minili tisti časi, ko je vse na kolena popadalo, ako seje pokazala škofova kočija, ljudje se škofu še ne odkrivajo ne, četudi dela nad njimi križe po zraku.
— Imenovanje« Pisarniški ofici-jal Luka Bergoč v Metliki je imenovan za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju.
— Iz poštne službe. Za poštno
upraviteljico pri novoustanovljeni pošti pri Sv. Marjeti niže Ptuja je imenovana Karolina FarČnik, dosedaj v Št. Vidu v Junski dolini.
— Slovenci v Sofiji. K otvoritvi umetniške razstave v Sofijo se je pripeljalo 25 Slovencev, med njimi 4 dame. Na kolodvoru v Belgradu jih je sprejel podpolkovnik Slovenec Janko Vukasovič. Na čast Hrvatom in Slovencem je bila zvečer 22. t. m. veselica na kalemegdanu, ki je bil ves čarobno razsvetljen. Ob drevesih so visele slike jugoslovanskih velemož, izmed Slovencev Aškerčeva, Prešernova itd. Koncertiralo je hrvatsko akad. društvo „Mladost." Popoldne so si ogledali Slovenci v spremstvu podpolkovnika Vukasovića trdnjavo, vojni muzej in kasemate. Zvečer 23. t. m. so se Slovenci skupno s Hrvati odpeljali v Sofijo.
— VII. kongres slovanskih Časnikarjev se vrši 8. in 9. septembra t. 1. v Ogrskem Hradištu. Prijaviti se je treba najpozneje do 30. t. m. pri g. K. J o n a š u, redaktorju „Venkova" v Pragi. Zvezni prispevek 10 K je poslati g. Jos. M i š k o v-s k e m u, redaktorju v Češkem brodu.
— Žalosten gostilničar. Hotelir v „Unionu" se je za katoliški shod imenitno založil. Skuhal je 20 šunk, naročil 1500 parov klobasic in napravil grozovito krvoprelitje med kuretnino. A danes toči grenke solze. Prodal je menda eno samo šunko. Kmetje so prinesli prekajeno meso, želodce in kruha seboj in niso dali gostilničarju nič zaslužiti. Različni duhovniki so za včeraj pismeno naroČili imenitne obede; naročili pu-larde, pečenke, race in kar je dobrega. A h kosilu ni bilo nobenega. Prestrašili so se demonstracije tako, da se še v „Union" niso upali in tako je vse ostalo, kar so naročili. Ali
je čuda, da se drži gostilničar tako žalostno kakor veliki petek?
— MUZO SO molili. Znamenito lep prizor se je primeril včeraj dopoldne pred Prešernovim spomenikom. Zbranih je bilo tam več kmetov in kmetic, ki so z veliko radovednostjo ogledovali spomenik Ko je začelo poldne zvoniti, so se moški odkrili in z ženskami vred stoje okrog spomenika na glas moliti. Pozneje se je izkazalo, da so smatrali muzo za — mater božjo 1
— Na katoliškem Shodu so napravili nekak ofer za potlačen ribezel in pohojene kolerabce na alojzijevi-škem vrtu.
— Poročil se je g. Arnold W1 a s s a k prof. glasbe in kapelnik v Bihaću z gdč. Amalijo Rozmanovo iz Ljubljane. Častitamo!
— Neprevidni avtomobilisti.
20. t. m. popoldne se je peljal posestnik Anton Markelj iz Velikega Kala s posestnikovo hčerjo Terezijo Mahnič iz Sel pri Mirni peči z dvouprežnim vozom po državni cesti iz Pljuske v Mali Gaber, okraj Višnja gora. V vsej naglici je pridirjal nasproti avtomobil, v katerem so sedeli trije moški in ena ženska. Ko so konji zagledali avtomobil, so se jeli plašiti. Markelj je skočil z voza k uzdi, Mahnič je pa avtomobilistom dajala znamenje, naj ustavijo, a vse je bilo zastonj. Ko je avtomobil pri-frčal do konj, zdirjali so ti, da je Markelj padel pod nje in dobil hude poškodbe na desnih rebrih in glavi. Mahnič je pa padla z voza, prišla pod kolesa in dobila rane po desni nogi. Markelj ima na obleki in konjski opravi škode 30 K. Šele pritekli poljski delavci so konje ustavili. Avtomobilisti so si sicer ogledali, kaj so napravili, potem so jo pa spet udrli v najhujši naglici naprej, ne da bi se količkaj zmenili za škodo, ki so jo napravili. Bili so najbrž kaki baroni!
— Toča je pobila lfi. t. m. v občinah Gornje Ravne, Trbnic, Mirna, Sv. Helena, Volčje Njive, Stan, Pra-pretnice, Zabrdje in Gonila. Škoda na ajdi in po vinogradih znaša 20.000 K. — Istega dne je pobila toča v Smerjah pri II. Bistrici in napravila tudi okoli 20.000 škode.
— Šolske Stavbe. V Kostanjevici je dogotovljeno šolsko poslopje za 4-razrednico in se preda jeseni svojemu namenu. V Bavti vasi pri Novem mestu so kupili svet za on-dotno 3-razrednico; poslopje začno zidati jeseni ali prihodnjo pomlad.
— Le ponižni bodite, iz Medvod se nam piše:  Letošnje leto je v Medvodah prav lep mir in medsebojno prijateljstvo. To pa ni všeč znanemu črnemu   dopisniku   „Slovenca". Dne 10. avgusta piše ta hujskač v „Slovencu" o g. Fr. Jarcu in njegovi inteligenci.   Dopisnik napada g. Jarca, da je vedno na kolodvoru in da hodi na peron brez karte.   Mi vemo Čisto dobro, kaj tiči za tem dopisom. Po-marančasti dopisnik  hoče uradniško osobje v Medvodah  denuncirati, kakor je že denunciral neštetokrat razne druge uradne osebe. Čudna pota hodijo božji namestniki, ki šnofajo po kolodvorih in poštah, kje  bi dobili kaj primernega „štofa" za denunciranje.   V cerkev, v cerkev dušni pastirji in pridige se učite, da ne bodo vaše  pridige  podobne   govorom za pustne dni! Posebno v Preski naj bi se slišala kdaj pridiga, ki bi bila podobna „božji besedi" in „ljubezni do bližnjega".   Na vsem Kranjskem se ne sliši takih pridig, kakor v preški cerkvi.   Svoj čas je slovel po svojih originalnih pridigah župnik Urbas, ki je s svojimi govori ljudi spravil v tak smeh, da so se držali ca trebuhe. Urbasa ni več med živimi, njegovo mesto zavzemlje sedaj znani Brence v Preski, ki Urbasa še prekosi. Sicer pa vprašamo dopisnika   „Slovenca": Kdo je večkrat na  kolodvoru  ali g. Fr. Jarc ali preški Brence in sorski Brajc? Ta dva Človeka sta vedno na poti v Ljubljano.   Ni ga dne, da bi ne vrglo enega iz vlaka. Seveda tudi ta dva patrona ne plačata nič v korist fonda za železniške vdove in sirote.   Rajše vzameta kaj od vdov in sirot, kakor  bi  pa   dala. Dopisnika vprašamo:   Koliko so storili vsi klerikalci iz Medvod in Preske za javni blagor?   Ni je ene stvari, ki bi jo bili klerikalci storili za javno korist. Mnogo pa so že pobasali denarja od tistih liberalcev, ki jih danes opravljajo   in   napadajo   po „Slovencu". Preškega   župnika   se   tuaaj javno vpraša: Zakaj v nedeljah in praznikih ne  bere  več  plačanih  oČenašev za Janeza in Miklavža Jamni k,  kar je bilo v testamentu izrečeno? Dopisnik se hoče tudi nekaj norčevati iz g. Jarca in mu pravi „Guzja".   Ali ne ve dopisnik, da je to ime veljavnega pomena. Preški župnik ima med ustanovljenimi mašami   mastno plačane maše ravno  od prednikov  g. Guzja in iz tega rodu je v celih Medvodah en sam duhovnik: Kaj poreče k temi g. kaplan Erjavec? G. Jarcu svetuje dopisnik, naj prevzame službo pismonoše in občinskega biriča.   Dobro bi bilo res prevzeti službo biriča, da bi
Književnost.
znane „ Srne netopirje" pognal po poškodovanec trdil, da je Ravnik noči domov, posebno ob Času volitev. I storilec, dočim priče tega niso mogle (t. Janez Brence bi pa najbrž gosp. potrditi definitivno; zato je bil Rav-Jarca rad imel za pismonošo, da bi nik oproščen, ne bilo treba potem nositi svojih stvari na pošto v Št. Vid. Kaj ne g. Janez? Glede bivšega postajenačel-nika Romauclia pa le tiho bodite. On se je sam spravil iz Medvod, ker se je vedno tožaril s strankami inje več kot 10 tožb izgubil, če bi jih dopisnik in še kdo drugi rad kaj slišal, naj se le še oglasi.
— Sokoli na Bledu. Rajnega dr. Moscheta sin je včeraj izza plota neke vile v družbi nemških gospodi-čen in c. kr. vladnega uradnika zasmehoval Sokole. Zapomnite si, da pri nas se ne sme nič pozabiti in se mora vse povrniti. Sokolska slavnost je lepo uspela.
— Štrajk v Brodu na Savi. V
velikih parnih pilarnah v Brodu na Savi štrajka okoli 1000 delavcev, ki zahtevajo okrajsanje delavnih ur in povišanje plače.
— Strela je  ubila v Vidnu
pri Cmureku na polju neko kmetico in njeno hčer.
— Major zblaznel. V Mariboru je zblaznel upokojeni major Viljem Aigner, ki je pred nekaj leti popolnoma oslepel. Morali so ga prepeljati v blaznico.
— Strela je zažgala v Št. Lenartu pri Vel. Nedelji hišo Fr. Š u -menjaka. Doma so bili sami otroci, ki jih je strela omamila, vendar se je materi še posrečilo, iznositi otroke iz goreče hiše.
— Požar. V Ravnici na Goriškem je pogorel posestniku Antonu Pavlinu hlev s senom in steljnjak. Škode je 4000 K.
— Tržaški škof osleparjen. V Rimu so prijeli neko Romildo Ve-nezio, ki se je izdavala za markizo, sorodnico kardinala Rampolle ter s pomočjo nekega dominikanca slepa-rila po župnišČih in pri škofih. Svoje sleparije je pričela v Trstu, kjer ji je padel v mreže kot prva žrtev škof Nagi.
— Pravico javnosti je dobila privatna šola družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Podgradu.
* Naj OvejŠe novice. Z a oskrbovanje ruskih vojnih ujetnikov zahteva Japonska 50 milijonov jenov.
— Samomor za dijamantno poroko. V Essenu se je 901etni bogataš Kilke obesil na dan svoje dijamantne poroke.
— Nov angleški pravopis. Predsednik Roosevelt je zapovedal, da se morajo vse državne tiskovine tiskati v novem angleškem pravopisu, ki piše vsako besedo fonetično, t. j. kakor se izgovarja.
— Stotnik pl. Kostersitz iz P ulj a, o katerem se je nedavno poročalo, da je dezertira!, je pravilno izstopil iz avstrijske armade ter je sedaj perzijski polkovnik v Teheranu.
— Osem oseb je utonilo v Donavi pri Foldvaru na Ogrskem. Bile so trgovke s sadjem, ki so se peljale na nekakem splavu preko Donave, a v splav je zadel tovorni parnik, da se je razbil, ženske pa so utonile.
* Jugoslovanska literatura na
Češkem VSeuČili&ČU. Društva jugoslovanskih dijakov v Pragi so izročila akademičnemu senatu spomenico, naj bi se na češkem vseučilišču osnovala stolica za jugoslovansko literaturo: bolgarsko, hrvatsko, slovensko in srbsko, kakršne obstoje na nemških vseučiliščih. Senat je odgovoril, da bo storil potrebne korake, da se njihova želja že v prihodnjem šolskem letu uresniči.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Vsled sunka ohromel. Janez Ravnik, kajžarja sin iz Boh. Bele, se je nahajal z drugimi domačimi fantini zvečer dne 6. avg. 1904 v Ropretovi gostilni, kjer je bilo tudi navzočih več laških delavcev. Prišlo je med obema strankama do izzivanja in naposled do vročega boja, vsleg katerega je bilo na obeh straneh več težko ranjenih. Najbolj nevarne rane je zadobil Italijan Guer-rino Bellingher, katerega je Ravnik z zaprtim nožem pred hišo dvakrat po glavi vdaril, na pragu pa z rezilom noža sunil v desno ramo. Bellingher je stekel v levo gostilni-čarsko sobo, kamor mu je Ravnik sledil in ga v drugič sunil v hrbet, da je padel; na to ga pa še na tleh ležečega osuval. Bellingherju je bila vsled drugega sunka pokvarjena hrbtenjača, kar je povzročilo ohromelost spodnjih ekstremitet. Obdolženec dejanje taji in pravi, da se je poškodovanec gotovo zmotil v njegovi osebi. Bellingher je opisan kot jako miren človek.
Porotniki se niso mogli prepričati o krivdi obtoženca, ker je edini
— Mladinski spisi. V založbi L. Schwentnerja sta izšli dve knjigi za mladino „Kapitan Žar ali Kleč v Tihem morju" in „Na divjem zapadu", tri povesti iz življenja Indijancev za mladino. Obe knjigi sta okrašeni z ličnimi ilustracijami v barvotisku. Cena vsaki 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v.
Telefonsko m utmmt poročila.
Travnik 27. avgusta.  Pri vo-litvi na Travi   smo Slovenci Lak ner Ki nzlo vo stranko  p o p o l noma porazili. Čast volilcem!
Petrograd 27. avgusta. 0 atentatu na ministrskega predsednika S t o 1 y p i n a so se dognali grozni detajli. Ranjenih je bilo 33 oseb, na mestu ubitih pa 2 7. Med ubitimi so mi nister Hvostar, general Samjatin, knez Vt ronin, žandarmerijski po veljnik Fedorov. Trije storilci atentata so bili tudi ubit', Čet-ti je bil ranjen. Hitel je pobegniti, a je bil ujet.
Petrograd 27. avgusta Izmed ranjencev pri atentatu na Stoly-pina jih je več umrlo Doslej je konstatirano, da j^ bilo ub»t»h in je vsled ran umrlo 3 2 oseb
Berolin 27. avgusta. Atentat na Stolypina je povzročil nepopisen strah na dvoru. Sodi se, da je Stolypin kot minister nemogoč. Ošabno je naznanjal, da je revolucijo udušil in revolucija mu je odgovorila z atentatom, kakršnega še ni bilo.
Berolin 27. avgusta. V Hamburgu je policija aretirala mladega Rusa in drgnala, da je na debelo pošiljal razstreliva in orožja na Rusko.
3 besede .   . . „Altvater"
Gessler
Krnov (Jagerndorf).
1334—21
Na hrano in stanovanje se vzame
rti j o 1*:.
Na razpolago je nov klavir.
Naslov  pove   upravništvo „Slov. Naroda". 3077—1 j
Meteorologlino poročilo.
/I*ln» nad morjem   04».   8 radnji mAni tU* 7U.0
	ČM	Stanje barometra v mm			
& <	opazovanja		h	Vetrovi	Nebo
25	9.	7377	210	al. avzbod	jasno
26 m	7. aj. 2. pop.	734 6 734 8	174 26 2	breivetrno sr. jvzhod	sk.oblačno ak.oblačno
	9. .v.	737 8	19-7	sr. jvzhod	del. jasno
27. • 1	7. z) 2. pop.	73R2 7347	138 282	al. avzhod al. jag	megla jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 21 8« in 211°; norm.: 17 8° in 1770; Mokrina v 24 urah u 0 in 0 0 mm mm.
Sobni slikarji
Kje Naroda"
se sprejmejo.
- pove upravništvo
»Slov.
3078 1
Ceno se proda v Prešernovih ulicah it. 50 6 metrov dolga
3079
Vajenko
3075 2
sprejme
slaščičarna KIRBISCH
v Ljubljani.
Zaradi odpotovanja B9 Odda z dnem 8. »epteiubra
lepo stanovanje
obstoječe fre 2 sob veliko in svetlo.
in   kuhinje. Vse
3974—2
Tržaška cesta štev. 21, I. nadstr.
za stavbno delo sprejme za več časa s prav dobrimi pogoji takoj
Jakob Homovc
mehanično mizarstvo v Cerknici.
3070—2
Mesnica
z obširnim prometom, na najživahnejšem prostora v Celju, se zaradi nepričakovano primorane selitve takoj Odda.
VeŽ pove
Josip Stelcer
mesar v Celju. 3073—2
C ar.
*rž.
ietoznloe.
Izvod iz voznega reda.
1.
100§.
Odhod te
nak v Trbiž, Beljak, ( Auseee, Solnograe, cez •S m zjutraj »zeba Ob 7. mi 10 m zjutraj
Vetjaven od
kol. Bmm aa TrMa. Ob 12. zoi 52 m ponoči osebrr vec, Pranzensfeste, toemost, Monakovo, Ljubno čez Selztal t heza-Reifting v Steyr, v Line, aa Dunaj vta Amstetten — Ob 5. um v Trbiž od 3. famUa do S. septembra ob nedelja* m prazniki*. -boi viak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraoaeosfeste,
Dunaj cez Solatni v So »ograd, taomost, čez Kle4a-Reifling v Steyr, v Line, Budejevtco. Plzen, Marijine ▼are, Heb, Francove vare, Prago, Upsko, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. m*
4S ni dopoldne lovec, Ljubno. Sevstai,
som Vi
poldne
Stevr, Line, Bude Jerice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franc 6 ve" vate, Karlove vare, Prago (direktni voz L b I. mar.), tipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. ari 56 m ponoči
i
osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inoniott, Monakovo, (dhektui voz 1. m ■." mar.) — Proga v novo znoate ta Eočevjo. Ob 7. ari 17 n zjutraj osebni vlak v Novo mesto,
Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. Istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Moro mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga t« tratita. Ob 3. ari 07 m zjutraj osebni viak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. m II. raz.). moment, Solnograd, Pranzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 ni zjutraj osebni viak iz Trbiža. — Ob U. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čei
osebni viak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran zensfesta, Pontabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. —  Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino-moota, čez Klem-Rerfling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Ltpskega. — Ob !(5. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta In Kocevjn Ob 8. uri 44 m' zjutraj osebni vlak iz Novega mesta In Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ounod U Mnbl|ano drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. tiri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznnc:*- -Prihod v Ljnbljuno drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o!
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neuehaa t* Ufaznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. ored kraievnim časom v Liuhlian.
Kovačev
spretnih izdelovalcev sekir in hrusileev orodja, išče  fužina Tragdss pri
Bru ku n. M., kjer se dajo nataue nejia pojasnila. 3107—5
Pod ugodnimi pogoji ae sprejme
trgovski pomočnik
železninske stroke, dobra in zanesljiva moČ. 3044 -2
Ponudbe pod „Železninar" na
upravn. „Slov. Naroda*.
IŠČe se za dijaka četrtošolca
z dobro hrano
pri omikani obitelji, v prvi vrBti pri resnem vzgojitelja, kateri bi event. tudi korepitiral.
Ponudbe se prosijo najprej pismeno pod naslovom „ČetrtOŠOlec" na uprav. »Slov. Naroda". 30&8-3
V najem se odda s 6. novembrom t. L eventualno tudi proda
hilEl „ILIRIJA"
xr Ilir. Bistrici
z vrtom, kegljiščem in ledenico.
Pojasnila daje tvrdka Valenčič 6t Co. v Ilir. Bistrici. 2995-2
Steklenica
(3   lt k   nelto)
3006—3
lekarnarja Piccoiija v Ljubljani
neprekosljive kakovosti, se z voz-
nino in zavojem vred po pošti pošilja s povzetjem za K 5-30 za prvo paso (cono), sicer K 5*60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteurizirana steklenica (okoli 1 kg) K 150.
Popolnoma pravilno narejeni in jako pristoje č;
sorski čevlji
kakršnih ne more nuditi nihče drugi, se dobivajo pri 29G7 3
p. luk as
v Šelenburgovih ulicah štev. 6.
Deček
ki ima veselje  do mesarske obrti takoj sprejme 2963
v Spodnji Šiški St, 25
Hišno oskrbnico
ali pa natakarico (v starosti okr 30 let) iščem za gostilno na raču Služba se lahko nastopi takoj, pla< po dogovoru. 3045^
Jernej  Kalan,  Poljanska cesta
Mašinis
obenem elektromonter  SO Sprejme službo  kot   vodja   manjše elektrarn Stalna služba pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe in  vprašanja na Josit Kogovšek v Idriji. 3060-
Zidarji
in delavci
se sprejmejo tak »i  pri stavbniku
Trumlerju v Ljubljani, Pred Shoir štev. 3 i. 3041
Za L november se odda v S( nijskih ulicah št. 4 v najem
lep loka
za prodajalno ali pisarno. Lok
obstoji in 4 sob in se da deliti v di lokala. — Več pove kamnosek Vodn) v Ljubljani. 1794-ti
Pristni dobri
brinjeve
se dobi pri 329
L. SEBEHIKU U Spođ. M
Svarilo!
Slavno  občinstvo opozarjam, Karel Zechner nima nikake prav zame    kupčije   sklepati   ali dena (nadatke) na naroČila sprejemati. To varujte se tega. 306Ž
Fr. Iglic
trgovec   m paplpj«
Ljubljana, Mestni trg št. 11
Naznanilo in priporočilo.
O-O
Nekdaj „Hafnerjeva pivarna" na Sv. Petra cesti št. 47,
je ZOpet Odprta. Ista je na novo urejena in se bode vodila pod imenom
.Mesčnnshn parno'
in pod vodstvom podpisanega.
Nastavljena so lina naravna vina z Dolenjskega, Štajerskega,
Istrije L t. d.
Joči se vedno sveže salonsko in marino pivo.
Dalje se dobi: čaj, kava, čokolada, malinovec, limonada in druge
osvežilne pijače ob vsakem času.
Izborna mrzla in gorka kuhinja.
HCoeilo in večerja, tt aboimement.
Ć?«2E ulico vse ceneje.
Vabim tedaj svoje dosedanje, kakor tudi druge, nove, častite goste v Meščansko pivarno, kjer bodo točno in kar najbolje postreže.
z najodličnejšim spoštovanjem
Alojzij Rasberger, restavrater. „
Sprejema aa varovanja filoveakega Uvijeni* po oairtmovntnejtth kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovan je aa dofivotio in amrt ■ zinanjSnjočimi ae vpiaCin.
IMmvioo So ttviojaojle.
Voak Oan ima do pretoka petni lat
Tza^omna zavarovalna banka v ragi, Rez. fondi: 34,788.637-75 K. Izplačano odškodnino In kapltallje: 87,176.383-75 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s timUoiI alovatztalio • narodno oprava. 1-98
Vm zefaoazi <Ui*
leaeaalai UUtop W Ljubljani, šo^ar pisarno so v lastne) banone) hiši
ZavLrnje poslopja in premičnine p^;1 požarnim Škodam po najnižjih Škode cen)aje takoj in najkoJaut D&va najboljši aloves, koder
Dovoljuje iz Čistega dobifika podporo v narodno in obCnoaoi namene.
iadajatelj in odgovorni orednik: Baito Fnstosleaiek.
Lastnina in tisk „Narodne nakaras1.
E6
77844789^3