REZULTATI RAZISKOVANJ LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1979 167.4 IIBI BBS 17.? 4 151.0 141.0 134.3 129.4 125.7 122.9 120.6 118.7 11' 1.1 141.0 134.3 129.4 125.8 122.9 120.6 118.8 1.1 141.1 134.3 129.4 125.8 122.9 120.6 118.8 117.2 167.5 16 7.6 151“?—prm—nvrr^—r^5.n ićć.v uu. i im.n^ 167.7 151.2 141.1 134.3 129.5 125.8 123.0 120.7 118.8 167.7 151.2 141.2 134.4 129.5 125.8 123.0 120.7 118.8 117. 167.8 151.3 141.2 134.4 129.5 125.9 123.0 120.7 118.8 117.3 167.8 151.3 141.2 * 34.4 129.5 125.9 123.0 120.7 1 18.8 1 17 16 7.9 151.3 141.2 .34,4 129.6 125.9 1 ? 3.0 120.7 118.8 167.9 151.4 UI.1 H4. C. lou ^ g _L^3_0---L^_Z---U ^ 115.« 15.« št. 207 LJUBLJANA. NOVEMBER 1980 REZULTATI RAZISKOVANJ LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1979 Jožica ZDJE LAR, dipl. ing., Ana KNOL, dipl. ing., Angela JUVANC, dipl. ing., samostojni svetovalci za statistiko kmetijstva št. 207 LJUBLJANA, NOVEMBER 1980 REZULTATI RAZISKOVANJ 15 16. 17 18. 10 20 21. 22 25 26 27 2%. 29 30. 31 32 33 34 35 36 37 39 40 45 46 52. 53. 54 55 56 57 58. 59 60 61 62 63 64 65 73 74 75 76 77. 78 79. 80 8 1 82 83 64 85 86 87 08 89 00 91 07 00 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 111 Mjnimom 1975/76 po krajevnih 197b.Kr.20 leta 1974-1975 in začetku Zaposleni v družbenem sektorju 1974,str 38 Letni pregled odkupa 1974,str.66 Letni pregled obrti 1874,str 38 Letni preg'ed cen 1974,ttr 31 Demogreisk' rajoni SRS ■ hist or tatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi.etr 129 L#tni pregleo industrija 1374,str. 132 Študenti visokošolskih zavodov 1974 75,«tr.7 6 Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 1971 -74,str 35 Diraktorji v •■•rganizacijah združenega dala v gospodarski In družbeni dejavnosti 1975,str,33 Letni pregled Vomunslne delavnosti 1973,str 30 Latm pregled kmetijstva 1974,ati.44 Kulturno - umetniška in znanstvene dejavnost 1974 str.42 Letni pregled gtadbemfcva 1969.«t'-47 Osebni dohod k i zaposlenih v družbenem sektorju 1974.ttr 54 Letni preg'ed gradben Itva 1970 «' 49 Dohodki i izdatki organizacij združenega dela negospodarskih organizacij 1974. str. 65 Latm pregled gradbeništva 1971.*r 50 Letni pregled gredbemltva 1972.«r 50 Latni pregled gradbeništva 1973.«r 48 Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974,str 48 Kulturno umetn tka m prosvetna dejavno« 1974/75.str.34 Sez >em osnovnih in srednjih ter vitjih in visok!h iol na začetku šolskega leta 1975 /76,str. 118 Eanetien v drufcensm in tasebnam sektorju ter fluktuacije zaposlenih 1974/75.«r.30 Vzgojnoverstvem zavod' v letu 1974/75 in socialni zavodi poročevalskih anot v letu 1974.«r 63 Sestave organov n dejavno«! skupščin občin v letu 1975,str 35 lnve«icije 1974. družbeni in zasebni sektor,str 48 rv a ravno gnteresne skupnosti 197 5,str.32 Kulturno umetniška m znanstven« dejavno« 1975,Kr.57 Industrijske nrganizaciie in industrijska proizvod 1975.«r 198 Latni pregled gozdarstva 1975,«r 38 L«ni pregled prometa 1969,str 102 Letni pregled trgovine 1975.Rr.88 Letni pregled gostinstva 1972.str 53 Vzgojnovarstvam zavodi v šoiskem latu 1975 1976.tir.61 Latm preglod prometa IS^O.Kr 101 LKn’ pregled prometa 1971 str 99 Osnovne Sole na začetku So i sk epa leta 1976 -77 po krajevnih skupnostih.str 41 Seznam tol s splošnimi podatki na začetku tolikega leta 1976--77,Rr.104 Kulturno umetniška m prometna dejavnost 1975 76,Kr.34 Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975,Kr.28 l elesna kultura, Šport in rakreecija v latu 1975.ttr.53 Letni preqled prometa 1972,Kr.100 Letni pregled prometa 1973,str.104 Ser .iv« m dejavnost krajevnih skupnosti 1975 1976.«'80 Družbena p eh rana v letu 1976,str 100 Pregled sprememb v potroinji po anketah v letu 1963. 1968 in 1973 v Sloveniji,«r 100 Osnovne m srednje tole na začetku Šolskega lete 1975—76 in začetku 1978-77,ttr 80 Zspoilsni v druiiensm sektorju 19 74. «r 44 Lstm pregled prometa 19/4,str 106 Družbeni produkt m narodn. dohodek v letu 1975.ttr 48 Letni preg'od prometa 1975.Kr.84 Investicije 1975 (družbeni in zasebni sektor),«r.51 Letni piegied cen 1976,«r 54 Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1974,str 100 Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1876.Kr 66 l etni preQtad tndu«r!|e 1976 ttr 196 l Kru pregled odkupa 1978.str.42 Oseti m dohodki po pokl'Cih 1976, str 77 študenti 1976/77 m diplomanti 1976, str 78 LKmp.egled pr orne'a 1976.str 78 Kazenske sodna statistika 1976,str 123 Letni preg «d gozda* stvu 1976,«r 40 lam pragiad trgovine 1976.s' 84 Letni pregled kmetijKve 1976.str.44 Vzgo.novarstveni zavodi v lo.snem Istu 1976 77 In socialni aavod< v isti 1976 * seznamom poročevalskih enot.«r 81 Popis u« iteljev 1976.str 81 Kulturno umetnllka in znanstveno raziskovalna dejavnost 1976.Kr.46 Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenija 1975,«r 102 Ankota o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1976,«' 34 Osnovne io*e na začetku toiskega leta 1977/78 po krajevnih skupnostih.str 41 Di užitem proizvod >n narodn dohodek v letu 1976.Str 78 Seznam to' s splošnimi podat«. za začetek ioitkega lata 1977/78.str 113 Orulbana prehrana 1977.str.41 Osebni dohodki po poklicih 1976.str 65 Osnovne in srednje to'e na koncu lolskegn lete 1976/77 in začetku 1977 / /8 str 75 Letni picgled gozdarstva 1977.str 40 Telesna vzgoja.šport in rekreacija v letu 1976.str 49 Kulturno umetniftka m protvstnt deiavno« 1975 38 m 1976 77.,ttr.6l Investicije 1976,«r 66 Sestava n det tv no« kreiavmh skupnosti 1976 1977 str 75 Osobni dohodk* delavcev v združenem delu 197 7,Kr 69 Letni pregled loduMnje 1977.Kr 175 Latm pregled ran 1977 «r 60 študenti 1977 1978 in d'o'omanti 1977.str 77 LKni pregled kmutijstva 1977,ttr 44 l etru pregled prometa 1977.Kr.77 industrijske organ zanje '966 1976 m proizvod' 1976,str 212 Letni pregled gostinstva 1978.ttr 50 Samoupravno .nteresne skupnosti 1977,s»r 40 111 112 114. 115. 116 117 110 119 120. 121 122 123 124. 125. 126 127 129 130 131. 133. 134 135 136 137 138 139 140 141 142. 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153. 154 155 156 158 159 160 162 163 164 165 166 167. 168 169 170 171. 172 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 206 206 Popis zaposlenih delavcev 31 .12 1976,str.74 Popis zaposlenih delavcev 31.12.1976 Zaposleni aeiavci v združenem delu SR Slovenije in v tujini ter po občineh SR Slovenije.str.43 Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1977/78 s seznamom poročevalskih enot.nr.81 Letni pregled trgovine 1977,«r.85 LKni pregled odkupa 1977,str 68 Volitve 1978.str.79 Letni pregled obrti 1976. str.36 Kazenska sodna statistika 197/,str 90 Desezonirane časovne vrste SR S loven tj e,str 181 Kulturno—umetniika in znanstveno—raziskovalna dejavno« 1976—1977, st' 91 Družbeni proizvod m narodni dohodek v SR Sloveniji 1977.«r 78 Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1976 «r 90 Popis zaposlenih 31.12.1976,osebni dohodki delavcev v združenem delu po področjih dejavnosti v SRS.Mr 70 Družbene prehrana 1978.Kr.40 Popis zaposlenih delavcev 31.12.1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po občinah v SR Sloveniji, str 42 Latni pregled gostinstva 1974,«r.55 Letni pregled gostinstva 1975,str.54 Rezultati popisa namestitvenih zmogljivosti v SR Sloveniji 31 avgusta 1977,str 50 Letni pregled turizma 1973- 1976.str.325 Seznam toi s splotnimi podatki ob začetku toiskega leta 1978/79,«r.115 Popis zaposlenih delavcev 31 12.19 76. Zaposleni delavci v združenem delu v SR Sloveniji po skupinah poklicev in področjih dejavnosti.str 80 Pr'hodki in odhodki organizacij združenega de'a negospodarskih dejavno«i 1976- 1977.«r.51 Letni pregled gradbeništva 1975,«r 74 LKni pregled gradbeništva 1976,str.79 Telesna vzgoja. Iport in iportna rek'eacija 1977 Kulturno —umetniika in piosvctna dejavno« 1977/78.«r.32 Popis zaposlenih delavcev 31 12.1976 Osebni dohodki delavcev v združenem delu po skupinah poklicev in področjih dejavnosti v SR Sloveniji.str 67 Letni preqled gozdarstva 1978.«r 36 LKni pregled gostinstva 1977.ttr.62 Osebni dohodki po poklicih v letu 1977. str 77 Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1977.ttr.32 Komunalne dejavnoKi 1974,«r 32 LKni pregled cen 1978,str 62 Osobni dohodki dolavcev v združenem delu 1978,str.66 Letni pregled gradbeništva 1977,str 103 Letni pregled komunalne dejavnosti 1975.«r 29 Investicije 1977,str 75 Izkoriščeno« zmogljivosti v industriji 1976.str 43 Letni pregled komunalne dejavnosti 1976.str 31 LKni pregled Induttr je 1978.str 165 Zmogljivosti In uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov v letu 1976,«r 49 Osnovne in srednje ftole konec toiskega leta 1977/78 in ob začetku šolskega leta 1978/79.ttr 79 LKni pregled kmetijstva 1978,str.45 Anketa o številu živine 15 1 1976,str 64 študenti 1978/79 in diplomami 1978.str 102 Osnovne tole po krajevnih skupnostih 1978/ 79.ftr.41 Delavci v združenem delu m w>mo«ojnern osebnem delu. fluktuacije delavcev 1976 1978.str.32 Letni pregled trgovine 1978.str.84 začetku toiskega li pripr avniki Letni pregled trgovine 1978.su.84 Letni pregled odkupa 1978.str.64 Organizacije in skupnost' v cospi ije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu SR Slovenije, stanje 30 6.l979.«r 879 Vzgojnovarstvene organizacije 1978/79 in socialni zavodi 1978 s seznamom poročevalskih enot,ttr 76 Družbena prehrane 1979 str 38 Latm pregled p-ometa 1978. str Sestava organov in dejavnost skupičm občin 1979. str 36 Kazenska sodna statistika 1978, str 96 Samoupravne interesne skupnosti 1978. ttr 48 Družbeni proizvod In narodn| dohodek v SR Sloveniji 1978, str 89 Letni preg'ed komunalne dejavnosti 1978, str. 36 Seftava krajevnih skupnosti 1978, str 62 Raziskovalne organizacije 1978. str 50 Letni pregled gradbeništva 1978, str. 104 Prihodki m odhodki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1978, str 36 Prodaja po republikah m poraba reprodukcijskega materiala v SR Slovenili 1976, str 48 Letni pregieri gostinstva 1973 str 42 Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1977, str 1 10 Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1978, st> 38 Popis zaposlenih delavcev 31 12 1976, Zaposleni delavci v združenem delu po panogah dejavnosti v SR Sloven.ji m v tujim, ttr 154 Letni pregled turizma 1977, str 1 12 Osebni dohodk * za določene poklice 1978. str 62 Kulturno-umetniške m prosvetne dejavnost 1978 79. str 39 Letn< pregled gostinstva 1978. str 64 Letin pregled tii'itma 1978. str 1 18 Letni pregled komunalne dejavnosti 1973. sti 38 Letni pregled obrti 1977, str 43 Anketa o številu živ.m* 15 1 1977, str 65 Lefm pregled obrt. 19/8 str 50 Anketa o itevilu žhrine 15 1 1978. str 67 Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1979/80, str. 124 lieiavci v zdruzanem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter Muk tuacija delavcev 1979. str 45 Telesna vzgoja, šport in Iportna rekreacija v letu 1978 str 52 Letni pregled zunanje trgovine 1976 str 370 Popis zaposlenih de'avcev 31. 12 1976; Delavci in osebni dohodki v združe nem delu po medobčinskih skupnostih (regijah) v SR Sloveniji, str 85 Investicije 1978, str 94 Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1979. str. 73 Selitveno gibanje prebivalstva SR Slovenije, str 194 Letni pregled gozdarstva 1979, str 38 Kultura, umatnott. informacije 1978, ttr. 61 Letni pregled cen 1979, str 59 Letni pregled industrije 1979 str 163 Industrijske organizacije In Industrijski proizvod* 1977. str 184 Industrijska organizacije po občinah 19/7. str (»4 Industiijske organizacije in industrijski proizvodi 1978, str 225 Industr ijske organizacije po obč mah 19/8. str 73 Osnovne In srednje šole konec šolskega 1978 79 in ob začetku toiskega leta 1979 80 str 75 Osnovne šole po KS ob začetku toiskega lete 1979 80. str 55 Letni pregled obrt' 1079 str 34 "Rezultati raziskovanj" (RR) so temeljna izdaja Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki celovito prikazuje rezultate posameznega raziskovanja ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so zvezki s takšno ali podobno vsebino izhajali pod različnimi imeni: "Statistična dokumentacija", "Statistično poročilo", "Interna publikacija", "Statistično gradivo", ter od 1976 naprej s sedanjim imenom, z zaporednim oštevilčenjem zvezkov. Vsak zvezek "RR" vsebuje najpomembnejša pojasnila, kratek komentar, robelarne preglede in obrazce za statistična raziskovanja. Tako dobijo uporabniki čimbolj zaokroženo sliko o rezultatih in o raziskovanju. Letni pregled kmetijstva prinaša podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter podatke o osnovnih skladih kmetijstva SR Slovenije . Podatki so rezultati statističnih raziskovanj, ki jih zavod izvede letno, četrtletno in mesečno in z njimi spremlja kmetijsko dejavnost med letom. Podatke za združeno delo so dale organizacije združenega dela po svojih knjigovodskih evidencah, podatke o rastlinski proizvodnji za samostojno osebno delo ocenjujejo statistični ocenjevalci, podatki o živalski proizvodnji za samostojno osebno delo pa so zbrani z anketo o številu živine. V tem zvezku "RR" so rezultati statističnih raziskovanj s področja kmetijstva objavljeni na enak način kot v predhodnih zvezkih. Tekoče in v krajši obliki so podatki s tega področja objavljeni še v "Statističnih informacijah" in "Mesečnem statističnem pregledu", analitični prispevki s tega področja pa v "Družbenem razvoju" in "Prikazih in študijah". Med statističnimi publikacijami, v katerih Zavod SR Slovenije za statistiko posredujejo uporabnikom rezultate statističnih raziskovanj, so "RR" s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij s posameznih področij statistike. Ljubljana, oktober 1980 Direktor Franta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA - ni pojava ... ni podatka 0 podatek je manjši od 0,5 dane merske enote 0,0 podatek je manjši od 0,05 dane merske enote ( ) začasen (nepopolen), nezadostno preverjen ali ocenjen podatek popravljen podatek 0 poprečje 1) označba za pripombo pod tciselo X spremenjena kvaliteta r zajeto s podatkom v smeri puščice VSEBINA Stran METODOLOŠKA POJASNILA .................................................................................... 7 KOMENTAR ................................................................................................. 8 1. TEMELJNI PODATKI KMETIJSKE DEJAVNOSTI .............................................................. 13 1-1. Kmečko prebivalstvo ob popisih prebivalstva in po registru .................................. 13 1-2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah ................................................. 13 1-3. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva( (načelo čistih dejavnosti)................. 13 1-4. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva in ribištva (načelo čistih dejavnosti) .... 14 1-5. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva v 1978 (organizacijsko načelo)............. 16 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah .................................................... 16 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje ................................................ 17 1- 8. Pomembnejši kazalniki ....................................................................... 18 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA 1979 .......................................................................... 19 2- 1. Površine in pomembenjši pridelki ............................................................ 19 2-2. Zemljiške kategorije ........................................................................ 20 2-3. Struktura zemljiških kategorij po lastništvu ................................................ 20 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih .............................................. 21 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu............................................ 21 2-6. Posejane površine in pridelki ............................................................... 22 2-7. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena ......................................... 23 2-8. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov ......................................... 24 2-9. Sadna drevesa in pridelek sadja ............................................................. 26 2-10. Sodobni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek ................................... 27 2-11. Površina, vinogradov, število trt in pridelek grozdja ...................................... 28 2-12. Sodobni vinogradi, površina, število trt in pridelek ....................................... 28 2-13. Domača predelava sliv ...................................................................... 29 2-14. Domača predelava drugega sadja.............................................................. 29 2-15. Domača predelava grozdja ................................................................... 29 2-16. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na zemljiščih v družbeni lastnini ................... 30 2- 17. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi ....................................... 30 3. ŽIVALSKA PROIZVODNJA 1979 31 3- 1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast................................................. 31 3-2. Število in struktura črede živine............................................................ 32 3-3. Struktura živine po lastništvu .............................................................. 32 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu ................................................... 33 3-5. Živalska proizvodnja ........................................................................ 33 3-6. Proozvodnja mesa ............................................................................ 33 3-7. Zakol živine v klavnicah .................................................................... 33 3-8. Oddaja pitane živine ........................................................................ 34 3-9. Živina v pitališčih konec 1979 .............................................................. 34 3- 10. Bilanca živine ............................................................................. 34 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ 1979 35 4- 1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov .......................................... 35 4- 2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov................................... 36 5. ZDRUŽENO DELO ........................................................................................ 38 5- 1. Delavci v kmetijskih organizacijah, 31. 12. 1979 38 5-2. Kmetijske površine, 31. 5. 1979 ............................................................. 38 5-3. Organizacije združenega dela po velikosti koriščene kmetijske površine 1978 in 1979 ......... 38 Stran 5-4. Opremljenost kmetijskih organizacij združenega dela 5 stroji, 31 12. 1979 .............. 38 5- 5. Poraba goriv, maziva, električne energijo in sredstev za varstvo rastlin 1979 ......... 38 6. PROIZVODNO SODELOVANJE ZDRUŽENEGA CELA S SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM, 1979 39 6- 1. Število individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju ....... 39 6-2. Opravljena dela individualnim kmetijskih proizvajalcem .................................. 39 6-3. Oskrbovanje individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju............. 39 6- 4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pcgcdbah z individualnimi kmetijskimi proizvajalci .......................................... 40 7. RIBOLOV 1979 ................................................................................ 41 7- 1. Ulov morskih rib in rakov ................................................................. 41 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov............................................................ *1 7-3. Struktura ulova po.lastništvu ............................................................. 4i 7- 4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov................................................... 41 8. VODNO GOSPODARSTVO 1979 ..................................................................... 42 8- 1. Delavci v vodnogospodarskih organizacijah, 31. 12. 1979 ................................... 42 8-2. Varstvo pred poplavami površinskih voda ................................................... 42 8-3. Varstvo pred poplavami talnih voda ........................................................ 42 8-4. Regulacija vodotokov 31. 12. 1979 ....................................................... 42 8-5. Poplavljene površine in objekti................................... .................. 43 8-o. Objekti in naprave za namakanje ........................................................... 43 8-7. Namakalne površine ........................................................................ 43 8-8. Doseženi podatki na namakanih površinah ................................................... 43 Viri podatkov: Število prebivalcev (vseh in kmečkih) je vzeto iz popisov prebivalstva, za leta od 1962 do 1970 pa iz registra stalnega prebivalstva. Družbeni proizvod in narodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da je osnova za računanje vrednost proizvodnje proizvodnih organizacij s področja gospodarstva in samostojnega osebnega dela. Obračun za združeno delo v kmetijstvu temelji na podatkih iz zaključnih računov, obračun za samostojno osebno delo pa je izdelan po letnih obračunih občinskih skupščin. Podatki so zaokroženi na milijon dinarjev, zato se seštevki ne ujemajo. Indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov o -astlinski in živalski proizvodnji ter s pomočjo triletnih drsečih sredin za poprečne odkupne cene kmetijskih proizvodov. Indeks neto proizvodnje v kmetijstvu je izračunan iz vrednosti bruto proizvodnje, zmanjšane za vrednost pridelkov porabljenih za seme in krmo živali. Indeksi pri posameznih panogah so izračunani na osnovi bruto vrednosti končnih proizvodov. Podatki o zemljiških kategorijah, posevkih, sadnem drevju in vinogradih ter o pridelkih so zbrani z rednimi statističnimi raziskavami "PO", pri katerih ocenjujejo podatke za samostojno osebno delo v kmetijstvu statistični ocenjevalci, za združeno delo pa spolnjujejo obrazce kmetijske organizacije združenega dela same. Podatek za vso površino SR Slovenije je za 1979 prikazan po reviziji katastra in zemljiških kategorij po stanju 31. 12. 1975. Podatki za zemljiške kategorije pa so prikazani po vsakoletni oceni rastlinske statistike. Podatki o porabljenih količinah umetnih gnojil so povzeti za kmetijske organizacije združenega dela iz rednih statističnih raziskav "PO". Podatki za samostojno osebno delo pa so iz ankete o številu živine. Podatki o številu živine za individualna gospodinjstva so zbrani z anketo, za združeno delo pa z redno statistično raziskavo. Podatki o živalski proizvodnji (prireja in meso) so izračunani po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Podatki o zakloni živini so povzeti iz rednih četrtletnih poročil klavnic, podatki o pitanju živine pa so zbrani s četrtletnimi poročili kmetijskih organizacij. Podatki o odkupu kmetijskih proizvodov so iz rednih statističnih raziskav statistike blagovnega prometa, prav tako podatki o izvozu in uvozu. Podatki o kmetijskih organizacijah združenega dela so zbrani z redno statistično raziskavo. Proizvodno sodelovanje organizacij združenega dela z združenimi in individualnimi kmetijskimi proizvajalci je povzeto iz letnih poročil . Poročila o ribolovni statistiki temeljijo na podatkih ribiških organizacij, zadrug in ribiških družin, za indi- vidualne ribiče pa poročajo ustrezni organi občinskih skupščin. Podatki o vodnem gospodarstvu so vzeti iz poročil, ki jih izpolnijo vodnogospodarske in kmetijske organizacije združenega dela. ZAJETJE Vsi podatki se nanašajo na ozemlje SR Slovenije. Popisi in ankete zajemajo vso živino pri kmečkih gospodarstvih in gospodinjstvih. Vzorec ankete o številu živine 1957-1975 zajema okoli 5% individualnih kmečkih gospodinjstev. Od 1976 leta dalje pa je vzorec 23% in zajema kmečka gospodarstva in gospodinjstva, ki so 31. 3. 1971 imela katero od opazovanih vrst živine (konji, goveda, prašiči, ovce). Definicije in metodološka pojasnila Po popisu prebivalstva leta 1948 je kmetovalec, kdor se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki sam vodi delo na posestvu in ga obdeluje, bodisi da je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Pri popisu leta 1953 so bile za kmečko prebivalstvo štete še vse osebe, ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 je določil kriterij, da se za kmečko prebivalstvo štejejo osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmečko dejavnostjo. Podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prika -zana pri uporabniku ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbena lastnina všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih organizacij, ki niso dolžne pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Pri kmetijskih površinah so poleg obdelovalno površine šteti še pašniki, ribniki, trstičja in močvirji. Rodovitno površino dobimo, če h kmetijskim zemljiščem prištejemo gozdna zemljišča. Med sadna drevesa štejemo vsa drevesa, rodna in nerodna (mlada), ki rastejo v strnjenih nasadih, v sadovnjakih ali pa posamezno zunaj sadovnjakov. * Za rodna drevesa štejemo vsa sadna drevesa, ki so že rodila ne glede na to ali so rodila v letu poročanja. Kriterij velja tudi za rodnost vinske trte. Prirast živine je prireja v živi teži živali v enem letu. Sestavljajo ga tri komponente: živa teža zaklanih živali, razlika v teži prodanih in kupljenih živali ter razlika v teži živine ob koncu in začetku leta. Živo teža je teža živih živoli tik pred zakolom. Mrtva teža je teža zaklanih živali brez drobovine, kože, krvi, glave, sprednjih nog do kolen in zadnjih nog do skočnega sklepa. Izkoristek je razmerje med mrtvo in živo težo živali. STATISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA Kmetijstvo-pregled za leto 1951 za LRS, Ljubijana,1952. Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, 1953. Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana 1958. Letni pregied kmetijstva 1958, Ljubljana 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in I960, 1962. Stat:'tično gradivo, št. 4/63: Letni pregled kmetijstva 1961 Statistično gradivo, št. 13/64: Letni pregled kmetijstva 1962 Statistično gradivo, št. 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963 Statistično gradivo, št. 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964 Statistično gradivo, št. 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965 Statistično gradivo, št. 15/67: Letni pregled kmetijstva 1966 Statistično gradivo, št. 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967 Statistično gradivo, št. 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968 Statistično gradivo, št. 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969 Statistično gradivo, št. 11/71: Letni pregled kmetijstva 1970 Statistično gradivo, št. 18/72: Letni pregled kmetijstva 1971 Statistično gradivo, št. 24/73: Letni pregled kmetijstva 1972 Statistično gradivo, št. 25/74: Letni pregled kmetijstva 1973 Rezultati raziskovanj, št. 11/76: Letni pregled kmetijstva 1974 Rezultati raziskovanj, št. 42/76: Letni pregled kmetijstva 1975 Rezultati raziskovanj, št. 85/77: Letni pregled kmetijstva 1976 Rezultati raziskovanj, št. 106/78: Letni pregled kmetijstva 1977 Rezultati raziskovanj, št. 153/79: Letni pregled kmetijstva 1978, Rezultati raziskovanj, št. 154/79: Anketa o številu živine 15. 1. 1976 Rezultati raziskovanj , št. 185/80: Anketa o številu živine 15. 1. 1977 Rezultati raziskovanj, št. 187/80: Anketa o številu živine 15. 1. 1978 Statistični podatki po občinah Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1956, Ljub- ljana, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1958, Ljub- Ijana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah LRS 1959, III .zvezek . Statistični podatki po občinah SRS 1960, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1961, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1962, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1963, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1964, IV. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1965, IX. zve zek. Statistični podatki po občinah SRS 1966, VIII . zvezek. Statistični podatki po občinoh SRS 1967, Vlil . zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1968, IV zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1970, VII. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1971, III. zvezek . Statistični podatki po občinah SRS 1972, IV. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1973, v. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1974, VI. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1976, XIV. zvezek. Statistični podatki po obč inch SRS 1977, IV. zvezek . Statistični podatki po občinah SRS 1977, XVI 1. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1978, IV zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1979, Vlil zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1980, Vlil zvezek. KOMENTAR UVOD Združeno delo s kmetijsko dejavnostjo in individualni kmetijski proizvojalci so v 1978 ustvarili 7588 milijonov dinarjev družbenega proizvoda, kar je za 13% več kot leto prej. Kljub tako visokemu porastu pa je delež kmetijske proizvodnje v skupnem družbenem proizvodu 1978 padel od 5,6% na 5,0%. Medtem pa združeno delo dobiva vse večji delež v družbenem proizvodu kmetijstva,’ delež družbenega proizvoda, ustvarjenega v združenem delu kaže staino tendenco porasta. Tako je bil ta delež v 1977 26,5%,v 1978 pa že 29,0%. Ena izmed prioritetnih nalog, zastavljenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v 1979, je bilo povečanje kmetijske proizvodnje za 5%. Predvsem smo posvetili veliko pozornosti doma pridelani hrani, krmi in odkupu kmetijskih pridelkov. Poleg tega smo imeli v naši republiki tudi dokaj ugodne vremenske razmere. Vse to je vplivalo rta povečanje kmetijske proizvodnje za 5,č%, s tem po smo presegli planirano rast. Največji porast v primerjavi s preteklim letom smo zabeležili v rastlinski proizvodnji. Ta razmeroma visoka stopnja rasti je delno posledica nizke proizvodnje v 1978. Živalska proizvodnja pa se je po dvoletni dokaj hitri rostl v 1979 umirila in dosegla 1,8 odstotno rast. V 1979 se je predvsem umirila rast perutninske proizvodnje^ ki se je v prejšnjih letih izredno povečala. V daljšem obdobju je opaziti tendenco zmanjševanja kmetijskih površin. V 1979 so se v primerjavi z letom prej prej zmanjšale za 2%, predvsem zaradi povečanja gozda in urbanizacije nižinskih kmetijskih zemljišč. Z zaraščanjem manj produktivnih kmetijskih zemljišč kot so to višinski pašniki, postaja Slovenija vse bolj gozdnata dežela. V 1979 smo prvič imeli že nad polovico zemljišč poraslih z gozdom. Poljedelstvo Čeprev Slovenija ni preveč žitorodna, je bilo v 1979 posejanih 128048 ha z žiti, kar zavzema 50% vseh njivskih površin. Med žiti prevladuje pridelovanje koruze s 44,5% in pšenice 38,9% vseh žit. Tudi v zadnjih petih letih je bilo največ njivskih površin posejanih s koruzo in sicer vsako leto več, kar je v skladu s prizadevanji za hitrejši razvoj kmetijstva. Glede na prejšnja leta smo v 1979 zabeležili rekorden pridelek koruznega zrnja, za 22,(P/o večji kot v letu poprej. K tako ugodnemu rezultatu je pripomogel visok hektarski pridelek in nekaj več posejanih površin. Nasprotno pa so se s pšenico posejane površine v zadnjem petletnem obdobju zmanjševale po poprečni letni stopnji 1,7%. Tudi v 1979 je bilo posejane 4% manj pšenice kot v letu poprej, manjši je bil tudi pridelek. Rast hektarskega pridelka iz leta v leto še ni tolikšna, da bi nadomestila zmanjševanje setvenih površin pšenice. Ostala žita * kot so rž, ječmen in oves so bila posejana v manjšem obsegu in zavzemajo le 16% žitnih površin. V primerjavi z letom 1978 je bil pridelek rži za 2% manjši , ječmena za 13% manjši, in ovsa za 12% manjši. | Krompir je vrtnina, ki ji prijajo sestava tal in klimatske razmere in je v letu 1979 zavzemala kar 79% vseh po- j vršin pod vrtninami. Že nekaj let nazaj se površine, namenjene proizvodnji krompirja postopoma manjšajo. Leta 1979 je bil pridelek za 10% večji kot v letu 1975 in za 10% večji od pridelka v 1978 kljub manjšim površinam. Tudi v prihodnje naj bi se površine pod krompirjem krčile zaradi večjih hektarskih pridelkov. Od ostalih vrtnin zavzemata pomembnejše mesto še zelje in ohrovt ter fižol. Pridelek zelja in ohrovta je bil v 1979 nekaj manjši (9%) kot v letu 1978, vendar za 10% večji kot pred petimi leti. To kaže na večanje proizvodnje v obdobju od 1975 do 1979. Dobra letina fižola v 1979 je dala za 13% več pridelka kot v letu prej, kljub 6% manjšim površinam. V1979 smo pridelali v primerjavi z letom 1978 manj čebule (9%), česna (17%), in paradižnika (25) predvsem zaradi manjših površin. Kar za četrtino pa je bil v letu 1979 večji pridelek kumaric. rastlina, ki se pri nas predeluje v vedno večjem obsegu, je oljna repica. V primerjavi z letom 1975 je bilo v 1979 posejane za 56% več. Za proizvodnjo olja je pomembno tudi pridelovanje sončnic in buč, vendar sta ti dve rastlini udeleženi le s 4% v'pridelovanju industrijskih rastlin. V proizvodnji krme sta med detel j išči najbolj razširjeni črna detelja in lucerna. Že 15 let se površine obeh detelj zmanjšujejo predvsem zaradi širjenja silažne koruze. Tudi v primerjavi z letom 1978 je bil skupni pridelek črne detelje in lucerne za 4% manjši. Pridelovanje krme s silažno koruzo dobiva vedno večji obseg predvsem zaradi intenzivnega izkoriščanja njivskih površin za proizvodnjo kakovostne krme. Pa tudi večje si-losne zmogljivosti pogojujejo in omogočajo povečanje pridelovanja koruzne silaže. V 1979 smo pridelali 484,5 tisoč ton silažne koruze, ker je za 31% več kot je bil dosežen pridelek v 1978. Pridelek sena s travnikov in pašnikov je bil zaradi suše po prvi košnji za 22% manjši kot v letu 1978. Sadjarstvo in vinogradništvo Dokaj ugodne vremenske razmere v 1979 so pripomogle k dobri sadni letini. V primerjavi s 1978 je bil pridelek sadja večji za 21,5%. Jabolka, ki so najbolj razširjena sadna vrsta pri nas, so zelo dobro rodila, in dala za 53% večji pridelek kot v prejšnjem letu. Dosežen je bil tudi dober pridelek orehov, 4,3 kg na rodno drevo, in je skupno za 58% višji od pridelka v 1978. Slabše kot v letu poprej pa so obrodile hruške -za 21% in breskve za 9% manj pri enakem številu rodnih dreves. Še posebno dobri proizvodni rezultati so bili v 1979 doseženi v vinogradništvu, ko so slovenski vinogradniki natrgali 57% več grozdja kot v 1978. K temu je pripomogel predvsem večji prodelek na rodno trto, saj je število teh ostalo na nivoju iz leta 1978. Živinoreja Industrijske rastline so v letu 1979 zavzemale le 2% vseh njiv v SR Sloveniji predvsem zaradi svojih ekoloških, klimatskih in pridelovalnih specifičnosti. Za pridelovanje teh je v primerjavi z ostalimi poljščinami značilno tudi to, da se velik delež industrijskih rastlin prideluje na družbenih posestih. Vedno pomembnejše mesto med industrijskimi rastlinami zavzema pridelovanje sladkorne pese, kot osnovne surovine Ormoške sladkorne tovarne. Proizvodnja je od leta 1975, ko smo v SR Sloveniji predelali 400 ton sladkorne pese, narasla na 69 tisoč ton pridelka v letu 1979. Več kot polovico pridelajo organizacije združenega dela. V prihodnje bo potrebno povečati površine za proizvodnjo sladkorne pese tudi pri zasebnih kmetovalcih severovzhodne Slovenije, saj so potrebe po tej industrijski surovini precej večje od pridelkov. Pridelovanje hmelja zahteva intenzivno proizvodnjo in je v SR Sloveniji omejeno predvsem na ravninsko območje Savinjske doline. Površine, ki so se po letu 1973 počasi zmanjševale, so v 1979 ostale na ravni predhodnega leta, medtem ko se je pridelek zmanjšal za 5%. Precej razširjena industrijska Neusklajena razmerja med cenami reprodukcijskega materiala in odkupnimi cenami živine postajajo kronična ter zavirajo uspešno gospodarjenje v živinoreji. Neizenačene oziroma neusklajene cene živine med republikami še poslabšujejo pogoje pospodarjenja. Posledica tega je nezainteresiranost rejcev za povečevanje obsega živalske proizvodnje, tako v družbeni kot tudi v zasebni reji. V letu 1979 se je skupna živalska proizvodnja povečala le za 1,8% glede na prejšnje leto. j Govedoreja kot najpomembnejša panoga, ki v živinoreji pomeni več kot polovico vse živalske proizvodnje, je ostala na ravni proizvodnje 1978. leta (indeks 100,7). Neznaten porast govedorejske proizvodnje, ki je bil ‘ dosežen v samostojnem osebnem delu- 1,5% je s pretežnim deležem (86%) v skupni govedorejski proizvodnji izoblikoval pozitiven rezultat. V združenem delu je proizvodnja v govedoreji manjša za 4% nasproti letu 1978. Tudi skupni ustvarjeni prirast govedi je ostal na ravni leta 1978. Enaka ugotovitev kakor za govedorejo v celoti , da je delež proizvodnje v samostojnem oseb- nem delu zaradi svoje pretežnosti prispeval k temu, da niso zabeležili manjšanja skupne govedorejske proizvodnje velja tudi za prirast govedi, ki se |e v zasebni reji povečal za 1,5%. Neugodni proizvodni pogoji v kmetijstvu in še zlasti v živinoreji so se torej močneje odrazili v proizvodnji združenega dela, kjer je proizvodnja intenzivnejšo in se z velikimi aglomeracijami živine težje prilagaja spremembam tržišča, kakor individualni rrzni proizvajalec. Lahko sicer hitro reagira s spremembo števila živine. Tako se je število govedi v 1978 oovečalo za 14%, v 1979 pa zmanjšalo za 3%. Kljub 19% večjemu tržnemu višku (žive teže govedi) v 1979 je bil prirast v govedoreji manjši za 6%. poprečno 4752 litrov mleka po kravi/ v primerjavi z doseženo proizvodnjo v zasebni reji pomeni to 2,5 krat višji dosežek po kravi (1983 I). V jugoslovanskem merilu je značilna precej velika izenačenost proizvodnje mleka v združenem delu, saj SR Slovenija presega jugoslovansko poprečje le za 2%. Pri proizvodnji mleka v samostojnem osebnem delu pa so velike razlike. V SR Sloveniji pridobimo po kravi 37% več mleka, kakor je izkazano za poprečje za individualno proizvodnjo mleka za vso Jugoslavijo. Celotno količina proizvedenega mleka v družbenih hlevih je namenjena tržišču. Od individualnih kmetijskih proizvajalcev pa je zajeta v organizirani odkup prek ozdov le polovica vsega namolzenega mleka. 60_ 40- 20 - 0 J i-------r— 0 20 združeno delo Slikal: Struktura živalske proizvodnje 1979 % 100^ —r----------1---------r 40 60 80 samostojno osebno delo □ čebelarstvo prašičereja □ perutninarstvo IH govedoreja dud ovčereja V skupni govedorejski proizvodnji pomenita proizvodnja prirasta in proizvodnja mleka enakovredna deleža. V združenem delu je bil v 1979 večji delež prirasta (68%), v samostojnem osebnem delu pa je prevladoval delež mleka (52%). V letu 1979 je bilo proizvedeno skupaj 533468 tisoč litrov mleka, to je 1,5% več kot v prejšnjem letu. Povečana proizvodnja mleka v združenem delu kot tudi pri individualnih kmetijskih proizvajalcih je bila dosežena kljub za 2% manjšem številu krav v obeh rejskih sredinah. Proizvodnja mleka v združenem delu temelji na dosežkih sodobne tehnologije in dosega ugodne rezultate. V družbenih hlevih je komaj 4% skupnega števila krav v SR Sloveniji, ki so proizvedle skoraj eno desetino celotne proizvodnje mleka. Namolzli so V prašičjereji smo zabeležili manj zadovoljive rezultate kot v govedoreji. Glede na 1978. leto je skupna pra-šičerejska proizvodnja v 1979 manjša za 0,3%. Kmetijske organizacije so zmanjšale proizvodnjo za 1,7%, v samostojnem osebnem delu pa je porasla za 0,4%. Ko govorimo o prašičerejski proizvodnji mislimo na prirast, to je prirejo prašičev v živi teži, ker ta v celoti (brez drugih proizvodov) predstavlja prašičerejsko proizvodnjo. V primerjavi z letom 1978 je bil v 1979 manjši tudi tržni višek; v proizvodnji prašičev v združenem delu za 4,5% v samostojnem osebnem delu pa je bil okrnjen celo za 14%. Skupaj je bilo v 1979 prodanih 22791 ton klavnih prašičev, to je 8% manj kot v 1978, Kmeiijske organizacije so prodale 9108 ton (indeks 86), zasebni proizvajalci pa 13683 ton prašičev ali za 4% manj kot 1978 leto. Delež prodanih klavnih prašičev, vzrejenih v družbenih hlevih se je zmanjšal od 43 na 4% v letu 1979. V 1979 je bil evidentiran tudi manjši zakol prašičev pri individualnih gospodinjstvih. Združeno delo je z lastno proizvodnjo perutnine zastopano v skupni perutninski proizvodnji z večinskim deležem. Skoraj 9/10 vse perutninske proizvodnje je ustvarjeno v družbenih hlevih ali specializiranih hlevih združenih kmetov v okviru proizvodnega sodelovanja. Realizacija te skupne združene proizvodnje temelji na dohodkovnih odnosih obeh partnerjev in jo uvrščamo v družbeno proizvodnjo. Skupna proizvodnja perutnine se je v letu 1979 v primerjavi s 1978 povečala za 4,5%. Razvijala se je enako uspešno v združenem kot tudi v samostojnem oseb -nem delu. Prirast, to je proizvodnja perutninskega' mesa, pomeni 77%, proizvodnja jajc pa 33% vrednosti vse proizvodnje perutninstva. Razmerje v družbeni reji se je spremenilo v prid še večjega deleža prireje mesa, v samostojnem osebnem delu pa pomeni proizvodnja jajc 55% vse proizvodnje. V primerjavi z letom 1978 so v 1979 ozdi dali na tržišče za 9,5% večjo količino perutninskega mesa in povečali proizvodnjo konzumnih jajc za 18%. Stanje oziroma število živine je razvidno iz podatkov, navedenih v tej publikaciji. Posledice zmanjšanja ali porasta živine se bodo pokazale v obsegu proizvodnje v naslednjih letih . Zmanjšanje števila krav v družbeni in zasebni lastnini v primerjavi s 1978 za 2% ima za posledico tudi manjše število privezanih telet in zmanjševanje ostalih kategorij govedi, v nadaljnem pa tudi manjšo prirejo mesa in mleka. Manjše število telet do 6 mescev smo zabeležili že v januarju 1980. Neznatno sicer (za 1%) v individualni reji, kar za 21% pa v družbeni reji. To pomeni ekonomsko nezainteresiranost ozdov za rejo go- vedi na večjo težo in pomeni izpad določene količine mesa na tržišču. Povečano število prašičev je rezultat vključevanja novih zgrajenih hlevov v prašičerejsko proizvodnjo. Zmanjšanje števila prašičev v samostojnem osebnem delu pa utegne, kolikor se pogoji ne bodo izboljšali, občutno zmanjšati proizvodnjo mesa iz lastne prireje. ■ 1. TEMEUNI PODATKI KMETIJSKE DEJAVNOSTI 1-1. Kmečko prebivalstvo ob popisih prebivalstva in po registru Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva skupaj kmečki % 1931 1 385 822 820 189 59,2 1948 1 439 800 704 111 48,9 1953 1 504 427 616 796 41,0 1960 1 588 261 581 385 36,6 1961 1 591 523 492 504 30,9 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Ob popisih živine Kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 2 ha nac nad nad nad nad brez last- kmečka go 2-5 5-8 8-10 10-15 15 ne zemlje spodinjstva 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 496 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 3 573 3 625 92 966 Ob popisih kmetijstva 1960 1969 Kmečka gospodarstva po skupni površini okupa| do nad nad nad nad nad nad nad nad 0,5 ha 0,5- 1 1-2 2-3 3-4 4-5 5-8 8-10 10 ha 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 180 234 23 431 14 472 22 930 19 667 15 487 11 933 24 859 11 447 36 002 1-3. Dru'beni proizvod in narodni dohodek kmetijstva (načelo čistih dejavnosti) 19551) I9601) 1965 1970 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Kmetijstvo: v skupnem družbenem proizvodu 12,9 13,8 12,7 8,3 7,7 6,3 6,0 6,0 5,6* 5,0 v skupnem narodnem dohodku 13,9 14,2 13,0 8,6 8,1 6,8 6,4 6,3 5,8 5,2 Samostojno osebno delo: v družbenem proi zvo-du kmetijstva 92,2 89,3 77,1 77,0 77,1 77,3 73,3 75,0 73,5 71,0 v narodnem dohodku kmetijstva 92,3 90,3 78,6 80,2 79,8 79,9 75,8 77,3 75,6 72,5 1) Podatki po organizacijskem načelu. v milijon din . _ .. Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumul acija Skupaj 1 747 85 31 54 3 51 1948 87 32 55 3 52 - - 1949 109 51 58 3 55 53 2 1950 137 41 96 4 92 77 16 1951 238 30 209 6 203 155 48 1952 386 167 219 9 209 176 33 1953 334 137 197 7 190 152 38 1954 451 182 269 10 259 225 33 1955 582 250 332 13 319 282 37 1954 700 302 398 16 382 336 46 1957 807 362 445 17 428 359 68 1958 935 393 543 20 523 452 70 1959 975 426 549 21 527 436 90 1960 1 138 482 655 26 628 517 101 1961 1 418 612 806 39 766 635 131 1962 1 556 718 838 44 794 628 166 1963 1 746 811 935 51 884 700 184 1964 2 277 1 106 1 171 60 1 111 882 229 1965 2 926 1 400 1 526 74 1 452 1 174 278 1966 3 552 1 746 1 806 85 1 721 1 401 320 1967 3 626 1 879 1 747 94 1 653 1 346 307 1968 3 573 1 853 1 720 107 1 613 1 148 465 1969 3 669 1 856 1 813 115 1 698 1 187 511 1970 4 335 2 217 2 118 146 1 972 1 354 618 1971 J 4 817 2 464 2 353 151 2 202 1 520 682 1972; 6 105 3 233 2 872 192 2 680 1 769 911 1973/ 8 433 4 645 3 788 239 3 549 2 311 1 238 1974 2) 9 586 5 444 4 142 256 3 886 2 529 1 3u/ 19762) 12 144 7 067 5 080 317 4 763 3 085 1 678 1976 13 627 7 810 5 817 456 5 361 3 875 1 486 1977 15 318 8 764 6 554 496 6 058 4 344 1 714 1978 17 759 10 352 7 407 558 6 849 4 759 2 090 1978 (%) 100 58,3 41,7 3,1 38,6 26,8 11,7 Združeno delo 1950 20 11 9 1 8 9 1 1951 31 13 19 1 18 13 5 1952 37 21 16 1 15 10 5 1953 27 13 13 1 12 19 4 1954 42 21 21 3 19 11 7 1955 52 26 26 4 23 14 8 1956 60 31 29 5 24 15 9 1957 78 37 41 5 36 19 17 1958 80 38 42 5 37 21 16 1959 102 53 49 6 42 23 19 1960 137 67 70 9 61 33 28 1961 219 113 106 18 87 46 41 1962 316 182 134 13 111 60 51 1963 401 220 181 28 153 76 76 1964 636 369 267 33 234 111 123 1) Do 1961 podatki po organizacijskem načelu. 2) Podatki so popravljeni v skladu z enotno klasifikacijo dejavnosti. (nada' 'eV°nie)_______________________________________milijon din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija Združeno delo (nadaljevanje) 1965 796 446 350 38 312 140 172 1966 1 006 613 393 42 351 164 187 1967 1 059 675 384 53 331 169 162 1968 999 611 388 67 321 168 153 1969 937 564 373 72 301 163 138 197° 1 214 727 487 79 390 195 195 i97i; 1 260 746 514 96 418 209 209 1972 j 1 728 1 030 698 126 572 273 299 1973 2 2 510 1 642 868 152 717 332 385 1974 2) 2 782 1 841 940 160 780 376 404 1975 2) 4 030 2 674 1 356 205 1 150 538 612 1976 3 837 2 381 1 456 238 1 218 571 647 1977 4 498 2 763 1 735 255 1 479 705 774 1978 5 645 3 496 2 149 295 1 854 798 1 056 1978% 100 61,9 38,1 5,2 32,8 14,1 18,7 Samostoj no osebno delo 1950 117 30 87 3 84 68 15 1951 207 17 190 5 185 142 43 1952 349 146 203 8 194 166 28 1953 308 124 184 6 178 144 34 1954 409 161 248 7 240 214 26 1955 530 224 306 9 296 268 29 1956 640 271 369 11 358 321 37 1957 729 325 404 12 392 340 51 1958 855 355 501 15 486 431 54 1959 873 373 500 15 485 413 71 1960 1 001 415 585 17 567 484 73 1961 1 199 499 700 21 679 589 90 1962 1 240 535 705 21 684 568 116 1963 1 345 591 754 22 732 625 107 1964 1 640 736 904 27 877 771 106 1965 2 130 954 1 176 35 1 141 1 034 1G7 1966 2 546 1 133 1 413 42 1 371 1 238 133 1967 2 568 1 204 1 364 41 1 323 1 178 145 1968 2 575 1 243 1 332 40 1 292 981 311 1969 2 732 1 292 1 440 43 1 397 1 024 373 1970 3 121 1 490 1 631 49 1 582 1 159 423 1971 3 556 1 717 1 839 55 1 784 1 311 473 1972 4 376 2 203 2 173 65 2 108 1 496 612 1973 5 923 3 003 2 920 88 2 832 1 980 852 1974 6 804 3 603 3 201 96 3 105 2 152 953 1975 8 114 4 390 3 724 112 3 612 2 547 1 065 1976 9 790 5 429 4 361 218 4 143 3 304 839 1977 10 820 6 001 4 820 241 4 579 3 638 940 1978 12 114 6 856 5 258 263 4 995 3 961 1 034 1978% 100 56,6 43,4 2,2 41,2 32,7 8,5 milijon din Narodni dohodek Vrednost Materialni Družbeni Amortize- čisti akumu -lacija proizvodnje stroški proizvod ci ja skupaj osebni dohodki Kmetijstvo 18 258 10 670 7 588 555 7 033 4 814 2 919 Združeno delo 24 412 3 824 2 330 292 2 038 853 1 185 kmetijska proizvodnja 5 366 3 342 2 024 280 1 744 704 1 041 kmetijske storitve 694 444 250 9 241 123 118 ribištvo 84 28 56 4 52 26 26 Samostojno osebno delo 12 114 6 856 5 258 263 4 995 3 961 1 034 1) Zaradi zaokroževanja ni nujno, da se vsote ujemajo. 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah predhodno leto = 100 Kmetij- stvo (neto) Rastlinska proizvodnja Živinorejska proizvodnja Domača prede- lava skupaj polje -del stvo sadjar- stvo vinogra- dništvo travni, r štvo skupaj govedo- reja prašič -ere j a perutni- narstvo 1955 111 116 111 243 126 100 99 102 94 101 126 1956 95 96 108 74 71 92 96 95 96 96 72 1957 111 112 128 38 103 98 109 106 113 102 102 1958 124 124 105 627 205 96 101 99 104 100 223 1959 88 92 96 28 58 133 108 122 99 79 56 1960 108 112 116 164 89 101 103 97 114 111 90 1961 104 104 94 165 121 112 104 108 102 98 132 1962 91 82 89 47 72 81 105 103 101 130 64 1963 102 109 106 129 141 106 96 92 106 87 137 1964 101 101 101 73 113 105 101 94 101 141 114 1965 99 85 81 60 86 100 114 126 93 110 90 1966 109 117 121 169 87 110 103 101 96 132 83 1967 103 95 92 157 104 86 102 99 108 107 103 1968 101 99 102 80 106 98 103 101 99 118 104 1969 99 101 100 117 98 103 97 91 96 119 97 1970 104 98 97 68 127 104 109 102 106 128 125 1971 100 90 95 87 82 83 104 106 102 104 81 1972 95 95 89 54 87 118 100 100 95 103 89 1973 113 122 122 215 150 106 106 108 96 108 150 1974 108 99 99 139 78 97 109 108 110 106 74 1975 94 93 91 57 99 107 100 96 96 104 94 1976 105 103 102 183 121 84 102 101 95 108 118 1977 100 98 107 44 76 110 107 104 114 108 - 1978 104 97 96 122 95 106 106 105 98 114 - 1979 106 107 102 122 157 94 102 101 100 104 . 1) Indeks travništva je po letu 1977 vključen v poljedelstvo. 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje 1979 Indeksi ]978 Struktura (% skupaj združeno samostojno skupaj združeno samostojno delo osebno delo delo osebno delo KMETIJSTVO bruto 104,2 103,9 104,3 100 25,4 74,6 neto 105,6 103,8 106,4 " “ Poljedelstvo 102,3 106,7 101,9 37,9 3,3 34,6 žita 108,9 107,3 107,6 8,0 1,3 6,7 industrijske rastline 109,3 112,2 103,8 1,5 1,0 0,5 vrtnine 103,9 79,0 104,1 12,6 0,1 12,5 krmne rastline 107,0 113,0 106,4 5,0 0,5 4,5 travništvo 93,8 77,8 94,6 10,8 0,4 10,4 Sadj crstvo 121,5 129,1 117,3 3,1 1,1 2,0 Vinogradništvo 157,2 115,2 172,1 4,6 0,9 3,7 Živinoreja 101,8 101,8 101,8 54,4 20,1 34,3 govedoreja 100,7 96,2 101,5 28,8 3,9 24,9 prašičereja 99,7 98,3 100,4 8,7 2,8 5,9 ovčereja 149,4 148,6 0,1 0,0 0,1 perutniriđršfvo 104,5 104,4 104,6 16,4 13,4 3,0 čebelarstvo 113,9 95,0 114,3 0,4 0,0 0,4 1) Struktura kmetijske proizvodnje, izračunana po bruto vrednosti fizičnega obsega. Slika 2: Struktura kmetijske proizvodnje 1979 Združeno delo osebno delo | | živinoreja f’ poljedelstvo sadjarstvo vi nogi adništvo 1-3. Pomembnejši kazalniki Leto Delež kmetijstva v skup nem proizvodu (%) Delež kmetijskih oz -do v v druž-benem pro -izvodu kmeti j stva f%) Pridelek na prebivalca Delež kmetijstva v skupnem (%) pšenica kg koruza kg krompir kg mleko 1 meso kg izvozu UVOZU 1947 ... • • • 28,3 39,5 248,7 ... . . . . . . 1948 • . . . . . 35,2 41,8 281,1 . . . 1949 ... 59,4 44,5 397,5 ... ... ... 1950 18,9 9,4 40,7 36,4 283,6 165,0 25,8^ . . . ... 1951 16,9 9,1 34,2 40,4 286,3 169, 2 29,I15 1952 13,7 7,3 37,2 26,6 314,8 171,7 25,2 ^ . . . 1953 11,2 6,6 44,5 45,7 348,4 172,2 23,3 . . . ... 1954 12,5 7,8 39,5 37,9 358,8 180,9 24,6') 1955 12,9 7,8 47,2 45,1 403,2 211,9 27,4 17,6 20,0 1956 14,8 7,3 45,6 44,5 444,5 213,5 24,8 ... 1957 14,5 9,2 57,3 54,8 627,4 210,0 28,3 28,1 18,9 1958 16,2 7,7 60,2 64,7 611,3 202,3 28,5 26,9 13,8 195? 14,2 8,9 60,6 71,7 466,2 223,7 26,7 19,9 14,8 1960 13,8 10,7 75,9 76,2 600,1 219,7 32,2 20,3 9,6 1961 14,5 13,2 74,3 81,7 493,9 238,1 33,4 22,5 7,0 1962 13,7 16,0 74,3 68,6 450,6 232,3 44,7 22,4 8,4 1963 12,8 19,4 65,3 77,8 502,7 205,5 43,3 21,4 8,1 1964 12,1 22,4 74,0 83,5 451,7 187,3 43,9 19, 2 6,1 1965 12,7 22,9 69,4 75,1 316,9 225,5 49,5 17,6 8,3 1966 12,6 21,8 78,7 89,4 411,1 241,3' 47,9 16,0 6,5 1967 11,5 22,0 84,1 83,8 360,4 214,0 55,5 16,2 5,2 1968 10,0 22,6 76,8 89,9 380,8 235,5 60,4 12,5 3,9 1969 8,9 20,6 85,6 32,4 378,9 236,2 51,5 11,0 3,2 1970 8,3 23,0 77,3 84,6 358,9 232,6 58,3 8,4 2,8 1971 7,3 22,9 91,3 77,2 342,4 228,8 62,9 9,2 2,8 1972 7,2 25,3 70,3 85,7 245,7 223,9 51,5 10,1 2,6 1973 7,8 23,8 90,7 105,8 338,3 234,0 56,3 7,6 4,3 1974 6,4 24,2 90,8 104,3 330,9 260,8 64,7 5,7 2,5 1975 6,2 29,0 76,8 117,6 260,1 258,6 65,8 5,6 3,1 1976 6,0 25,0 88,6 104,8 282,7 265,6 68,4 5,1 3,3 1977 5,6 26,5 84,9 119,1 302,9 276,1 73,4 3,2 4,0 1978 5,0 29,0 70,5 99,1 262,0 282,2 77,8 2,5 3,6 1979 ... ... 66,6 119,6 274,5 283,4 78,8 2,9 4,9 1) Samo goveje, svinjsko in perutninsko meso. 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 Površina (ha) Pridelki (t) kmetijska površina njive in vrtovi sadov -njoki vino- gradi trav - niki pšenica koruza krompir jabolka grozdja 984865 284650 22923 25064 249877 40407 56496 355461 1019382 289336 18974 26058 253768 50754 60384 40 5699 103380 173570 1012496 287879 22220 25430 264304 86385 64631 577792 74904 79770 983600 271490 23320 24886 252696 59736 53345 416066 34930 84520 978597 277288 23180 25547 237464 50559 59848 423850 30412 102510 983247 280643 22444 25174 233357 55526 39760 470104 50931 67960 982902 284796 22690 25840 233031 67094 68978 525504 20972 34790 981540 283571 22556 25801 233360 60041 57604 545955 28379 70840 974508 283941 23354 25705 232616 72486 69191 618473 88129 89520 980813 301732 24960 25356 214163 70484 68774 686944 59071 63120 962973 301663 26151 25127 213108 89712 85902 983135 15504 65305 956364 301495 26998 25101 210549 94269 101405 957853 167209 133655 956035 301576 27905 24813 208274 95452 113007 734840 35949 74508 937638 294765 29218 23191 216817 119927 120473 949657 74642 63871 943078 295312 31221 22577 273262 118567 130376 787970 120202 78368 932609 29o429 31051 21689 280448 119237 110116 723230 40004 54124 923131 293464 31224 21561 2/9100 105501 125596 811549 61432 78252 910306 292966 32298 20864 290398 120619 136173 736574 37105 86380 945128 290042 33676 20952 303815 114483 123886 523059 20389 76336 944997 286361 34308 20616 311631 131473 149240 686333 51624 65283 939662 284134 34863 20352 307887 142225 141653 60/494 86561 67625 937435 280275 35850 20399 307957 130894 153244 648760 55150 73012 934701 277984 35876 20644 315906 146783 141192 649431 84346 70779 944928 275032 35818 20638 323385 133413 146166 619622 46085 93927 921201 274037 37056 20649 317057 158734 134276 595095 33719 77759 915350 271821 35916 20517 321302 123206 150165 430372 17496 70090 913310 269088 36164 20585 323646 160181 186932 597433 37806 101231 909455 265735 36082 20660 321962 161808 185865 589844 78135 79036 901222 261047 36198 20732 326521 138163 211276 465747 33704 78072 891587 261053 36222 20738 324667 161252 190682 511807 81779 94507 890823 257444 36199 20960 328906 156157 219041 557228 36646 72785 889197 257693 36170 21119 329961 131244 184674 485283 33364 69304 875820 255594 36093 21206 328029 125353 226474 513488 51172 111249 2-2. Zemljiške kategorije Površina (ha) Struktura (%) skupaj družbena lastnina skupaj družbena lastnina lastnina občanov lastnina občanov POVRŠINA SKUPAJ 2025 592 623 273 1402 319 100 100 100 Po zemljiškem katastru Njive in vrtovi 270665 31 781 238 884 13,4 5,1 17,0 Sadovnjaki 41 051 4 983 36 068 2,0 0,8 2,6 Vinogradi 21 411 3 732 17 679 1,0 0,6 1,3 Travniki 369 129 41 924 327 205 18,2 6,7 23,3 Pašniki 224 224 74 222 150 002 11,1 11,9 10,7 Ribniki, trstičja in močvirja 2 506 1 524 982 0,1 0,3 0,1 Gozdna zemljišča 969 702 363 316 606 386 47,9 58,3 43,2 Nerodovitna površina 126 904 101 791 25 113 6,3 16,3 1,8 Po statistični oceni Njive in vrtovi 255 594 24 686 230 908 12,6 4,0 16,5 Sadovnjaki 36 093 3 713 32 380 1,8 0,6 2,3 Vinogradi 21 206 3 707 17 499 1,1 0,6 1,2 Travniki 328 029 32 232 295 797 16,2 5,2 21,1 Pašniki 231 811 64 993 166 818 11,4 10,4 11,9 Ribniki, trstičja in močvirja 3 087 1 627 1 450 0,2 0,3 0,1 Gozdna zemljišča 1013 522 384 141 629 381 50,0 60,0 44,9 Nerodovitna površina 136 250 108 174 28 076 6,7 17,4 2,0 Po uporabnosti Obdelovalna 640 922 64 338 576 584 31,6 10,3 41,1 Kmetijska 875 820 130 958 744 862 43,2 21,0 53,1 Rodovitna 1889 342 515 099 1374 243 93,3 82,6 98,0 2-3. Struktura zemljiških kategorij po lastništvu Površi na - skupaj N j ive in vrtovi Sadov -njaki Vino- gradi Travniki Pašniki Ribniki, trstičja in močvirja Gozdna zemljišča Nerodo- vitno SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 30,8 9,7 10,3 17,5 9,8 28,0 52,7 37,9 79,4 Lastnina občanov 69,2 90,3 89,7 82,5 90,2 72,0 47,3 62,1 20,6 Površina (%) Struktura (%) skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostoj no osebno delo Njive in vrtovi 255 594 24 686 230 908 100 100 100 Posevki 248 893 23 785 225 108 97,4 96,4 97,5 Žita 128 048 14 606 113 442 50,1 59,2 49,1 Industrijske rastline 5 441 3 531 1 910 2,1 14,3 0,8 Vrtnine 47 503 426 47 077 18,6 1,7 20,4 Krmne rastline 67 901 5 222 62 679 26,6 21,2 27,2 Nasadi in neobdelane njive 6 701 901 5 800 2,6 3,6 2,5 Cvetje in okrasne rastline 139 32 107 0,1 0,1 0,1 Drevesnice, trsnice in matičnjaki 201 110 91 0,1 0,4 0,0 Vrbišča 42 18 24 0,0 0,1 0,0 T opol i 103 69 34 0,0 0,3 0,0 Trznina 2 663 112 2 551 1,0 0,4 1,1 Neobdelane njive 3 553 560 2 993 1,4 2,3 1,3 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu Njive in vrtovi 7ita Industrijske rasti ine Vrtnine Krmne rastline Nasadi in neobdelane njive SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 Združeno delo 9,7 11,4 64,9 0,9 7,7 13,4 Samostojno osebno delo 90,3 88, 6 35,1 99,1 92,3 86,6 Posejane površine glavnih posevkov (ha) Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov (q) skupaj združeno delo somostoj no osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo Žita 128 048 14 606 113 442 - - - Pšenica 49 832 4 2 72 45 560 1253 533 161 795 1091 738 Rž 7 686 3 263 4 423 132 048 52 257 79 791 Ječmen 7 417 434 6 983 136 763 11 058 125 705 Oves 5 093 234 4 859 79 771 5 044 74 727 Soržica 465 - 465 8 012 - 8 012 Koruza 57 049 6 202 50 840 2265 2ZJ 373 715 1891 505 Ajda 134 - 134 11 532 288 11 244 Proso 282 132 150 10 375 2 389 7 986 Druga žita 90 69 21 414 “ 414 Industrijske rastline 5 441 3 531 1 910 _ _ . Lan, za vlakno 3 _ 3 64 64 Sladkorna pesa 1 654 1 091 563 690 640 477 940 212 700 Hmelj 2 155 1 481 674 27 291 18 853 8 858 Sončnice 109 - 109 4 950 - 4 950 Oljna repica 1 146 759 387 17 824 13 511 4 313 Buče 119 3 116 375 618 15 375 603 Zdravilna zelišča in dišave 9 - 9 75 - 75 Druge industrijske rastline 246 197 49 1 251 480 771 Vrtnine 47 503 426 47 077 _ _ _ Krompir 37 508 242 37 266 5173 611 45 038 5128 573 Vrtno korenje 554 1 553 50 571 249 50 322 Čebula 886 - 886 67 807 43 67 764 Česen 398 - 398 16 797 1 16 796 Fižol, zrnje 1 483 8 1 475 54 490 160 54 330 Grah, zrnje 289 3 286 1 879 31 1 848 Leča 11 - 11 12 . 12 Zelje in ohrovt 2 807 21 2 786 646 760 4 826 641 934 Paradižnik 711 - 711 66 111 46 66 065 Paprika 230 - 230 9 168 - 9 168 Kumare 420 420 41 838 . 41 838 Druge vrtnine 1 296 60 1 236 84 867 13 320 71 547 Posej ane površine glavnih posevkov (ha) Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov (q) skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združ eno delo s amostojno osebno delo Jagodičevje 910 91 819 Jagode 301 35 266 8 920 2 312 6 608 Maline 23 - 23 629 - 629 Ribez in kosmulje 586 56 530 9 468 596 8 872 Krmne rastline 67 901 5 222 62 679 Črna detelja 19 778 57 19 721 1111 969 2 860 1109 109 Lucerna 15 905 531 15 374 853 950 35 794 818 156 Druge detelje 877 26 851 28 672 1 240 27 432 Grašiča 253 28 225 9 886 - 9 886 Krmni grah 8 - 8 248 - 248 Mešanica stročnic in žit 888 245 643 46 656 15 130 31 526 Mohar 10 - 10 100 - 100 Koruza za silažo 14 187 3 205 10 982 5253 616 1221 404 4032 212 Krmna pesa 4 870 1 4 869 1475 651 145 1475 506 Mešanica trav in stročnic 7 949 445 7 504 429 348 30 846 398 502 Krmno korenje 1 732 _ 1 732 694 938 . 694 938 Druge krmne rastline 1 444 684 760 167 569 121 289 46 280 1) Jagodičevje prišteto med vrtnine. 2-7. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo pokošeno ha pridelek (q) pokošeno ha pridelek (q) pokošeno ha pridelek (q) skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Travniki 305 1 43 9830 386 32,2 8 829 328 364 37,2 296 314 9502 022 32,1 Pašniki 168 440 1912 409 11,4 4 461 127 615 28,5 163 979 1785 094 10,9 Ledine in trznine 2 297 41 528 18,1 115 2 300 20,0 2 182 39 228 18,0 Sadovnjaki 31 892 745 861 23,4 1 301 16 014 12,3 30 591 729 847 23,9 Neobdelane njive 4 161 43 892 10,5 128 1 371 10,7 4 033 42 521 10,5 Skupaj 511 93312574 076 24,6 14 834 475 364 32,0 497 09912098 712 24,3 Skupaj Združeno delo Samosto no osebno delo posprav-1 jena površina ha pridelek (q) Dosprav- Ijena površina ha pridelek (%) posprav- Ijena površina ha piidelek (%) skupaj na ha skupaj na ha skupaj i i na ha Žita Pšenica, skupaj 49 824 1253 533 25,2 4 271 161 795 37,9 45 553 1091 738 24,0 bogatorodne vrste 46 334 1189 770 25,7 4 271 161 795 37,9 42 063 1027 975 24,4 druge vrste 3 490 63 763 18,3 - - - 3 490 63 763 18,3 Rž 7 688 132 048 17,2 3 263 52 257 16,0 4 425 79 791 18,0 Ječmen, skupaj 7 409 136 763 18,5 434 11 058 25,5 6 975 125 705 18,0 ozimni 5 477 98 267 17,9 28 992 35,4 5 449 97 275 17,9 j ari 1 932 38 496 19,9 406 10 066 24,8 1 526 28 430 18,6 Soržica 428 8 012 18,7 - - - 428 8 012 18,7 Ovec 5 121 79 771 15,6 233 5 044 21,6 4 888 78 727 15,3 Proso, glavni posevek 282 4 286 15,2 132 2 389 18,1 150 1 897 12,6 strniščni posevek 429 6 089 14,2 - - - 429 6 089 14,2 Ajda, glavni posevek 134 1 178 8,8 - - - 134 1 178 8,8 strniščni posevek „ 1 181 10 354 8,8 31 288 9,3 1 150 10 066 8,8 Koruza, glavni posevek 56 903 2264 740 39,8 6 058 373 715 61,7 50 845 1891 025 37,2 hibridna 50 826 2098 390 41,3 6 058 373 371 61,7 44 768 1724 675 38,5 druge sorte 6 077 166 350 27,4 - - - 6 077 166 350 27,4 naknadni posevek 24 480 20,0 “ 24 480 20,0 Industrijske rastline Sladkorna pesa 1 646 690 640 419,6 1 081 477 940 442,1 565 212 700 376,5 Hmelj, skupaj 2 155 27 726 12,9 1 481 18 853 12,7 674 8 873 13,2 stari nasad 1 998 27 291 13,7 1 337 18 433 13,8 661 8 858 13,4 novi nasad 157 435 2,8 144 420 2,9 13 15 1,2 Sončnice, glavni posevek 109 1 062 9,7 - - - 109 1 062 9,7 vmesni posevek 1 382 3 888 2,8 - - - 1 382 3 888 2,8 Oljna repica 1 149 17 824 15,5 759 13 511 17,8 390 4 313 IM Buče - glavni posevek 119 867 7,8 3 15 5,0 116 852 7,3 - vmesni posevek 5 383 374 751 69,6 - - - 5 383 374 751 69,6 Sirek ‘ — “ ” — “ “ ~ Vrtnine Krompir, glavni posevek 37 504 5142 078 137,1 242 45 038 186,1 37 262 5097 040 136,7 vmesni posevek 474 31 533 66,5 - - - 474 31 533 66,5 Vrtno korenje 554 50 571 91,3 1 249 249,0 553 50 322 91,0 Čebula 886 67 807 76,5 0 43 ... 886 6/ 764 76,5 Česen 399 16 797 42,1 0 1 399 16 796 42,1 Fižol v zrnu, glavni posevek 1 491 18 844 12,6 8 137 17,1 1 483 18 707 12,6 vmesni posevek 11 426 35 646 3,1 6 23 3,8 11 420 35 623 3,1 Stročji fižol , glavni posevek • < • 7 048 30 7 018 vmesni posevek . . . 4 655 . . . - - - . . . 4 655 . . . 1) Del za zrnje posejane koruze je bil pospravljen za silažo. Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo pospruv- Ijena površina ha pridelek (q) posprav- Ijena površina ha pridelek (q) posprav- Ijena površina ha pridelek (q) skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Grah v zrnu 269 1 879 7,0 1 31 61,0 268 1 848 6,9 Grah v stročju . . . 3 127 . . . - - - • . • 3 127 • • . Leča 1 12 12,0 1 12 12,0 Zelje in ohrovt, glavni posevek 2 804 491 221 175,2 21 4 826 229,8 2 783 486 395 174,8 dodatni strniščni posevek 981 155 539 158,6 “ ” 981 155 539 158,6 Paradižnik, glavni posevek 711 66 063 92,9 0 46 . . . 711 66 017 92,9 vmesni posevek 3 48 16,0 - - - 3 48 16,0 Paprika 231 9 168 29,7 . - - - 231 9 168 39,7 Kumare 419 41 838 99,9 - - - 419 41 838 99,9 Jagode 286 8 920 31,2 35 2 312 66,1 251 6 608 26,3 Maline 23 629 27,3 - - - 23 629 27,3 Ribez in kosmulje 571 9 468 16,6 56 596 10,6 515 8 872 17,2 Krmne rastline Črna detelja - seno, glavni posevek 19 790 971 930 49,2 55 2 840 51,6 19 735' 969 090 49,2 podsevek Lucerna - seno 7 191 140 039 19,5 1 20 20,0 7 190 140 019 19,5 glavni posevek 15 906 789 616 49,6 531 35 794 67,4 15 875 753 822 49,0 podsevek 2 697 64 334 23,9 - - - 2 697 64 334' 23,9 Druge detelje 872 28 672 32,9 24 1 240 51,7 848 27 432 32,3 Grašiča, seno 228 9 886 43,4 3 • . • 225 9 886 43,9 Krmni grah 8 248 31,0 - - - 8 ^4d 21,0 Mešanica stročnic in žit 867 46 656 53,8 234 15 130 64,7 633 31 526 49,8 Mohar, glavni posevek strniščni posevek 10 100 10,0 - - - 10 100 10,0 Koruza za silažo, 14 320 4845 139 338,3 3 376 1221 404 361,8 10 944 3623 735 331,1 glavni pasevek Pitnik, naknadni in strniščni posevek 2 414 408 477 169,2 - - - 2 414 408 477 169,2 Krmna pesa glavni posevek 4 790 977 091 204,2 1 145 145,0 4 789 976 946 204,2 naknadni posevek 2 668 498 560 186,9 - - - 2 668 498 560 186,9 Krmno korenje, glavni posevek 1 739 243 070 139,8 - - - 1 739 243 070 139,8 strniščni posevek 4 015 451 868 112,8 - - . 4 015- 451 868 112,8 Mešanica trav in detelj glavni posevek 7 928 380 380 48,0 444 30 8 46 69,5 7 'r \ 349 534 46,7 podsevek 2 109 48 72C 23,1 - - - 2 109 48 728 23,1 Repa, strniščni posevek Buče, plod, 5 633 1068 926 189,8 “ - “ 5 633 1068 926 189,8 vmesni posevek 5 383 374 751 69,6 .. - - - 5 383 37 4 751 69,6 Število dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj (q) na rodno drevo (kg) Skupaj Češnje 316 061 281 909 27 357 9,7 Višnje 77 895 32 579 2 768 8,5 Morel ice 50 906 41 361 1 565 3,8 Jabolka 4521 051 3771 953 511 725 13,6 Hruške 1437 108 1244 367 98 447 7,9 Kutine 18 457 8 009 316 3,9 Češplje in slive 1119 675 996 095 44 646 4,5 Breskve 611 801 537 449 53 162 9,9 Orehi 242 553 205 127 8 791 4,3 Mandeljni 8 277 7 632 339 4,4 Kakiji 17 488 14 946 2 085 13,9 Fige 26 387 24 447 1 344 5,5 Oljke 56 410 51 500 3 186 6,2 Združeno delo Češnje 644 537 82 15,3 Višnje 46 054 9 551 1 419 14,9 Marelice 340 290 "" 1 0,3 Jabolka 1355 630 1017 880 235 738 23,2 Hruške 528 944 463 394 33 435 7,2 Kutine 800 800 80 10,0 Češplje in slive 5 358 1 619 164 10,1 Breskve 225 051 191 509 19 541 10,2 Orehi 582 471 • . • . . . Mandeljni - - - Kakiji 8 8 7 87,5 Fige 7 7 . . . . . . Oljke 10 - “ Samostojno osebno delo Češnje 315 417 281 372 27 275 9,7 Višnje 31 841 23 027 1 349 5,9 Mjrelice 50 566 41 071 1 564 3,8 Jabolka 3165 421 2754 073 275 987 10,0 Hruške 908 164 780 973 65 012 8,3 Kutine 17 657 7 209 236 3,3 Češplje in slive 1114 317 994 476 44 482 4,5 Breskve 386 750 345 940 33 621 9,7 Orehi 241 971 204 656 8 791 4,3 Mandeljni 8 277 7 632 339 4,4 Kakiji 17 480 14 938 2 078 13,9 Fige 26 380 24 440 1 344 5,5 Oljke 56 400 51 500 3 186 6,2 Površina (ha) Število dreves Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q na ha rodne površine kg na rodno drevo Skupaj Jabolka 2 334 2 044 1434 453 1114 258 248 928 121,8 22,3 Hruške 634 553 583 089 515 438 38 726 70,0 7,5 Češplje in slive 14 5 4 806 4 356 324 64,8 7,4 Breskve 780 720 399 601 356 249 41 816 58,1 11,7 Češnje 22 16 4 030 2 530 680 42,5 26,9 Višnje 106 27 50 294 12 691 1 440 53,3 11,3 Morel ice 25 23 7 080 6 430 62 2,7 10,0 Združeno dele Jabolka 2 083 1 817 1270 263 966 668 229 829 126,5 23,8 Hruške 517 449 519 454 461 903 33 565 74,8 7,3 Češplje in slive 12 3 4 206 3 756 164 54,7 4,4 Breskve 402 379 222 551 197 009 19 523 51,5 9,9 Češnje 6 6 630 530 80 13,3 15,1 Višnje 98 26 46 054 12 551 1 419 54,6 11,3 Marel ice 2 2 330 280 - - Samostojno osebno delo Jabolka 251 227 164 190 147 590 19 099 84,1 12,9 Hruške 117 104 63 635 53 535 5 161 49,6 9,6 Češplje in slive 2 2 600 600 160 80,0 26,7 Breskve 378 341 177 050 159 240 22 293 65,4 14,0 Češnje 16 10 34 000 2 000 600 60,0 30,0 Višnje 8 1 4 240 140 21 21,0 15,0 Marel ice 23 21 6 750 6 150 62 3,0 1,0 Slika 3: Struktura sadnega drevja po vrstah in lastništvu 1979 (število vseh dreves) Slika 4: Sodobni sadovnjaki po lastništvu 1979 (površina) drugo orehi češnje breskve češplje in slive hruške jabolka 0 20 40 -|----------r 60 80 100% Združeno delo Samostojno osebno delo N. Samostojno t- osebno l delo Združe- no delo | | nerodni I rodni Površina (ha) Število trt (tisoč) Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q na ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 21 206 19 403 90 923 83 360 1112 496 57,3 1,33 Žlahtno trta, cepljenka 18 024 16 286 73 069 66 334 970 302 59,6 1,46 Samorodnice, hibridi 3 182 3 117 17 854 17 026 142 194 45,6 0,84 Brajde in latniki^ ... ... ... 467 20 907 ... 4,4 Združeno delo Vinogradi 3 707 3 247 9 103 8 080 213 091 65,6 2,64 Žlahtna trta, cepljenka 3 697 3 237 9 066 8 042 212 904 65,8 2,65 Samorodnice, hibridi 10 10 37 37 187 18,7 0,51 Brajde in latniki ^ - - - - Samostojno osebno delo Vinogradi 17 499 16 156 81 820 75 280 899 405 55,7 1,19 Žlahtna trta, cepljenka 14 327 13 049 64 003 58 291 757 398 58,0 1,20 Samorodnice, hibridi 3 172 3 107 17 817 16 989 142 007 45,7 0,84 Brajde in latniki . . . . . . 467 20 907 4,4 1) Brajde in latniki niso všteti v skupne vinograde. 2-12. Sodobni vinogradi, površina, število trt in pridelek Površina (ha) Število rt (tisoč) Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne površine kg na rodno trto SKUPAJ 6 993 5 943 19 498 16 780 515 146 86,7 3,07 Združeno delo 3 500 3 015 8 512 7 624 197 996 65,7 2,60 Samostojno osebno delo 3 493 2 928 10 986 9 156 317 150 108,3 3,46 2-13. Domača predelava sliv Slivovka Suhe slive Mezga do 30 % nad 30 % porabljeno q dobi jeno hi porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi SKUPAJ 494 30 30 268 2 938 1 680 625 2 710 1 276 Združeno delo - - - - - - - - Samostojno osebno delo 494 30 30 268 2 938~ 1 680 625 2 710 1 276 2-14. Domača predelava drugega sadja Drugo suho sadje (q) Druge mezge (q) Žganje (hi) Sadni sokovi hi Jabolčnik mošt (hi) SKUPAJ 899 858 3 141 2 458 60 914 Združeno delo - - - - 156 Samostojno osebno delo 899 858 3 141 2 458 60 758 2-15. Domača predelava grozdja Porabljeno grozdja- Dobljeno vina - Izkoristek Dobljeno žganja- q hi % hi Predelava grozdja iz vinogradov Predelava grozdja iz vinogradov 725 371 494 483 68,2 4 202 Združeno delo 202 1 36 133 071 65,8 - Samostojno osebno delo 523 235 361 412 69,1 4 202 Predelava grozdja z brajd in latnikov Skupaj Združeno delo 17 562 11 701 66,6 ... Samostojno osebno delo 17 562 11 701 66,6 ... Predelava kupljenega grozdja Skupaj 351 321 251 930 71,7 562 Združeno delo 326 056 238 573 73,2 90 Samostojno osebno delo 25 265 13 357 52,9 472 Semenska Hibrida Semenski Seme Seme Trsne Trsni ključi pšenica koruza krompir detelje lucerne cepljenke in korenjaki q q q q q kos kos 1979 23 117 1 455 15 710 29 1254 050 841 570 2-17. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi Skupna količina t Kg na ha obdelovalne površine Kg na ha njivske površine Aktivne snovi (t) dušik fosfor kalij SKUPAJ 150 632 235 589 22 757 15 245 15 990 Združene delo 43 422 9151) 1 7601’ 5 709 4 931 5 693 Samostojno osebno delo 107 210 186 464 17 048 10 314 10 297 1) Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske površine Slika 5: Proizvodnja in odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov 1979 tisoč ton Krompir 300- Koruza Pšenica 200- Grozdje Jabolka l-lvllvl-.-lvl 3. ŽIVALSKA PROIZVODNJA 1979 V. 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast Število živine tisoč (stanje 15. 1.) Proizvodnja mesa (tisoč t) Prirast (tisoč t) goved prašiči perutnina goveje svinjsko perutnin- sko goved prašiči perutnina skupaj krave in breje telice 1949 497 242 433 1 376 ... ... ... ... 1950 515 269 451 1 454 16,9 19,6 1,4 ... ... ... 1951 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 . . . . . . . . . 1952* 497 254 456 1 530 17,7 1.8,5 1,5 . . . . . . . . . 1953 475 257 422 1 593 16,9 16,6 1,6 . . . 1954 490 ... 438 1 863 17,5 18,1 1,9 ... ... ... 1955 524 273 481 1 829 18,7 20,3 1,9 ... ... . . . 1956 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 . . . . . . 1957 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 . . . . . . . . . 1958 491 291 492 1 922 21,4 20,2 1,7 42,8 44,2 2,7 1959 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 1960 533 276 508 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4,0 1961 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 1962 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 1963 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 57,3 5,0 1964 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 1965 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 1966 582 253 428 2 738 35,4 27,0 11,1 70,8 51,1 14,2 1967 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 1968 544 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 1969 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 1970 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 1971 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 1972 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 1973 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 1974 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 1975 555 269 468 7 168 44,8 34,5 38,5 79,0 55,0 54,0 1976 557 277 443 7 450 45,3 35,2 43,6 77,2 52,0 59,4 1977 548 271 455 7 910 42,6 38,0 46,4 79,0 59,4 64,5 1978 551 272 485 8 338 40,6 41,6 54,3 85,4 58,3 75,4 1979 566 269 460 9 617 45,4 38,0 58,2 85,2 58,2 79,8 1980 558 266 467 10 535 ... ... ... • . • • • . . . . 3-2. Število in struktura črede živine Število živine Struktura črede (%) družbena lastnina skupaj lastnina občanov skupaj (31.12. 1979) (15. 1. 1980' Konji, skupaj 18 699 248 18 451 100,0 100,0 100,0 Žrebeta in mladi konji 1 539 83 1 456 8,2 33,5 7,9 Kobile in breje žrebice 5 342 72 5 270 28,6 29,0 28,6 Žrebci in kastrati 11 818 93 11 725 63,2 37,5 63, 5 Goveda, skupaj 558 144 59 619 498 525 100,0 100,0 100,0 Teleta do 6 mescev 100 554 9 714 90 840 18,0 16,3 18,2 Mlada goveda od 6 mescev do 1 leta 80 580 23 401 57 179 14,4 39,2 11,5 od 1 leta do 2 let 82 913 13 810 69 103 14,9 23,2 14,0 nad 2 leti 17 061 570 16 491 3,0 1,0 3,3 Krave 242 438 10 002 232 436 43,4 16,8 46,6 Breje junice 23 582 1 988 21 594 4,2 3,3 4,3 Plemenski biki 360 127 233 0,1 0,2 0,0 Voli 10 656 7 10 649 2,0 0,1 2,1 Prašiči, skupaj 467 108 129 284 337 824 100,0 100,0 100,0 Pujski do 2 mescev 74 247 17 029 57 218 15,9 13,2 16,9 od 2 do 6 mescev 188 146 68 729 119 417 40,3 53,2 35,3 mladi prašiči nad 6 mescev 86 471 31 768 54 703 18,5 24,6 16,2 Plemenske svinje 36 843 9 085 27 758 7,9 7,0 8,2 Mlade breje svinje 11 292 2 257 9 035 2,4 1,7 2,7 Merjasci za pleme 1 191 318 873 0,2 0,2 0,3 Prašiči v pitanju 68 918 98 68 820 14,8 0,1 20,4 Ovce skupaj 14 320 41 14 279 100,0 100,0 100,0 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 4 236 - 4 236 29,6 - 29,7 Plemenske ovce 8 426 33 8 393 58,8 80,5 58,8 .Ovni in jalove ovce 1 658 8 1 650 11,6 19,5 H,5 Perutnina tisoč 10 535 8 999 1 536 3-3. Struktura živine po lastništvu Konj i Goveda Prašiči Ovce Perutnina skupaj skupaj kobile in breje žrebice skupaj krave in breje junice skupaj plemenske in mlade breje svinje skupaj plemenski ovni SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 1 1 11 5 28 20 ... ... 85 Lastnina občanov 99 99 89 95 72 80 100 100 15 Prirast tisoč t) Struktura (%) goveda prašiči ovce perutnina goveda prašiči ovce perutnina SKUPAJ 85,5 58,2 0,2 79,8 100 100 100 100 Združeno delo 15,6 18,6 - 71,2 18,2 30,8 - 89,2 Samostojno osebno delo 69,9 39,6 0,2 8,6 81,8 69,2 100 10,8 3-5. Živalska proizvodnja Poprečno šte- Količina Število Količina Količina Količina vilo mleka kokoši jajc neoprane vol- točenega krav tisoč 1 nesnic tisoč kosov ne (kg) medu (kg) SKUPAJ 255 070 533 468 2171 717 341 575 11 957 232 126 Združeno delo 9 978 47 415 878 458 192 308 - 3 846 Samostojno osebno delo 245 092 486 053 1293 259 149 267 11 957 228 280 3-6. Proizvodnja mesa Meso - skupaj Govedina Svinina Perutnina Drugo meso ^ * Količina - tisoč t 148,4 43,4 38,0 58,2 8,7 Količina - odstotki 100 29,3 25,6 39,2 5,9 3-7. Zakol živine v klavnicah Število zaklane živine Živa teža t Mrtva teža t Poprečna živa teža- kg K Javnost^ % Živina, kupljena v drugih republ ikah število teža (ton) Kopitarji 1 729 508 232 294 45,7 993 239 Goveda, skupaj 179 490 78 452 42 966 437 54,8 20 404 8 262 teleta do 6 mescev 27 936 3 141 1 846 112 58,8 4 255 558 mlada goveda nad 6 mescev do 3 let 122 758 60 370 33 653 492 55,7 14 451 6 790 krave 26 082 12 940 6 439 496 49,8 1 583 828 biki 91 60 33 664 53,9 6 voli 2 623 1 941 995 740 51,2 109 Prašiči, skupaj 495 009 51 151 35 361 71 69,1 239 507 25 177 do 80 kg 14 650 848 612 42 72,2 7 385 416 80 - 125 kg 474 755 49 402 34 186 104 69,2 229 413 24 305 nad 125 kg 5 604 901 562 161 62,4 2 709 455 Ovce, skupaj 791 33 14 41 43,8 - - jogneta 227 4 2 19 49,2 - - ovce in. ovni 564 29 12 51 43,0 - - Perutnina 38 849 72 326 53 088 1,86 73,4 - - 1) Pod "drugo meso" uvrščamo ovčje in konjsko meso ter vso drobovino. Navedene količine mesa pomenijo vso proizvodnjo mesa v noši republiki (všteto je tudi meso živine, ki smo jo kupili za zakol iz drugih republik; zato te količine mesa ne pomenijo zgolj proizvodnje mesa iz domače prireje). 2) Klavnost je razmerje med težo živali pred zakolom in po njem. 3) Število perutnine je v tisočih. 3-8. Oddaja pitane živine Skupaj Združeno delo Proizvodno sodelovanje ozdov z individualnimi kme tijskimi proizvajalci število teža (t) število teža (t) število teža (t) Goveda 141 282 59 174 26 208 11 434 115 074 47 740 teleta 32 525 5 939 3 597 807 28 928 5 132 mlada goveda odrasla goveda nad 2 leti 99 804 8 953 48 530 4 705 22 611 10 627 77 193 8 953 37 903 4 705 Prašiči 231 117 22 721 156 095 14 992 75 022 7 729 mesnati polmastni in mastni 223 027 8 090 21 660 1 061 156 027 68 14 981 11 67 000 8 022 6 679 1 050 Perutnina (tisoč) 37 894 68 830 3 849 7 216 34 045 61 614 3-9. Živina v pitališčih konec 1979 Skupaj Združeno delo Proizvodno sodelovanje kmetijskimi proizvajalci Goveda 92 680 17 594 75 086 teleta 49 290 11 215 38 075 mlada goveda 41 706 6 353 35 353 druga goved nad 2 leti 1 684 26 1 658 Prašiči 118 098 82 509 35 589 mesnati 80 - 125 kg 117 441 8 2 485 34 956 polmastni in mastni 667 - 633 Perutnina (tisoč) 5 730 739 4 991 3-10. Bilanca živine Število 15 1 1979 Zakol pri Število 15.1 ni; Prireja Nakup Prodaja gospodar- Pogin • 1980 ali 31.12.1978 stvih 31.12.1979 Goveda-skupaj 565 989 215 552 93 245 288 095 17 092 12 405 558 144 družbena lastnina 61 217 10 627 59 415 68 262 1 706 2 622 59 619 lastnina občanov 504 772 204 925 33 830 219 833 15 386 9 783 498 525 Prašiči - skupaj 460 288 498 434 268 481 469 832 222 831 67 432 * 467 108 družbena lastnina 117 789 173 278 75 937 20 2 310 1 245 34 165 129 284 lastnina občanov 342 499 325 156 192 544 267 522 221 586 33 267 337 824 Ovce - skupaj 14 587 7 595 1 457 4 263 3 972 1 084 14 320 družbena lastnina 7 - 41 7 “ - 41 lastnina občanov 14 580 7 595 1 416 4 256 3 972 1 084 14 279 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ 1979 4-1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo količina poprečna cena din za: kg, kos, liter količina poprečna cena din za: kg, kos, liter količina poprečna cena din za: kg, kos, liter Žito Pšenica in rž t 15 610 4,55 14 553 4,56 1 057 4,39 Ječmen t 1 075 5,62 1 007 5,71 68 4,27 Oves t 292 6,02 289 6,03 3 4,92 Koruza t 13 665 4,50 12 764 4,50 901 4,52 Pšenica za seme t 866 6,35 866 6,35 - - Koruza za seme t 289 11,15 289 11,15 - _ Druga žita (ajda, proso) t 265 6,68 153 7,25 112 5,94 Vrtnine Fižol v zrnu t 349 21,57 99 23,84 250 20,67 Krompir t 37 125 4,01 3 447 6,60 33 678 3,74 Čebula t 517 9,17 1 9,22 516 9,17 Sveže zelje t 3 359 2,99 517 3,00 2 842 2,99 Paradižnik t 2 842 5,07 0 14,98 2 842 5,07 Kumare t 709 4,35 4 6,43 705 4,34 Druga zelenjava t 6 693 7,05 804 5,84 5 889 7,22 Industrijske rastline Sladkorna pesa t 35 798 0,66 31 205 0,66 4 593 0,67 Hmelj t 3 228 75,06 1 453 74,21 875 76,48 Sončnice t 72 12,50 72 12,50 n 4,07 Oljna repica t 1 278 6,15 1 275 6,14 3 6,54 Druge industrijske rastline t 159 19,81 17 36,38 142 17,84 Sadje Namizna jabolka t 16 275 7,27 15 905 7,25 370 7,87 Jabolka za predelavo t 5 723 2,36 5 309 2,36 414 2,31 Hruške t 4 214 9,25 4 058 9,16 156 11,45 Namizno grozdje t 3 599 12,58 439 11,99 3 160 12,66 Grozdje za predelavo t 36 435 10,43 10 829 11,82 25 606 9,84 Sveže slive t 349 6,83 16 4,73 333 6,93 Češnje in višnje t 680 13,03 150 16,48 530 12,06 Marelice in breskve t 1 923 10,42 1 320 10,34 604 10,61 Jagode (gojene) t 169 26,61 112 26,01 57 27,78 Drugo sadje t 656 81 19,56 575 18,24 Živina, živa teža Pitona teleta t 1 945 38,20 477 36,23 1 468 38,83 Mlada pitana gyedo t 40 098 30,06 6 751 31,75 33 346 29,71 Odrasla goveda ; t 23 677 23,63 3 173 25,16 20 504 25,83 Pujski za zakol t 104 37,32 28 32,53 76 39,11 Mesnati prašiči t 21 521 28,77 13 243 29,93 8 277 26,92 Pomastni in mastni prašiči t 1 166 27,36 411 28,65 755 26,26 1) Upoštevana pitana goveda in druga klavna goved. Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo poprečna poprečna poprečna količina cena din za: količina cena din za: količina cena din za: kg, kos, liter kg, kos,liter kg, ko' liter Pohanci - brojlerji t 65 160 22,51 63 580 22,50 1 580 22,64 Druga perutnina t 1 450 19,14 1 441 19,19 10 12,44 Živalski proizvodi Jajca, mleko in mlečni izdelk Jajca - konzumna tisoč kosov 106 364 2,12 92 030 2,13 14 334 2,03 Mleko tisoč 1 i trov 287 012 4,66 45 833 4,89 241 179 4,61 Med Drugi pridelki t 173 41,85 0,0 60,92 173 41,85 Vino hi 169 397 22,10 132 672 25,04 36 724 11,49 Žganje hi 7 51,79 7 51,79 - - Seno t 6 163 1,37 644 1,50 5 519 1,35 4-2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov Izvoz Uvoz količina vrednost kol ičina vrednost t tisoč din t tisoč din Koruza za seme 119 1 847 - - Koruza - - 148 140 401 51*. Ječmen - pivovarniški - - 1 579 4 498 Sladkorna pesa - seme - - 11 4 455 Hmelj 2 279 161 988 - - Razna zelenjava, seme j4 248 31 1 230 Krmne rastline seme 16 2 619 624 23 838 Pšenica - - 13 721 53 431 Proso - - 397 1 666 Druga žita - - 41 739 107 572 Krompir 183 534 - - Fižol - suhi 57 314 - - Zelenjava sveža 1 050 33 980 89 2 722 Kumare sveže 520 2 726 - - Čebula - - 207 1 342 Oljna repica 9 469 51 982 - - Maline 518 9 838 - - Borovnice 6 273 - - Ribez 73 1 612 - - f « Izvoz Uvoz količina vrednost količina vrednost t tisoč din t tisoč din Jabol ka 31 235 Slive 1 171 4 238 Višnje 44 638 1 795 13 864 Mare! ice - - Vino, navadno 26 118 274 283 5 537 37 279 desertno 374 2 315 - - v steklenicah 855 16 584 2 403 Mlada goveda 2 444 79 781 - - Konji 4 647 121 307 - - Perutnina 167 5 618 235 3 386 Živina za pleme Goveda 46 1 676 0,6 36 Perutnina 8 2 732 30 32 623 Konj i 4 438 152 949 14 1 020 Mezge in mule 158 1 732 “ - Meso Govedina _ - 5 042 145 594 Junetina 3 574 172 846 178 3 866 Drobovina 26 1 285 - - Mleko 305 1 341 - - Jajca perutnine 257 15 910 38 1 740 Med 87 4 623 1 481 34 389 Sladkovodne ribe 47 2 326 63 19 Morske ribe 26 570 5 159 64 834 Raki in školjke 17 1 500 262 13 545 Delavci Kmetijski strokovnjaki Veterinarji Ekonomisti OZD v kmetijstvu skupaj v kmetijski pro- Z visoko z višjo in srednjo Z visoko s srednjo šolo Z visoko z višjo in srednjo izvodnji šolo šolo šolo šolo šolo 242 14 371 8 856 302 1 233 157 94 22 531 5-2. Kmetijske površine, 31. 5. 1979 Obdelovanje površine Skupaj skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki Pašniki trstičja in močvirja Ha 66 975 47 418 24 666 3 713 3 707 15 332 18 794 763 Struktura (%) 100 70,8 36,8 5,6 5,5 22,9 28,1 1,1 , . , 1979 Indeks 1978 97 96 102 98 101 87 102 78 5-3. Organizacije združenega dela po velikosti koriščene k letijske površine 1978 in 1979 brez do 50 ha nod 50- nad 100 nad 200 nad 300 nad 500 nad 1000 nad 1500 nad 2500 nad - 100 - 200 -300 -500 - 1000 - 1500 -2500 -5000 5000 ha Število 1978 53 37 12 22 8 10 12 4 8 4 2 1979 99 57 8 27 10 13 9 6 10 2 1 5-4. Opremljenost kmetijskih organizacij združenega dela s stroji 31. 12. 1979 Traktorski Traktorji Kombajni Tovornjaki plugi trosi Iti umetnih gnoj i 1 sejalnice za strna žita sejalnice za koruzo kosilnice Število 1 445 281 305 690 325 130 131 312 . ^ u 1979 Indeks 1978 116 105 107 99 106 91 110 126 5-5. Poraba goriv, maziv, električne energije in sredstev za varstvo rastlin 1979 Goriva (t) Olje Električna energija tisoč KWh Sredstva za varstvo rastlin (t) nafta bencin mazut t fungicidi herbicidi insekticidi Količina 11 009 619 5 455 873 21 213 450 190 149 , ^ L 1979 indeks — 105 181 65 93 68 123 143 124 6. PROIZVODNO SODELOVANJE ZDRUŽENEGA DELA S SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM 1979 6-1. Število individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanje^ Število individualnih kmetijskih proizvajal -cev v proizvodnem sodelovanju V poljedelstvu in zelenjadarstvu V večletnih nasadih V živinoreji Število 72 604 16 802 7 409 64 928 1) V številu individualnih kmetijskih proizvajalcev so vključeni proizvajalci, ki sodelujejo z ozdi, bodisi v eni ali več navedenih kmetijskih panogah. 6-2. Opravljena dela individualnim kmetijskim proizvajalcem Skupaj Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha 787 182 605 Preoravanje strnišč ha 248 12 236 Glo'oko oranje in rigolanje ha 695 445 250 Setev poljščin ha 1 004 311 693 Škropljenje sadnega drevja kosov 412 - 412 Škropljenje vinogradov ha 2 - 2 Škropljenje in zapraševanje poljščin ha 2 797 2 462 335 Obiranje koruze ha 121 68 53 Žetev in mlačev s kombajni, površina ha 960 140 820 nomlačeno zrnje t 2 769 466 2 303 Mlačev (brez kombaj na) t - - - Čiščenje semen t 88 24 64 Prevoz kmetijskih pridelkov t 12 948 6 518 6 430 6-3. Oskrbovanje individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju Perutnina Krmne Goveda Prašiči skupaj enodnevni pišč anci mešanice t Število za pitanje 40 550 83 793 36741 508 36592 508 ... Število za pleme Skupaj 3 324 43 874 1 305 85 098 562 216 37303 724 305 685 36898 193 162 335 Skupaj Po pogodbi Brez pogodbe Pšenica za seme q 13 711 5 922 7 789 Koruza za seme q 27 884 3 908 23 976 Sadna drevesa kosov 128 243 114 246 13 997 Trsne cepljenke kosov 1440 877 993 466 447 411 Umetna gnojila q 1045 991 623 048 422 943 dušična q 290 920 167 035 123 885 fosforna q 24 110 13 448 10 662 kalijeva q 600 150 450 mešana q 730 361 442 415 287 946 Sredstva za varstvo rastlin q 13 583 fungicidi q 6 195 . . . • ■ • herbicidi q 4 299 • . . • . • insekticidi q 3 089 . . . • • • 6-4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z individualnimi kmetijskimi proizvajalci Požeta (ha) Pridelek (q) skupaj na ha Pšenica, skupaj 7 704 209 718 27,2 bogatorodne sorte 7 489 204 848 27,4 druge sorte 215 4 870 22,7 Rž 131 2 700 20,6 Ječmen 1 060 25 081 23,7 Oves 409 7 079 17,3 Koruza, skupaj 12 583 665 686 52,9 hibridna 12 502 662 290 53,0 druga 81 3 396 41,9 Sladkorna pesa 560 703 678 363,7 Hmelj 677 8 759 12,9 Krompir 3 703 778 897 210,3 Lucerna 760 54 478 71,7 Črna detelja 1 738 115 012 66,2 Ulov skupaj Ribe Raki in glavo -nožci Školjke Ulov skupaj Ribe Raki in glavo- nožci Školjke p lave druge plave druge količina (q) strukturo (%) SKUPAJ 40 733 39 305 1 329 96 3 100 96,5 3,3 0,2 0,0 Združeno delo 40 169 39 103 1 036 30 - 100 97,3 2,6 0,1 _ Samostojno osebno delo 564 202 293 66 3 100 35,8 52,0 11,7 0,5 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov Ulov skupaj Ribe Ulov skupaj Ribe vode ribniki nižinske vode višinske vode ribniki nižinske višinske količina (q) struktura (%) SKUPAJ 6 913 2 199 381 4 333 100 ' 31,8 5,5 62,7 Združeno delo 4 124 - 6 4 118 100 - o,’ 99,9 Športni ribolov 2 789 2 199 375 215 100 78,8 13,5 7,7 7-3. Struktura ulova po lastništvu % Morski ribolov Sladkovodni ribolov ulov ribe raki in glavo-nožci školjke ulov ribe skupaj plave druge skupaj nižinske vode višinske vode ribniki SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Združeno delo vd,6 99,5 78,0 31,2 - 59,7 - 1,6 95,0 Samostojno osebno delo 1,4 0,5 22,0 68,8 100 40,3 100 98,4 5,0 (športni ribolov) 7-4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov « Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo število BRT KW število BRT KW število BRT KW Motorne ribiške ladje 22 746 2 584 21 707 2 363 1 39 221 do 20 BRT 5 94 467 5 94 467 - - - nad 20-30 BRT 12 294 1 175 12 294 1 175 - - - nad 30 BRT 5 358 942 4 319 721 1 39 221 Motorni ribiški čolni pod 10 BRT 213 355 1 155 24 38 350 189 317 805 Čolni brez motorja 52 62 - 28 53 - 24 9 - 2 513 38 14 8 61 344 146 700 1 202 421 8-2. Varstvo pred poplavami površinskih voda (tuja voda) Zavarovono področje pred poplavami površinskih voda Varovalni nasipi površina (ha) naselja število industrijski drugi železniške ceste km 31. 12. 1979 km skupaj obdelovalna objekti število objekti število proge km 742 262 392 140 876 131 66 70 61 578 8-3. Varstvo pred poplavami talnih voda (lastna voda) Površina, zajeta v sistem za osuševanje Objekti Skupna črpalne postaje kanali za osuševanje osušena površina količina načrpane na glavni km stranski km vode skupaj obdelovalne število KW m3/s ha m3/leto 42 520 41 955 2 132 2 205 327 1 731 580 8-4. Regulacija vodotpkov, 31. 12. 1979 Sekanje Brezi nska Vzdolžne J uzbice Drugi meandrov zavarovanja zgradbe objekti km km km km 400,4 429,5 285,5 135 47 Površina (ha) Indu- Drugi go- Žele- skupaj obdelo-val na Naselja Zgradbe strijski objekti spodarski objekti zniške proge Ceste število km Površine in objekti, poplavljeni s površinskimi vodami 6 555 3 805 37 317 20 6 40 Površine in objekti, poplavljeni s talnimi vodami 3 720 3 720 8-6. Objekti in naprave za namakanje Črpal ne postaje Agregati za oroševanje Cevovodi za nama -kanje - dolžina, km število črpalk pogonska moč (KW) kapaciteta vseh črpalk m^/sek število agregatov kapaciteta 1/sek dolžina oroševalnih kril (km) glavni stranski 28,6 59,2 27 ] 322 4,45 200 1,64 58 8-7. Namakanje obdelovalnih zemljišč Površina, usposobljena za namakanje Namakanje obdelovalnih zemljišč na družbenih gospodarstvih (ha) skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki Površinsko preplavne 1 179 20 - 20 _ - Z oroševanjem - 678 405 123 - 150 Letna poraba vode tisoč _ 556 306 208 - 42 8-8. Doseženi pridelki na namakanih površinah Pospravljena površina (ha) Pridelek (q) pridelek skupaj pridelek na ha Hmelj 397 5 818 14 Hruške 123 17 401 141 Breskve 20 440 22 T ravniki 150 10 650 71 Drevesnice 8 - - Z A V O L) SKSLOVENljE ZA STATISTIKO [Urodni lisi SFRJ il. 18/78 Odločbo ZIS AS ;t.603 j POROČILO o posejanih površinah v jesenski setvi v letu 1978 (stanje 15.12.) Poročilo izpolnijo vie delovne argar.izac i|C oziroma njihov« temeljna organizacij« z o v« rodovitno in n«rodovitn« povtiin«, ki jih orgonizacija uživa To j« zo vm lastne povr-ine in površin« vzete v zakup, pri tem po nm upoštevajte po-viiin, ki tte jih oddali v nojem ali kot deputat. Vse DO o-ziroma iwdi izpolnijo poročilo v 3 izvodih, č« laži zemljišče ene orgomzocije na območju dveh oli več občin, izpolni orgonizuci|o zo vsako občino poseben obtazec v 3 izvodih. En izvod poročil obdtiite zase, en izvod poiljit« pristojni občinski skupščini in en izvod poročil po občinah pošljite direktno no Zavod SR Slovenije za statistiko do 18. XII. 1978 Občino, k|er leži zemljišče K žh 21______________Il 32 33________________38 lol,l t Is ■ □ obe. ina org. obl- đejovnost sekt vrst °rg. | PO-21a 1 | 0 j 7 j 0 | 6 L ■I i i i i m I I I i L MAI.ŠT.UG.OtG.IN SKUf. hm? ibL 1 IOSEJANE POVRŠINE V JESENSKI SETVI Visla posevku Oznaka Posejana površina, ho 1 l J 4 1> 1 bogalotodne sorte 0 2 OOl druge sorte 002 sk S M »O j 003 K/ - o. tint ICCItlUlt - Oves - o/ UiutjU žito u 004 Jz mini inni 005 006 007 VSA ŽIlA (1 do 5) 008 6 / ti lun - o/it Oljna i p i Dt uge indi itn 009 a 0 3 010 stiijske rastline 011 II VSI INDUSIRIJSKE RAS (LINE (6 do 8) 012 lil N/Sl VRTNINI 013 9 10 11 1? (Grašiča - ozimna 014 ("mo detel 1 ucotno DiiKjC kini 1° jesenska čista setev 015 016 »e rastline 017 IV VSE KRMNE RASTLINE (V do 12) 018 A VSA JESENSKA SETEV (ItlltllHIV) 0 4 019 13 čtno detelja stare rasti 020 14 Lucerna 021 B VSA POVRŠINA JESENSKIH posevkov (AtlJtU) 022 32 38 44 50 56 62 68 74 80 32 38 44 50 56 62 68 74 80 32 38 44 50 I Sorto ptenic« Oznoka foseiana površina, ha 023 024 025 II. POVEČANJE ZEMLJIŠKEGA FONDA (15. 12. 1977 - 15. 12. 1978 Ozna- ka Vsa površina v ha Ozna- ka Od tega njive in vrtovi v ha Ozna- ka Odkupnina v tisoč din 1 2 3 Odkupljena zemljišča 0 5 026 027 028 ±1 [IM Pridobivanje novih zemljišč ^ 029 030 ..'ji. Vrnjena /čmljisča organizaciji ^ 031 032 m 1) Odkupljeno zemljišča »o tista, ki so jih orgonizacije združenega dela odkupile med 15. XII. 1977 in 15. XII 1978 od občanov. Posebej prikažete odkupljene njive in vrtove. Znesek za odkupljena zemljišča: prikažete ves dogovorjeni znesek, ne gle- de na to, ali |e bil plačan v celoti to leto ali ne. 2) No novo pridobljena zemljišča so lisla, ki so z agromelioracijskimi ukrepi usposobljena za obdelovalne površin«, npr.: preoravonje pašnikov, krčenje grmišč, izsuševanje močvirij. 3) Vrnjena zemljišča so tisto, ki so bila vrnjena potem, ko so se uredili imovinsko pravni odnosi. Sem štejemo tudi tista zemljišča, ki jih je orqanizocija dobila v opombo no kakršnikoli osnovi (splošno narodna imovina, dar zasebnikov itd.). I) III. PORABA IN ZALOGE UMETNIH GNOJIL Ozna- ka Porabljeno umetnih gnojil v q Ozna- ka % rastlinskih hranil Ozno- ka Zaloge v q od 15.12.1977 do 15.12. 1978 dušik fosfor kolij na dan 15.12.1978 1 2 3 Dušična 0 6 033 034 035 036 037 038 039 010 041 Fosforna 0 7 042 043 > 041 045 046 •••: 047 Kalijeva 048 049 050 0 8 051 032 : 0j3 054 055 056 Mešana in kompleksna 057 - ose 061 064 06/ 070 059 062 065 0 9 060 063 066 069 072 068 1 0 071 074 073 075 - 076 077 1 1 078 079 080 081 082 083 Vsa gnojila skupaj 084 j • 1 p i 085 I) Kol porabljeno količino umetnih gno|il je treba prikazati le količine, porabljene na gospodarstvu - ekonomiji /o latino proizvodnjo brez pogodbenega sodelovanja Kot zalogo .'metnih gnojil j* treba prikazati vse količine, ki so bile mi zalogi na gospodarstvu - »konomljl, v skladišču ali v prodajalni KZ na dan 15. XII. 19/8 56 62 č>e 44 56 68 14 62 80 44 62 80 41 62 80 14 6? 80 44 62 80 44 62 80 IV. posejane površine v jesenski setvi po pogodbah z zasebnimi proizvajalci Vrste posevkov Oznaka Poljano ho 1 Pšenico bogat orodne sorte i 2 086 druge sorte 087 2 Ri - ozimna 088 3 Ječmen - ozimni 089 4 Oves - ozimni 090 5 VSA ŽITA (1 do 4) 091 6 Lan - ozimni 092 7 Oljna repica 093 8 INDUSTRIJSKE RASTLINE - vse 094 9 VRTNINE - vse i 3 095 10 KRMNE RASTLINE - vse 096 11 V9A JESENSKA SETEV (5+9*9+10) 097 V OSKRBOVANJE KOOPERANTOV Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM OD I. 6. 1978 DO 15.12.1978 Vrsta materiala Oznaka Vse (2 + 3) Oznaka Po pogodbah o sodelovanju Oznaka Za denar ali zamenjavo 1 2 3 Seme pšenice q 98 99 100 Sodna drevesa število 101 102 103 Prikažite vse količine reprodukcijskega materiala, ki so bile izdane ali porabljene po pogodbah o proizvodnem sodelovanju s kmeti, ali pa so jim bile prodane ali dane v zamenjavo za pridelke in podobno. Podatke vzamete iz moterialnega knjigovodstva, VI. OPRAVLJENA DELA PRI ZASEBNIH GOSPODARSTVIH OD 1.6.1978 DO 15.12.1978 Oz- Opravljena dela Delo vsa (2+3) po pogodbah brez pogodb ka 1 ka 2 ko 3 1 Zooiavunje strnišč ha 1 4 KM 105 106 2 Navadne oranje ha 107 i0b 109 3 Globoko oranje in rigolanje ha 110 111 112 4 Setev vst h vrst (toljšćin ha 1 5 113 1 14 115 s vinogiodov ha 116 117 118 6 Saditev sadovnjakov ha 119 120 121 1 drugih poljščin hu 1 6 122 123 124 8 Valjanje posevkov ha 125 126 127 9 Čiščenje semen kg 128 129 130 10 Nega posevkov ha 1 7 131 132 133 n Piasenje in škropljenje posevkov ha 134 135 136 12 škropljenje sodnega drevju kosi 137 138 139 13 Škropljenje vinogradov ha 1 8 140 141 142 14 Žetev (brez kombajnov) ha 143 144 145 15 Mlačev (brez kombajnov) q 146 147 148 16 Žetev in mločev površine ha 1 9 149 150 151 17 kon »bajni namlačeno zrna q 152 153 154 18 Obiranje koruze s kombajni ha 155 156 157 19 Prevoz kmetijskih pridelkov t 2 0 158 159 160 Izkažite ves obseg del, ki ste Jih opravili z lastnimi stroji na zasebnih gospodarstvih. Če ste na isti povrlini opravljali več del (oranje, setev l'i,), izlai'te vsaka delo, posebej. Prav tako Izkažite ločeno opravljena dela po pogodbi o proizvodnem sodelovanju In ločeno dela, ki eo bila opravljeno brez pogodbe za denar in podobno. 32 38 44 50 56 62 68 74 90 32 38 44 62 80 44 62 80 44 62 80 44 62 80 44 62 80 44 62 80 44 62 80 44 lil rr 1 i > Im« umetnega gnojila Količina prodanih gnoj'l v q Ozna- ko % hranilnih »novi oz no— ka skupoj orno- ka po pogodbah ozna- ka brez pogodb dušik fusfof kali; i 2 1 141 162 163 i i 164 Pl f! 165 166 167 168 1 5 3 1 2 2 169 170 171 • 172 »kupo j 173 174 175 176 Sl v -x! i 2 3 177 178 179 180 Jj Im i j •S3 181 182 183 184 L] I i skupi j 2 4 185 186 187 188 . : r 189 190 191 192 rr 4 2 5 193 194 195 196 ;i : i - M skupaj 197 198 199 200 0 VVŠ m M 1 .£ 1 2 6 201 202 203 204 206 206 207 208 2 7 209 210 211 212 213 214 215 216 2 8 217 218 219 220 221 222 223 224 2 9 225 226 227 228 — 229 230 231 232 3 0 233 234 235 236 skupaj 237 238 239 240 S7- ■■■: T • I '5A GNOJILA 3 1 241 242 243 244 . . , .1 i L 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 Vlil. PROGNOZA SETVE KORUZE V LETU 1979 Koliko nameravate sejati koruze v letu 19/9 245 ill Tvlofnmku šli»vilko V dne __________________\57tt Direktor Sestav i! ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Odločba ZIS AS št. 403 Ur.list SFRJ št. 18/78 PO - 22a l°l7l°i8i POROČILO O POVRŠINAH IN NASADIH OB KONCU SPOMLADANSKE SETVE V 1979 (Stanje 31 ’ V.) Občina, kjer leji zemljišče 1 m i i i i I Ini Mat. St. reg. org. in skup. hn7i9l Poročilo izpolnijo vse organizacije združenega dela za vse rodovitne in nerodovitne površine, ki jih uživajo. To je za vse lastne površine in površine vzete v zakup, pri tem pa ne upoštevajte površine ki ste jih oddali v najem ali kot deputat. Vse do oziroma tozdi izpolnijo poročilo v 3 izvodih. Če leži zemljišče ene organizacije na območju dveh ali več občin, izpolni organizacija za vsako občino poseben obrazec v 3 izvodih sH i i m n ri r občina vr.org. dejavnost En izvod poročil obdržite zase, en izvod pošljite pristojni občinski skupščini in en izvod poročil po občinah pošljite direktno na Zavod SR Slovenije za statistiko do 5. VI. 1979 Izpolni statistika 5 7 1 9 | | | | 1 Vr- sta aosia Leto Občina Zap. št. ozda Zap. št. tozde Sek- tor /rsta org. I. PREGLED VSEH ZEMLJIŠČ Zemljiške kategorije Ozna- ko Površina v ha po katastru ozna- ka po oceni 1 . Njive in vrtovih 0 1 001 002 2 Sadovnjaki 003 — 004 3 . Vinogradi 005 006 4 . Travniki 007 008 A OBDEL .POVRŠINA (1+2+3+41 009 010 5. Pašniki | oj 2 011 012 Od te go planinski 013 014 k raški 015 016 6. Ribniki 017 013 7 . Trstič ja in močvir a 019 020 „ KMET .POVRŠ “ (A+5+4+7) 0 3 021 022 H . Gozdna zemljišča 023 024 9. Nerodovitna površina 025 026 VSA POVRŠINA (B + 8 + 9) 027 028 26 38 50 42 74 26 38 50 62 74 26 38 50 62 I) la površina se moro ujemati s površino v tabeli II. - VSE NJIVI US VRTOVI GLAVNI POSEVKI V 1978/79 Posevki na njivah in vrtovih Ozna- ka Površina v ha a) ŽITA - via 0 4 029 Pšenica boga toro dna 030 druge sorte 031 Rž - ozimna in jara 032 Ječmen ozimni 033 jari 034 Oves - ozimni in jari 035 Sorzica 0 5 036 Piro 037 Ko ruza hibridna 038 druge sorte 039 Proso - prašno 040 Ajda - prašna 041 Druga žita 042 INDUS! RUSKE b> RASTLINE ■ vse 0 6 043 Lan 044 Konoplja 045 Sladkorna pesa 046 Hme'j stari nasad 047 novi nasad 048 Industrijska paprika 049 Sončnice 0 7 ■ 050 Oljna repica 051 Soja 052 Buče 053 Sirek 054 Zdravilna zelišča in dišavnice 055 Druge indust ii jske fajtjine 056 20 26 32 38 44 50 56 20 26 32 38 44 50 56 20 26 32 38 44 50 56 20 26 32 38 44 50 56 Posevki na njivah in vrtovih D tno ka Površina v ha c) VRTNINE - vse 0 8 057 Krompir ves 058 od tega zgodnji 059 Vrtno korenje 060 Čebula 06! Česen 062 Fižol čisti nasad zc 063 Grah .. _ J zrnje in stročje 064 Leča 065 Zelje in ! 0 9 066 Paradižnik 067 Paprika 068 Kum.-rice 069 Vrtne jagode 070 Maline 071 Ribez in koenulje 072 Druge vrtnine 073 KRMNE RA-dl ST LINE- vse 1 0 074 stare rasti 075 dete- jesenska setev 076 •1° s pom la dan .setev 077 Luce r- no stare rasti 078 J jesensko setev 079 spomlodanska sete oeo Druge detelje 081 Grašiča 082 Krmni grah 1 1 083 Mešanica »tročnic in žit 064 Mohar 065 Si'nžna koruza in pitnik 086 Krmna | *sa 087 Mešanica trav in stročnic 088 Krmno korenje 069 Druge krmne rastline 090 VSI POSEVKI iutb-K+d) 1 k 091 CVETJE IN OKRASNE e) RASTLINE 092 - DREVESNICE, trsnice 1 IN MATIĆN JAKI 093 . VRBISČA y (nasad na njivah) 094 TOPOLI (nasad na njivah) 095 () TRZNINA (piuho in ledina) 096 , neobdelane njive 11 IN VRTOVI 097 VSE NJIVI IN VRTOVI 09H 20 26 32 38 44 50 56 62 68 20 26 32 38 44 50 56 62 20 26 32 38 44 50 56 62 68 20 26 32 38 44 50 56 62 20 26 32 38 44 SO 56 20 26 32 38 44 30 56 62 68 74 80 Vmesni posevki so stranski posevki, ki jih sejemo med glavne posevke. Podsevke sejemo v glavne posevke, ki so za podsevke zaščitni ali varovalni posevki IV. SADNA DREVESA 30 46 62 78 30 46 62 78 30 46 62 78 30 46 62 Vrsta sadja Ozno ka vse Število dreves h oznake rocfrtih Češnje i 4 110 m Višnje 112 113 Marelice 114 115 Jablane 116 117 Hruške i 5 118 119 Kutine 120 121 Češplje in slive 122 123 Bresk ve 124 125 Orehi 1 6 126 127 Mandel jni 128 129 Kakiji 130 131 Limone 132 133 Fig« 1 7 134 135 Oljke 136 137 Vsa sadno Orevesa 138 139 Vmesni posevki in podsevki Ozna- ka Površina v Ho Fižol zn zrn|C in stročje Buče Konoplja Krompir Sončnice Črna detelja Luce ma Mešanice trav in stročnic Krmno korenje 099 100 101 102 103 105 106 107 Drugi podtemi Vsi vmesni posevki in podsevki 109 Skupno število dreves ene vrste sadju so vsa drevesa na glecSt na to,oli so rodna ali ne. Rodna drevesu so sa tista drevesa, ki glede na starost in razvitost morejo obroditi ne glede na tu rit bodo v opazovanem letu rodila ali ne. V tabeli IV. upoštevajte tudi število dreves sodobnih sadovnjakov iz tabele V. Vista sadja —rj— o o Površina v ha JJ n N O Število dreves vsa jzna- Ln rodna vseh Dzna- kn rodnih št kolone na kartic; T3 E 23 3C 31 38 3$ 46 češnje ,8 140 141 142 143 Višnje 144 145 146 147 Ma iglice 1 9 148 149 150 151 Jabolka 152 153 — 154 155 Hruške 0 156 157 158 159 češplje in slive 160 161 162 163 Breskve 2 i 164 165 166 — 167 Orehi 168 169 170 — 171 Olik« 2 2 172 173 174 175 Skupaj 176 177 178 l7? VI. VINOGRADI Vnfo trte O 1 0 Površina v ho O £ o število trt vsa ozna- ka rodna vseh azna- ka rodnih 15 22 23 30 3l 38 39 46 Žlahtna 2 3 180 181 182 183 Domača 184 185 186 187 Samo rodna 2 4 188 189 190 I9l Skupaj 192 193 194 I95 Vil SODOBNI VINOGRADI1’ Vrsta trte *6 5 O Površina v ha jr o N O Število trt vso ozna- ka rodna vseh ^zna- ka rodnih I5 22 3 ' d Tl 33 39 46 Žlahtna 2 5 196 197 198 199 Domača 200 201 202 203 Skupaj T 204 205 206 207 1) Povriina In itevilo Irt sodobnih vinogradov mora biti vključeno v tabeli VI. Vinogradi. Vlil OCENA PRIČAKOVANEGA PRIDELKA PŠENICE o s PovrŠirra v ha Pridelek v q N O na ha ozna- ka ves Št. kolone na kartici I5 20 2l 56 Pšenico bogotorodne sorte l?J > 208 20 209 druge sode 210 32 . 211 vsa 2I2 44 . . . 213 IX. V ZAKUP VZETA IN DANA ZEMLJIŠČA Zemlj-iiča Orno- ko Površino v ho Ozno- ko Letno zakupnina v tisoč din št. kolone na kartici 15 ~ 20 21 26 Vzeta v zakup - vso |2 |8 2I4 | 215 Od tega: njive in vrtovi 216 1 217 Dona v zakup - vsa 218 ^ | 219 46 78 46 78 46 78 46 78 46 78 46 78 46 78 46 78 46 Ozna- ka Vsa površina v ha Ozna- ka Od tega njive in vrtovi v ha Ozna -ka Odkupnina tisoč din št. kolone na kartici 14 15 20 21 26 27 32 Odkupljena zemljišča 2 0 220 221 222 Pridobivanje novih zemljišč^ 223 224 u $ : 1 1 I Vrnjena zemljišča organizaciji^ 225 1 226 z n 5 1) Odkupljeno zemljišče so tista, ki so jih organizacije združenega dela odkupile med 15. XII. 1978 in 31. V. 1979 od individualnih proizvajalcev Posebei prikažete odkuoljene njive ir vrtove. Znesek za odkupljena zemljišča: prikažete ves dogovorjeni znesek, ne glede na to, ali je bil plačan v celoti to leto ali ne. 2) No novo pridobljeno zemljišča so tista, ki so z agromelioracijskimi ukrepi usposobljena za obdelovalne površine, npr.: preorovanie pašnikov, krčenje grmišč, izsuševanje močvirij. 3) Vrnjeno zemljišča so tista, ki so bila vrnjena potem, ko so se uredili imovinsko pravni odnosi. Sem se štejejo tudi tista zemljišča, ki so jih organizacije dobiie v uporabo na kakršnikoli osnovi (občinski zemljiški sklod, dar zasebnikov itd.). KI popaba in zaloge umetnih gnojil11 Ozno- ka Porabljeno umetnih gnojil v q Ozno- ka % rastlinskih hrani 1 Ozno- ka Zaloge v q od 15. XII. 1978 do 31. V. 1979 dušik fosfor kalij na dan 31. V. 1979 Številka kolone na kartici 14 15 20 21 26 27 32 Dušična 3 0 227 228 j. ll 229 230 231 ; 232 233 234 235 Fosforna 3 1 236 237 J ■rČ. 238 239 240 241 Kalijeva 242 243 L S 244 3 2 245 246 *3 čip! 11 247 Mešana in kompleksna 248 249 250 251 252 253 3 j 3 254 255 256 257 258 259 260 261 262 3 4 263 264 265 266 267 268 269 270 271 3 5 272 273 274 275 276 277 Vsa gnojila skupaj 278 w. 1 11 L*.: P M! 279 32 50 48 32 50 68 32 50 68 32 50 68 32 50 68 32 50 68 1) Kot porabljeno količino umetnih gnojil je treba prikazati le količine, porabljene na gospodarstvu za lastno proizvodnjo brez pogodbenega sodelovanja. Kot zalogo umetnih gnojil je treba prikazati /se količine, ki so bile na zalogi na gospodarstvu, v skladišču ali v prodajalni KZ no dan 31. V. 1979. telefonska številka V , dne__________________19/9 sesta -i I dbeklo' Vlil. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Uradni litt SFRJ it. 18/78 Odločba Z1S AS št. 603 PO-22 c I Q|71 ° t9 L POROČILO O PROIZVODNEM SODELOVANJU Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI (stanje 31. 5. 1979) Poročilo izpolnijo vse organizacije združenega dela, ki imajo proizvodno sodelovanje (kooperacijo) ali o-pravljajo storitve (usluge) individualnim proizvajalcem. Če do ali tozd sodeluje v proizvodnem sodelovanju na območju dveh ali več občin, izpolni organizocija za vsako občino poseben obrazec v 3 izvodih. En izvod poročil pošljite pristojni občinski skupščini in en izvod direktno na Zavod SR Slovenije za statistiko do 15.VI.1979._______________________________ Občina, kjer leži zemljišče_____________ 25 26 27 30 32 33 3« 39 40 m sekt .vr.org. I. POSEJANE POVRŠINE V PROIZVODNEM SODELOVANJU S KMETI 32 38 44 50 56 62 68 74 32 38 44 50 56 62 68 74 Posevki Oznako Posejana površina,ha o - Žita vsa 0 2 001 Pšenica Bogatorodna 002 Druga 003 Rž 004 Ječmen Ozimni 005 Jari 006 Oves 007 K oruza Hibridna 008 Druga 0 3 009 Druga žita 010 h - Industrijske rastline 011 Sladkorna pesa 012 Sončnice 013 1 Ime 1 j 014 Oljna repico 015 Druge industrijske rastline 016 nrmm občina vr.org. dejavnost til I I I I I I 1 1 I I 1 20 MAT.ST.ttO.OtO.IN S KUT. I M 91 7| ?| 24 Posevki Oznaka Posejana površina, ia c - Vrtnine, vse 0 4 017 Krompir 018 Druge vrtnine 019 d - Krmne rastline, vse 020 Lucerna 021 Detelja 022 Silažna koruza 023 Druge krmne rastline 0 5 024 1 Obdelovalne površine Njive in vrtovi (a + b + c t d) 025 B Sadovnjaki 026 C Vinogrodi 027 D Travniki 028 Obdelovolna površina (Af B + C + D) 029 Prikažite vse površine, ki so bile posejane ali zasajene v proizvodnem sodelovanju z individualnimi proizvajalci na temelju pogodbe • sodelovanju. II OSKRBOVANJE KOOPERANTOV Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM OD 15. 12. 1978 DO 31. 5. 1979 Vrsta materiala Oznaka Skupaj Oznako Po pogodbah Oznaka Brez pogodb Koiuza za seme q 0 6 030 031 032 S n me sladkorne pese q 033 034 035 Seme sončnic q 036 037 038 Sadno drevesca, kosov 0 7 039 040 041 fisin• . epljonku in korenjaki kosov 042 043 044 44 • 62 80 44 62 Delo Opravljena dela Ozna- ka vsa (2 + 3) ozno- po pogodbah ozna- brez pogodb 1 ka 2 ka 3 Zaorovanje Strniši: ha 0 8 045 046 047 Navadno oranje ho 048 049 050 Globoko oranje in rigolanje Ha 051 052 053 Setev vseh vrst poljščin hc 0 9 054 055 056 vinogrodov ha 057 058 059 Saditev sadovnjakov ha 060 061 062 drugih poljščin Ha 1 0 063 064 065 Valjanje posevkov Ha 066 067 068 Čiščenje semen 069 070 071 Nega posevkov ha 1 1 072 073 074 Prašenie in škropljenje posevkov Ha 075 076 077 Škropljenje sadnega drevja kosi 078 079 080 Škropljenje vinogradov ha 1 2 081 082 083 Prevoz kmetijskih pridelkov t 084 085 086 IV OSKRBOVANJE KOOPERANTOV Z UMETNIMI GNOJILI OD 15. XII. 1978 DO 31. V. 1979 Vrsta gnojil j Ime umetnega gnojila Količina prodanih gnojil v q CVno- ka % hranilnih snovi ozna- ka skupaj ozna- ka po pogodbah ozna- ka brez pogodb dušik fosfor kalij Dušično 2 1 067 088 089 090 Hi 091 092 093 094 j ■V.. * 2 2 095 096 097 098 txxjx::t skupaj 099 100 101 102 Ivi, rtr ■ : Fosforno 2 3 103 104 105 106 . % Iti: 107 108 109 110 . H it ■ skupaj 2 < 111 112 113 114 M || [ S* Kalijeva 115 116 117 118 >. _ 2 5 119 120 121 122 ' skupaj 123 124 125 126 til • •4 .v.' • II :?>>>:* g 3 o t n •E ? 3 Z _ 2 6 127 128 129 130 131 132 133 134 2 7 135 136 137 138 139 140 141 142 2 8 143 144 145 146 147 148 149 150 2 9 151 152 153 154 155 156 157 • 158 ■ 3 0 159 160 161 162 skupaj 163 164 165 166 VSA GNOJILA 3 1 167 168 169 170 Telefonska it______ -----------------------< dn*-------------------1979 Direktor Se.toTTi 44 62 80 44 62 80 44 62 80 44 62 30 44 62 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 74 50 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Uradni list SFRJ, it. 18/78 Odločba ZIS št. 603 PO-32 a POROČILO O DOSEŽENIH PRIDELKIH ZGODNJIH POSEVKOV IN SADJA TER O PRIČAKOVANIH PRIDELKIH POZNIH POSEVKOV, SADJA IN GROZDJA V 1979. LETU (Stanje 15. 8.) Poročilo sestav i‘e za vse površine tj. za lastne in vzete v zakup, ne upoštevajte po površin, ki io oddane v najem ali kot deputat. Vse organizacije _ združenega dela spolnijo poročilo v 3 izvodih. Če ima katera organizacija zemljišča na območju dveh ali več občin, mora spolniti za vsako občino poseben obrazec v 3 izvodih in skupno poročilo za organizacijo kot celoto v 3 izvodih. En izvod vseh poročil obdržite zase, dva izvoda vseh poročil pošljete pristojni občinski skupščini najkasneje do 18. 8. 1979. Obc:nc, kjer i zemljišče:. občino vr.org. dejavnost sek.vr.org. MAT Sr.7fG.ORG. IN SKUP. I' M7|9[ I. DOSEŽEN! PRIDELKI ZGODNJIH POSEVKOV Vrsta posevka Oznaka Požeta (pospravljena) površina v ha Pridelek v q na 1 ha oznaka ves i 2 3 4 5 6 Pšenica bogptoroare sorte 001 002 ill druge sorte 003 004 !i— ! ; vsa 005 006 ! i Ri 007 003 ! p Ječmen i J 009 010 1 p i i 1 1 . 1 _ 1 .. jari 011 ' 012 ... -+ ves 013 ... 014 ■ . ; ; : Oves 015 . . . 016 Sorzica 017 018 Plm 019 020 j Oljno repica 021 j 022 Jagode 023 024 LU ■ ‘ Ma 1 i 025 026 RiDez ir kcsm„';e 027 1 079 Skupaj 029 030 II. DOSEŽENI PRIDELEK ZGODNJEGA SADJA Vrsta sadia Skupni pridelek Pridelek v plantažnih sadovnjakih I število rodnih pridelek oznaka površina rodnih sadovnjakov v ha pridelek v q oznaka dreves (iz PO-22a) na rodno drevo v kg oznaka /es v q na ha ozn-.ka ves Češnje 031 032 033 034 JL Višnje 035 036 037 030 f Marelice 039 040 041 042 1 Skupaj 043 w$m 044 045 046 Vrsta posevka Oznaka Posejana površina v ha Pričakovani pridelek v q na 1 ha ozna- ka ves 1 2 3 4 Koruza hibridna 017 048 |__j druge sorte 349 050 vsa 051 052 Konoplja za vlakno 053 054 Sladkorna pesa 055 L 056 Hmelj ves 057 058 n Sončnice (čisti nasad) 059 060 Krompir ves 061 062 j . - Fižol čisti posevek 063 - ( ' 064 L_| vmesni posevek 365 066 Skupaj 067 ■'■■.v. -.V.v 068 1 1 IV. PRIČAKO/AN PRIDELEK SADJA Vrsta sadja Oznake Število rodnih dreves (iz PO-22a) Pričakovani pridelek na rodno HrPvn eznake ves v q jabolka 069 070 Hruške 071 072 Češplje in slive 073 074 Oehi 075 076 Skupaj 077 078 V. PRIČAKOVANI PRIDELEK V VINOGRADIH Oznaka Število rodnih trt v tisočih (iz PO-22a) Pričakovani pridelek na rodno trto ka omaka ves q Vsi vinogradi 0/9 090 1 VI. PRIDELEK SEMENSKE PŠENICE Sorte pšenice Oznaka Pridelek v q 031 032 083 Skupaj 034 VII. DOSEŽENI PRIDELEK V PROIZVODNEM SODELO/ANJU PO POGODBAH Z ZASEBNIM' PROIZVAJALCI Vrsta posevka Oznaka Požeta površina P idelek / q na 1 ha oznaka ves Pšenica bogatorodne sorte 035 1 096 -J druge sorte 037 033 1 1 vsa 039 090 - -m E 1 Rž 0?1 092 | Ječmen 093 —i— 094 | 1 O/os 095 j h— 096 Skupaj 097 . .v. ■■■ •. ■ . 098 V tabeli Vil. je treba prikazati tiste površine in pridelek, za kar imate pogodbe o proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci ne glede ali so proizvajalci pridelek obdržali za svoje potrebe cli so ga oddali. Površine v proizvodnem sodelovanju se morajo ujemati z obrazcem PO-22c tab. 1 z dne 31. V. 1979 Vlil. SETEV PŠENICE 1979/80 ____ Koliko boste sejali pšenice jeseni 1979 - ha 099 lili Kmetijski strokovnjak (čitljiv podpis) Datum 1979 telefonska številka Direktor ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO 1 0|7 | 11 3! Odločba ZIS it. 603 Ur. list SFRJ it. 18/78 POROČILO O DOSEŽENIH PRIDELKIH POZNIH POSEVKOV SADJA IN GROZDJA V 1979 „tem j. in 111 Poročilo sestavijo vse organizacije združenega dela, ki na svojih površinah pridelujejo pozne posevke, sadje ali grozdje ali imajo pogodbe z zasebnimi proizvajalci (tabela 9), ne upoštevajte pa v zakup ali kot deputat oddanih površin. Če leži zemljišče na ozemlju dveh ali več občin, izpolni organizacija združenega dela za vsa ko občino poseben obrazec za ustrezni del zemljišč. Poročilo sestavite po stanju na dan 10.11. 1979 v treh izvodih, dva pošljite pristojni občinski skupščini najkasneje do 13. 11. 1979. 111 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 120 MAT S 1 Rte ORG IN SKUP 25 27 28 31 33 34 39 40 42 1 ’ 19 I 719 124 0 0 1 5 5 : j ; občina vr.org. dejavnost Število kartic Občina Pridelek poznih posevkov (glavnih) Vrsta posevka Zap. štev. kartice 5ožeta (pospravljena) površina no ha Pridelek v q (iz PO -22a) na 1 ha ves 25 27 28 1 35 36 2 43 hibridna 002 suho , zrnje” druge sorte 003 vsa 004 Proso - zrnje 005 1 i I * 006 Druga žita 007 XXX ŽITA - vsa 008 XXX za vlakno 009 za zrnje 010 X X X X X X X X XXX za vlakno 011 za zmje 012 X X X X X X X X XXX Sladkorna pesa 013 stari nasad 014 Hme Ij novi nasad 015 skupaj 016 Industrijska paprika 017 Sončnice - zrnje 018 • • • Soja - zrnje 019 ... Buče, seme 020 Sirek steblo 021 zrnje 022 X X X X X X X X XXX Zdravilno zelišča In dišavnice 023 XXX Druge industrijske rastline 024 XXX INDUSTRIJSKE RASTLINE - vs« 025 XXX 1) Koruzo v zrnju oceniti v suhem stanju s 14% vlogo brez storžev. XIII. Zap. it. 17 |anuarja 1980 en svoj arhiv izvod ohdizite za 1 1 1 mniii občina vr.ogr. dejavnost I. ŠTEVILO DREVES IN PRIDELEK JUŽNEGA SADJA Število dreves Pridelek vseh rodnih Vrsto sodjo na rodno dievo kg ves pomaranče in mandarine LJ LJ LJ limone L_J LJ LJ oljke - olive LJ t_J LJ fige LJ L_J L_J kakiji l 11 11 i PRIPOMBA: Prikazati je treba vsa drevesa, bodisi v strnjenem na-sodu ali pa posamezna drevesa. Od tega: II. PRIDELEK JUŽNEGA SADJA NA Pl ANTAŽNIH NASADIH Površina, ha Pridelek, q vsa rodna no 1 ha ves pomaranče in mandarine LJ L_J LJ 1 imone ULJ LJ oljke - olive uuu fige L J LJ L ' kakiji i 11 11 i PRIPOMBA: Prikazati je treba vse površine plantažnih nasodov,ki jih gospodarstvo i/koiišča, ne glede na to, da so prikazone že v I. tabeli. Površine pišite zaokroženo v celih hektarjih. III. DOMAČA PRLDtLAVA OLIV IN HG Porabljene olive pt esne ? za konzerviranje _ _. 3 predelane v olje ^ 1 I- olja hi oljnih tropin Nosusene lige q PRIPOMBA. Pod domočo predelavo je treba upoštevofi predelavo no gospodarstvu iz lastnega pridelka ali nobavljenega (kup Ijeneao) sodia. Količine sadja, predelonega v sodelovanju s kmeti, tu ni treba pcikozati. tel. It.______________ sestavi. dne------— --- 1980 direktor XVII. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO jjOdlok ZS AS št. 603 Ur. list SFRJ št. 18/78 POROČILO O ŽIVINOREJI ZA LETO N79 PO-51-2° | |_0J21lIl1 Poročilo izdelajo vse organizacije, ki so v letu 1979 imele LASTNO ŽIVINO in sicer: v svojih hlevih, pri drugih organizacijah ali pri zasebnih rejcih. Vsi ozdi oziroma tozdi izpolnijo poročilo v 3 izvodih. Če ima organizocija lastno živino na območju dveh ali več občin, izpolni poleg poročila za organizacijo kot celoto (tozd) tudi obrazec za vsako občino v 3 izvodih. En izvod poročil za organizacijo kot celoto (tozd) in za del po občinah obdržijo ozdi, en izvod pošljite pri -itojni skupščini občine, en izvod pa Zavodu SR Slovenije za statistiko do 15. 1 1980. Občino, za katero veljajo podatki: ___ ______________ □menami' občina vr.org. dejavnost 1 i i i i m ! i lili MAT S 1 RFC OHO IN SK Ul' 1 11 91 7 1 vi ŠTEVILO LASTNE ŽIVINE, PERUTNINE IN PANJEV S ČEBELAMI Števi lo 33 Plemenske ovce n 1 Teleta do 3 mescev 34 Ovni in jalove ovce 2 Teleta od za pleme 35 Ovce - skupa (od 32 - 34) 3 3-6 mescev za pitanje 36 Žrebeta in mladi konji do 2 let 4 Mlada goveda od 6 mescev do 1 leta za pleme 37 Konji nad 2 leti -4 5 za pitanje 38 Kobile in breje žreblce 6 Mlada goveda za pleme 39 Plemenski žrebci 7 1-2 let za pitanje 40 Kastrati in žrebci za delo 8 Mlada goveda za pleme 41 Konji - skupaj (od 36-40) 9 nod 2 leti za pitanje 42 Podmladek perutnine vseh vrst 10 sivo rjave pasme 43 kokoši Jn petelini n svetlo lisaste pasme 44 Odrasla perutnina race ’2 črno bele pasme 45 9011 13 drugih pasem in križanih pasem 46 pure 14 sivo rjave pasme 47 Perutnina - vsa (od 42-46) 15 Krov« svetlo lisaste pasme 48 od te: brojlerjt 16 črno bele pasme 49 Panji s čebelami 17 drugih pasem In križanih pasem 2. ŽIVALSKA PROIZVODNJA LASTNE ŽIVINE V LETU W 18 Biki za pleme 1 Poprečno število krav v 1979 1 0 Voli 2 Poprečno število molznih krov v 1979 TO Odreda goved »ilodih go d; a v pitanju (brez telet in 3 Količina namolzenega mleka (1) 71 Goveda vso (od 1 - 20) 4 od tega : porabljeno ; T 1 22 Puiski do 2 mescev 5 Poprečno število molznih ovac!) 23 Pujski od za pleme 6 Koljlčjina molze nega ovčjega 74 2-6 mescev za pitanje 7 Število ostriženih ovac 25 Mladi prašiči nad 6 mescev za pleme 8 Količino nostrliene neoprane volne (kg) 2t za pitan|e 9 Poprečno število kokoši nesnic v 1979 77 B>*je mlode svinje 10 Količine konzumnih 28 Plemenske svinje 11 (število) volilnih 20 Mn josc 1 ra pleme 12 Količino natočenega me v 1979 (Kg) L 10 Od. mi; p.ašiči v pitanju (brez pujskov '-n mladih poličev! P oprečno število krov izračunamo tako, do seštevek krmn h dni v*eh n P'Oii<*l - skupaj (od 22-30) Poprffćno število molznih krav, molznih ovoc In koko.l nejnic pa <*>' o lo < —— -—" 9 Zaloge pri gospodinjstvu 15. 1. 1980 016 X =» < —- k-1 32 44 56 68 80 32 44 56 58 * Izpolni Zavod SRS za statistiko 2. ŠTEVILO KONJ 15. JANUARJA 1980 i Žrebeta in mladi konji 0 3 017 2 Kobile n breje žrebice 018 3 Žrebci za pleme, žrebci za delo in kastrati 019 4 VSI KONJI 15. 1. 1980 (1 + 2+3) 020 5 15. 1. 1979 021 Ozna ka Število 1 Teleta do 3 mescev 0 4 022 2 Teleta od 3-6 mescev za pleme 023 3 za pitanje 024 4 Mlada goveda od 6 mescev do 1 leta za pleme 025 5 za pitanje 026 6 Mlada goveda od 1-2 let za pleme 027 7 za pitanje 028 8 Mlada goveda nad 2 leti za pleme 029 9 za pitanje 030 10 Krave sivo rjave pasme 031 11 svetlo lisaste pasme 0 5 032 12 drugih pasem in križanke 033 i 3 Breje junice sivo rjave pasme 034 14 svetlo lisaste pasme 035 15 drugih pasem in križanke 036 16 Biki za pleme 037 17 Voli 038 18 Goveda vsa (1 - 17) 039 19 20 Od teh: krave za delo 040 odrasla goveda v pitanju (brez telet in mladih goved) 041 4. PROIZVODNJA KRAVJEGA MLEKA 1 Število krav,ki ste jih molzli ali dojile 15. 1. 1980 Koliko mleka ste namolzli na dan 15. 1. 1980 v litrih ? Število molzenih kiav v letu 1979 Koliko mescev ste molzli vse krave .skupaj v letu 1979 042 043 044 045 Namolzeno mleko v letu 1979 v litrih 046 5. ŠTEVILO PRAŠIČEV 15. JANUARJA 1980 32 38 44 50 i Pujski do 2 mescev 047 1 2 od 2 do 6 mescev 048 3 Mladi prašiči nad 6 mescev 049 4 Plemenske svinje 050 5 Breje mlade svinje 051 6 Merjasci za pleme |o 9 052 7 Prašiči v pitanju 053 8 Vsi prašiči (1+2*-3+4+5+6+-7) 054 1 Jagnjeta in mlade ovce do 1 eta 26 2 Plemenske ovce 32 3 Ovni in jalove ovce 38 4 VSE OVCE (1 + 2+3) 44 7. PROIZVODNJA OVČJEGA MLEKA It -1 VOLNE 50 1 Število molzenih ovac v 1. 1979 56 2 Količina namolzenega mleka v . 1979 v litrih 62 3 Število ostriženih ovac v 1. 1979 68 4 Količina nastrižene volne v 1. 1979 - kS 74 80 26 8. ŠTEVILO PERUTNINE ''Je vpišete podatkov o perutnini last družbenih organizacij. , ki j< vključene 32 1 PerutnTna vsa 15. 1. 1980 38 2 15. 1. 1979 44 9. PROIZVODNJA KOKOŠJIH JAJC V L . 1979 50 1 Število kokoši - nesnic 56 2 Število znesenih jajc 62 10. ČEBELARSTVO 68 1 Število6 naseljenih panjev s premičnim in nepremičnim satjem 15. 1. 1 2 Pridelek medu v letu 1979 ” kg 80 11. BILANCA GOVEDI V LETU 1979 56 62 68 74 80 26 32 38 Ozna ka Št 1 ' i je 15. januarja 1979 -f- | o|p 069 2 Rojena teleta v letu 19J9 -f- 070 3 Kupi jena goveda v letu 1979 teleta do 6 mescev 071 - 4 mlada goveda 073 5 krave, voli, biki 075 6 vsa + | 1 0 077 7 Prodana goveda v letu 1979 teleta do 6 mescev 079 8 mlada goveda 081 9 krave, voli, biki 083 10 vsa — 085 11 Zaklona goveda v 1 etu 1979 teleta do 6 mescev ih 087 12 mlada goveda 089 1 J krave, voli, biki 091 14 vsa — 093 15 Poginula goveda v letu 1979 teleta do 6 mescev 095 16 mlada goveda i 2 096 17 krave, voli, biki 097 18 vsa — 098 19 Stanje 15. januarja 1980 (skupno število prepiši iz tabele 3, vrsta 18)~ 099 Ozna- ka Število 055 056 057 058 44 50 56 62 059 060 01 8 061 T 062 68 74 26 32 v oroizvodno sodelovanje in je 063 u64 065 066 rt 980 067 063 o- zna- ka Števi lo 0- zna- ka Teža v kg 1 Stanje 15. januarja 1979 -f- 101 2 od 15. 1. 1979 do 30. VI. 1979. 1 3 102 3 Rojeni pu j sk i od 1. VII. 1979 do 15. 1. 1980 103 4 vsi rojeni pujski 1979 -f- 104 5 Kupljeni prašiči pujski in mladi prašiči do 6 mescev 105 106 6 prašiči od 6 do 12 mescev 107 108 7 v letu 1979 prašiči nad 12 mescev 1 4 109 110 8 vsi + 1 111 112 9 Prodani pujski in mladi prašiči do 6 mescev 113 114 10 prcšiči prašiči od 6 do 12 mescev 115 116 11 1979 prašiči nad 1 2 mescev 117 118 12 vsi — 1 5 119 120 13 pujski in mladi prašič' do 6 mescev 121 L 122 • 14 Zaklani mesnati prašiči do 80 kg 123 124 15 prašiči v 1979 mesnati prašiči od 80-- 125 kg 125 126 16 pitanci nad 125 kg 127 128 17 vsi — 1 6 129 130 18 Poginuli prašiči v letu pujski in mladi prašiči do 6 mescev 1 31 8 > <; ,— —^ 19 drugi prašiči 132 >< --- > -= —- 20 1979 vsi _ 133 X > < 21 Stanje 1 (skupno vrsta 8) 5. januarja 1980 število prepiši iz tabele 5, 134 135 32 44 56 68 80 32 44 56 68 80 32 44 56 68 80 32 44 56 68 80 13. BILANCA OVAC V LETU 1979 Oz- na- ke Število Oz- na- ke Teža v kg i Stanje 15. januarja 1979 -J- 1 j7 136 X ■ - -e: - 2 Rojena jagnjeta v letu 1979i -4” 137 X — ■< —■ 3 Kupljene ovce v letu 1979 jagnjeta 138 139 5 ovce in ovni 140 141 vse -J- 142 143 6 Prodane ovce v letu 1979 jagnjeta 1 8 144 145 7 ovce in ovni 146 147 8 vse — 148 149 9 10 Zaklane ovce v letu 1979 jagnjeta 150 151 ovce in ovni 152 153 11 vse —PF 154 155 12 Poginule ovce v letu 1979 jagnjeta 156 ]3 14 ovce in ovni 157 vse — 158 15 Število ovac 15. januarja 1980 (skupno število prepiši iz tabele 6. vrsta 4) — 159 160 32 44 56 68 80 32 44 56 68' 80 32 44 56 68 80 14. POVRŠINA, \i ju GOSPODINJSTVO UŽIVA Prikažete vse lastne in v zakup vze- te površine. Ne upoštevate pa površin, ki ste jih dali v zakup. Ob-2£ delovalne površine so: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in trav-32 niki. Površina Oznaka ha ari 1 Vsa kmetijska zeml j išča 20 161 2 Od tega obdeloval.zemljišča 162 15. Tabela za izračunavanje količine mleka po kravi. Vpišite podatke za Koliko dni je bila molzena Poprečno litrov mleka na dan Skupaj namolzeno mleka v letu 1979 I me krave Ko ugotovite število molznih dni in količino mleka za vsako kravo, seštejte podatke v stolpcih 2, 3, 5 in seštevke vpišite v tabelo 4, vrstica 3, 4, 5. 16. BILANCA PERUTNINE V LETU 1979 Števi lo kg i Stanje perutnine 15. januarja 1979 -f- 2 Izvaljena iz iaic lastne proizvodne 3 iz kupljenih jajc >< 4 vsa 5 od tega - dan stara perutnina ><^ 6 vsa 7 od tega - dan stara perutnina X 8 Zaklana 9 Poginula — 10 Stanje perutnine 15. januarja 1980 — Datum______________ 1980 Podpis anketarja ( Čitljivo podpisati) ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Odlok zs AS št 603. llrfHni list. SFRJ I.J št. 18/78 hmoul POROČILO O ŠTEVILU PRAŠIČEV IN ORGANIZIRANEM PITANJU ŽIVINE V___________TRIMESEČJU 1980 Poročilo sestavijo vsi ozdi, ki vzreiajo prašiče ali se ukvarjajo z organizirani m pitanjem živine. EZ3 LTi 11 □ Ul MA. Sl RJO. G«\G IN 5.CUP občina vr. org. 1. Število prašičev dne:_______ dejavnost 1980 , Pujski do 2 mescev 0 1 1 J 2 Pujski nud 2-6 mescev (3+4) 3 za pieme in drugi pujski 4 za pitanje 5 Mladi prašiči nad 6-12 mescev (6+7+84-9) 6 breje mlade svinje 7 mlade svinje, ki niso breje 8 drugi mladi prašiči 9 mladi prašiči v pitanju _ K— 10 Prašiči nad 12 mescev (11+16+17+18+19) _ - 11 Plemenske svinje (12+13+14+15) 0 2 1 12 breje beli fj ne 13 drugih pasem 14 nebreje bele pasme 15 drugih pasem 16 Merjasci za pleme 17 Izločeni merjasci v pitanju 18 Izločene plemenske svinje v pitanju 19 Drugi I prašiči | (izločeni merjasci in svinje,ki niso v pitanju/ 20 Vsi prašiči (1 + 2 + 5 + 10) 8_ol 2. Bilanca proš'rfiv trimesečju 1980 17 24 31 38 45 52 59 66 73 80 1 Število prašičev v začetku četrtletja 0 3 1 2 Rojeno pujskov 3 Nakup (mladih in odraslih prašičev ) 4 mladi do 6 mescev 5 mesnati do 80 kg 6 Prodani prašiči mesnati nad 80-125 kg 7 polmastni in mastni nad 80-125 kg 8 pitanci nad 125 kg 9 vsi (4 + 5-4 6 + 7 + 8) i0 Zaklani prašiči mladi do 6 mascev 1 i V '5 k. 0 4 .L 12 mesnati nad 80-125 ka 13 p~lma'tni in mostni nad 80-125 kg 14 pitanci nad 125 kg 15 vsi ( 10+ 1 l+12t 13+14) 16 Poginuli mlodi do 2 mescev 17 mladi nad 2-6 mescev 18 prašiči drugi 19 vsi ( 16+17+18) 20 število prašičev na koncu četrti, (prepišite vrsto 20 iz tabele 1) Obrazec spolnite v treh izvodih: enega pošljite pristojni občinski skupščini, drugega Zavodu SR Slovenije za statistiko, Ljubljano, Vožarski pot 12, tretjega pa obdržite zase. Sestavljeno poročilo pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko najpozneje 6 dni po izteku četrtletja. Poročilo sestavil -čitljiv podpis 1980 Direktor telefonska številka Vrsta živine Številka kolone v kartici Štev. kartice "čT 10 Število živine v pitanju v začetku četrtletja H 1 število živali, danih v pitanje v tem čet odkupljeno od družbenih iz lastne črede težo (kg) število 18 ~2~ 24 25 3 31 organizacij in uslužnostno pitanje število 32 4 38 39 5 45 teža (kg.) Goved - vsa 0 5 1 ~ teleta do 200 kg 0 6 1 1 . teleta nad 200 kg 0 7 1 mlada goved nad 350 kg 0 8 1 1 - : ... 1: ::: : . ! druqa mlada qoved nad 1-2 let 0 ■ 9 1 : • ■: i T; I/ V ostala goved nod 2 leti 1 0 1 " d i “I' • j : 'Is TT Prašiči - vsi 1 1 1 h- prašiči do 80 kg 1 2 1 _ mesnati od 80-125 kg 1 3 4 ':T M ..V ■: : 7 polmastni in mastni od 80-125 kg 1 1 - mostni nad 125 kg ] 5 1 • : :■ i n Ovce - vse 1 6 1 . jagnjeta do 6 mescev 'J Zj 1 ~ mlade ovce, ovce in ovni 1 1 | : j i.; I • Perutnino - vsa 1 v 1 piščanci (brojlerji' 2 L« 1 - druga perutnina 2 1 Skupaj 2 2 1 i j j Tabela 4. Orgonizirc^o pitanje /ivine v proizvodnem sodelovanju z individual število e '11 dar j • i v piran j e / n lustn črede zasebnih cfbbljenih od družbenih organizacij števi lo Štev. kartice Vrsta živine Številka kolone v kartici 8 9 1C teleta do 200 kg teleta nad 200 kg_________ mlada goved nad 350 kg druga mlada goved nad 1-2 let odrasla goved_nad 2 led__ Prašiči - vsi praSč! do 80 leg mesnati cxJ 80* 125 '■g jDolmastni in mastni od 80- 125 kg 3d 125 kg j aanjeta O vre ir ovni Perutnina - vsa piščanci (brojlerji) drugo perutnino Skupaj ______trimesečju 1980 (p, ikazati lastno in uslužnostno pitanje) Število izločenih živali iz pitanja v lem četrtletju tletju z odkupa od zasebnih i•’■vekih gospodarstev levilo teza (kg) o 52 53 7 59 Število živali v pitanju na koncu četrtletja Predvidena oddaja v naslednjem četrtletju Oddano v tem četrtletju število levilo 8 9 K 1------ m .ejci v------trimesečju 1980 (podatke prikaže samo nosilec kooperacije) Število izločenih živali v pitanju v ter četrtletju Predvidena »oddaja v naslednjem četrtletju živa teža Oddano v tem četrtletju '.ai ,ice štev i lo 9 24 25 10 3132 39 12 45 46 13 8 9 10 11 —r NAVODILA ZA SPOLNJEVANJE OBRAZCA PO-54 1. ŠTEVILO PRAŠIČEV - tabel a 1 in 2 Vpišite podatke o lastni čredi prašičev in sicer: V prvi tabeli prikažete stanje v čredi prašičev na zadnji dan trimesečja, v drugi tabel i-bilonci pa gibanje črede prašičev v preteklem trimesečju. podatka v 1. in 2. tabeli, v vrstici 20 morata biti enaka. Ujemati se morajo tudi podatki o številu prašičev v začetku trimesečja (tabela 2, vrsta 1) s podatki o številu prašičev na koncu prejšnjega trimesečja (tabele 2 vrsta 20). Podatki o številu prašičev v začetku 1, trimesečja morajo biti enaki podatkom o številu prašičev v "Poročilu o živinoreji" (PO-51-2a) - stanje 31. 12. 1979. 2. ORGANIZIRANO PITANJE ŽIVINE - tabeli 3 in 4 Podatki o številu živine v pitanju na začetku prvega trimesečja (stolpec 1) se morajo ujemati s podatki o številu živine v pitanju na koncu prejšnjega trimesečja (stolpec 11), in to pri vseh kategorijah živine. Število živali,ki so v opazovanem trimesečju dane v pitanje prikažete v ustrezni vrstici in ustrezni teži teh živali v času, ko jo daste v pitanje. Živine, ki je dana v pitanje, torej ne smete prikazati v kategoriji oziroma teži, ki jo bo dosegla v času oddaje oziroma prodaji. Število oddanih živali prikažete v ustrezni vrstici, odvisno od teže v trenutku oddaje. Zaradi prevedbe živine med pitanjem (npr. pitanje telet do 200 kg pri kmetu se nadaljuje v družbenih hlevih do končne teže 500 kg). Ni mogoče izravnati bilančnih podatkov med začetnim in končnim stoniem za vsako kategorijo živine, temveč samo za skupno število govedi, prefcičev, ovac in perutnine. 3. POJASNILA k tabeli 3 - živina dana v pitanje stolpec 2 in 3 - prikažete lastno živino ne glede na to,kje je bila vzrejena do kategorije in teže, ko ste jo dali v pitanje v lastne hleve. stolpec 4 in 5 - prikažete živino, ki ste jo odkupili od družbenih organizacij (prosti odkup) - in uslužnostno pitanje (živina, ki jo pitate za druge organizacije) stolpec 6 in 7 - prikažete živino, ki ste jo odkupili na prostem trgu od zasebnih proizvajalcev in jo dali v pitanje. - k tabeli 4: živino dana v pitanje stolpec 2 in 3 - prikažete živino, ki je last kmetov, ki pitajo živino v okviru proizvodnega sodelovanja, stolpec 4 in 5 - prikažete vso ostalo živino, ki jo kmetje pitajo za kmetijske organizacije. - ODDANA ŽIVINA Tabela 3:t"oddane"so vse tiste spitane živali, ki so: bile prodane izven ozda (prodaja klavnicam, drugim organizacijam,izvoz in drugo) oddane živali, katere je ozd oziroma nosilec kooperacije prevzel od drugih organizacij na osnovi poslovnega sodelovanja, jih spital ali dopital do dogovorjene teže, ter oddal lastniku, zaklane živali na lastnem gospodarstvu ali v lastni klavnici. Tabela 4: prikažete živali, ki so jih spital individualni rejci v proizvodnem sodelovanju po dogovoru. (Sem ne štejete živali, ki ste jih kupili na prostem trgu-sejmu ali pri nakupu brez dogovora. Te živali so zajete v statistični raziskavi TRG-31) - IZLOČENE ŽIVALI V stolpcu 10 tabele 3 in 4 vpišete živali, ki so bile izločene iz pitanja zaradi bolezni, pogina ali drugih vzrokov. - PREDVIDENA ODDAJA V stolpcu 12 in 13 tabele 3 in 4 vpišete število živali, za katere predvidevate, da bodo v naslednjem trimesečju dosegle dogovorjeno-končno težo in jih boste prodali oziroma oddali lastniku. - ŠTEVILO GOSPODARSTEV V tabeli 4 stolpec 6 vpišite število individualnih gospodarstev - kmetov, ki pitajo živino. Pri tem upoštevajte vse individualne rejce, ki pitajo lastno živino, in tiste, ki v svojih hlevih pitajo živino, ki je last družbenih orgonizacij. PoJatke o številu kmetov, ki sodelujejo v proizvodnem sodelovanju, spremi jamo po vrstah živine (vrstice 23 , 29, 34 , 37). V vrstici 40 je seštevek vseh gospodarstev. V tabelah 3 in 4 so mesta v vrstici 22 in 40 predvidena samo zaradi kontrole podatkov na karticah (avtomatska obdelavo podatkov). Zato podatkov "skupaj" v stolpcih ne seštevate. | PO - 52 j |o 7 0 s| Odlok Zvezne skupščine AS it 603. Uradni list SFRJ. ii 18/78 ZAKOL ŽIVINE IN PERUTNINE V KLAVNICAH v .četrtletju Poročevalska enota spolni poročilo v treh iz vodih. 15 dni po preteku četrtletja pošlje prvi izvod Zavodu SRS za statistiko, Ljubljana, Vo-žarski pot 12, drugega pristojni občinski skup ščini, tretjega obdržite zase 0 er: □ cz: občino vr org. dejavnost MAT 5r j£G 0*0 IN 5< X 14 8 o[ Tabela št. 1 vsa zaklana živino v klavnici Vrsta živine Zap. štev. vrste Število zaklanih žival i Teža živih živali kg Teža zaklanih živali kg Klav- nost % Zaplenjeno meso kq vsa poprečna vsa poprečna 1 2 3 4 5 6 7 Konji 01 Goved - vsa 02 teleta do 6 mescev 03 mlada goved nad 6 mescev do 2 leti 04 nad 2 leti 05 krave 06 voli 07 biki 1 2 3 08 m S nad 6-18 mes. 09 nad 18-36 mes. 10 surove maščobe-skupaj 11 ■> v / < X • V . > ■ ■ . ■ . X drobovina -skupaj 12 x X <: > A • • ■ ■ . .X K- X ' • J Ovce - vse 13 jagnjeta do 6 mescev 14 mlade ovce, ovce in ovni 15 Koze - vse 16 Prašiči - v ji 17 pujski do 6 mescev 18 mladi in mesnati prašiči nad 6 mescev, težki do 80 kq 19 mesnati prašiči nad 80 do 125 kg 20 polmastni in mastni prašiči nad 80 do 125 kg 21 mesnati prašiči nad 1 25 kg 22 Surove maščobe -skupaj 23 ■ ■ A X k k v A y X Drobovina-skupaj 24 h-1 ~*1 x 8 ■v X % £ X ■’ ■ 'A ■0 i v ■ 1 . Perutnina - vsa 25 piŠčanci(biojlerji) 26 dtuga perutnina 27 1) V tabeli 1 se prikažejo podatki o vsei zaklani živini v klavnici ne qlede na poreklo (vključeni so tudi podatki iz tab. 2i 2) Zaklani plemenski biki 3) MPG - Mlada pitana goved XXIX. TABElA . 2 ŽIVINA KUPLJENA . DRUGIH REPUBLIKAH SFRJ S 1 . . . i_ , vol i 34 . . . Tl! i t- UU 1 • u 1 f= 'hl 35 1 _ J i : 1 ; ± _ Ovce - vse 36 h "i-r mT | i . . : : ! nrz i I iogrieto ao O mes. 37 ; T , ; . . . 1! i . J ...1 -J 1— Koze - vse 38 n T T ■ II i ! i i 1 i ! . - h Prašiči - vs' 39 — “M . : i ! : M !! i . 1 r [ ... U ... i pujski do 6 mescev 40 - — i - - ! : ; Mii i j i i ll 4_ mlad! in mesnati pro-šiči nad 6 mescev. 41 rr ! 1 i r !! jL mesnati nad804 25 kg 42 : i poimostni in mostni prašiči naa80-125 kg 43 Ti mastni prašiči nad I25k 44 ! i _ Perutnino - vsa 45 i 1 M Vojvodina Ožja Srbija MAVODILA - Poročilo izpolnijo vse klavnice, ki koljejo živino za lastne oofrebe, ali živine, ki je last drugih organizacij, azirorra lasr posameznikov, (uslužnostno klanje) V skupini mloda pitana goved tMPG) od 6-18 mescev (vrsto 9) in od 18-36 mescev (vrsta 10), se prikažejo podatki samo za zaklano mlodo pitano goved (MPG), ne glede na to, da je bila že upoštevana v skupinah: mlada goved nad 6 mescev - 2 leti (vrsta 04) in nad 2 leti (vrsta 05). Zato ne more bit* število MPG v starosti od 6-18 mescev (vrsta 9) večje od števila mlade govedi v vrsti 04. Skupina MPG od 18-36 mescev (vrsta 10) pa lahko vključuje ael mladih pitanih govedi (MPG iz skupine mladih govedi od 6 mescev - 2 leti (vrsta 04) in MPG iz skupine mlado goved nad 2 leti (vrsta 05). Seštevek podatkov v vrstah 9+10 mora biti manjši ali enak seštevku podatkov v vrstah 04 + 05. Podatki za zaklano mlado pitano goved (MPG) v vrsti 9 in 10 niso vključeni v seštevek "goved - skupaj", ker so že upoštevani v skupinah 'mlada goved". °iščanci brojlerji so pitani piščanci. "Druga perutnina" so zaklane kokoši, race gosi in pure, ne glede na težo in spol. - Poprečno težo živih in zaklanih živali dobimo, če delimo vso težo živih oziroma zaklanih živali s številom živali: računamo jo v kilogramih z eno decimalko, pri perutnini z dvema decimalkama. Ce klavnica nima podatkov o tehtanih težah zaklane živine pred zakolom in po njem, mora težo oceniti. Klavnost (izkoristek, izplen, randman' je odstotno razmerje med težo živali pred zakolom in po njem (teža po zakolu x 100, deljeno ; tezo pred zakolom;; računamo jo na eno decimalko (n .pr. 55,2). - V surove maščobe vrsta 11 in 23» štejemo surovo slanino, salo in loj, dobliene neoosredno po odst anitvi oa mesnih deiov. Surove maščobe in drobovino prikažete za goved in prašiče, ki so bili zaklani v vaši klavnici. - Podatki o poreklu zaklane živine se nanašajo na zaklane živali, odkupljene izven ozemlja republike, koder je klavnica, (tabela št. 2). Osnova za te podatke so živinski potni listi in odkupne listine. - V tabeli 1. vpišemo podatke o skupno zaklani živini vključujoč tudi zaklane živali. k> so bile kupljene v drugih republikah. .1980 Poroči»o sesravil telefonska teviika Žig Direktor ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO PO - 7! 0:7 1 5 Odlok ZS AS !t. 603, Uradni lin SFRJ št. 18/78 LETNO POROČILO KMETIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V 1979 Poročilo izpolnijo vse orgonizacije združenega delo, ki s« ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo ali storitvami. Orgoni/acija izpolni poročilo v treh izvodih, enega obdrži za svoj orhiv, drugega pošlje pristojni skupščini občine in tretjega na .Zavod SR Slovenije /a statistiko do 7.2. 1980 občina vr.org. dejavnost Ime (firma) 1 1 1 1 1 i 1 1 M | ; | MA 1 Sl HH(. UHI< 1*4 N K Ul* | | 1 : 9! 7 v | Vrsto organizacije, oblika združevanju I. DELAVCI V ZDRUŽENEM DELU 1. DELAVCI V ZDRUŽENEM DELU ZA NEDOLOČEN v AS V PROIZVODNJI IN ADMINISTRACIJI, 31. V/. 1979 1 Delavci združenem delu, skupaj (2-10) 2 V poljedelstvu 3 ; < :!■ in cvetličarstvu 4 V sadjarst.u 5 V vinogradništvu 6 V živinoreji 7 n V priniunti predelavi kmetijskih pridelkov V kooperaciji In kmctfjslsifi uslužnostnih de javnost ili - - - - — 9 V upicvi kmetijsko dejavnosti K) V nekmeti j»k ih d*.* ju vnos tih DELAVCI Z VISOKO, VIŠJO IN SREDNJO IZOBRAZBO 1 s fakulteto ali visoko šolo ? .3 Vsi strol o vi i jok i z višjo šolo ■, srednjo loto 11 ----- 4 5 K metijsk i strok o (.jok . s fakulteto ol i visoko v lo T višjo š lo 6 s slednjo • _ln If - Veterina:sk i s fakulteto 8 strokOWilClk i s srednjo šel o ^ 9 s fakulteto t»l i visoko Job K. L koISC IMIstl i v is ju šolo n s srednjo sole ^ 17 Dingi stroke*vn jok i s fakulteti ali visoko i*>1« n 14 z višjo šolo s sreilnjo šolo ^ Delavce razvrstite po dejansko končani šoli, m* f.’ i pu pl i.'litini strokovni izobrazbi. 8ir: delavcev,ki so končali sole. /n VKV in KV d**lo « OPOMBA Podatki v tabelah od I d-* IX.se nanašajo '* > kn •♦•jsl', irjo snr.st v ekviio k in**ti j sl e orr|ani/n«.i je /diu/enegn d. I 3. DELAVCI PO KVALIFIKACIJI 1 Visoko kvalificirani dtdovci 2 Kvalificirani delavci 3 Polk val If i c iron i delavci 4 Nekvalificirani delavci Visokokvalificirani in kvalificirani delavci so le tisti, ki so končali ustrezno šolo ol i opravili strokovni izpit za pridobitev strokovni* izobrazbe visokokvalificiranega oziroma kvalificiranega delavca. 4. Število delovnih ur delavcev, ki združujejo delo za določen čas 1 Skupaj (od 2 do 6) 2 v poljedelstvu 3 Od v sadjarstvu 4 teh v vinogradništvu 5 v živinoreji 6 v prim .predelavi kmetij .pridelkov Vpišejo sc delovne uro delavcev, ki združujejo svoje delo zn d-. ločen čas in delo ev, ki združujejo svoje delo po livilno-pmvni pogodbi (začasni in se.-omki delavci) . II. Bilanca pšenice m koiuze (glej navodila) Pšenica v q Koiuzo v zrnju v q 1 Zaloge 1.1. 1979 o Pridelek 3 Nok up 4 »k up* J j ( 5« () b Porafvi /o Tine 6 /u k mn z i vini / 1 z gube n kal o 8 f roda ja 9 Zaloge 31. XII. 1979 -■ It vilo Vrsto KM Uie izkoriščanja stroja v letu 1979 i eno :>sni,motorni kul/iva/oiji 2 do 35 KM 3 Tiak- •- 36 - 0 KM A 51 - 9*0 KM 5 vi - 120 KM < ■ž i/l - KM 7 j rua i 50 KM b __ skupaj ti i ■ ' ... v Od rega trak/orp regi •'iran* za cesnu^rerre-1 10 traktorji goseničarji ] 1 /rak tor ii, kuoi jen! v >979 1? . r .'ipi- oojn, za žiro 13 za sladkorno ue«o 14 \ u la - sfnirr »n br>*’ .ilokombejni za vrtnin - krompir- ip |0-.|ne,rl|WUJ>; terw, 17 skopaj ‘12-'c !0 k i j j ni, » ipl jeni i ,19 P < i k 1 j i. *. * * i.; k . i ■ i . . ... f’l ril l ki /U >)'' 1" ' j ^uL 1' - i '«;i»'OVi: . ir . ?.< It* i # - k i ■ .r . .'* ■ 1J prog; '"O*-' ‘ j 34 JK j . .... j, |Oi.i (8* i . ( '< - elf'kt! 'Ml'.' j ” v K’/V * . , ,o dri I • Ultt. 4r . N/V*' . ' ‘f.t.iini .{jiujeni v in ij.io/j I r,.l!j>s! . • i i n cto-”n 51 . '2. 'V'-' Vjk ror'.li C lik-In Ki • •> .'..»e: n : i U> 71' v .*1 V JiO 1 • •*. !.o-.' ' . i i •J 'Vjzii-K>! liki «*'»*tniit g .•j.1 • ‘ je p* .; .*•.: . r.o Žita — H t> jolnicr* / , •i-i<- v v redi • . I ri.pilf'iec n P'- laiki ■ Ttomi z .;r j i - 3| h šiiniki 'j k: i':.!- . 1 '1 1 . ..rali k n n,-z I2| 1 r po V siacu .H Pf: P r*.c liri,-n i jj ' po'ni*- i kr - npirja •j P' 1'ifuln f'vi-ai. tce 'j ic • jr. .. . 1 On i/.k7. i ravflimklh . tur’;-v : S P: I k . 11 . <■ 'j k ! zdi »n, ji in 1' ;>ilril i • jk\«;':ni >ti rji ■ »JCvilo r- i ■ 1 z 1 • ! 1 >'- ',t 'j Krmilnik i ' -j N :p-i i 11 ri i k T 1 j /a j-m' 1*1 . 3 4J Sni ilni-! ! • J število fl 1 saii:e ! . ’ ... zmogljivi,s: v 24 urah (V 5 5 » število 6 , rtr.ine zmogljivost v 24 urah ''fl r Dehidrut *r; i za število 8 lucerni., ir. dmrjo zmogl ii , ■ r v 24 urah (ti 9 Inkul/it’ r j i revilr- 10 zrriogl ii vost v oneni /i.tmusu V Po Kiha K' vn, ''O -i/O " ‘ Ir4 rricn-. energije v letu 1979 ^ Vsa 1 f.a*to ig 2 bencin kg 3 Mo z " j 4 Gl jn ki •; v; kg C j t Iv k rrii.no c ■ i • J i ;e V .'h !) V p i *•' k , ' I .til -f .ri •0, ii.jz i vo i e m k tr .n ne energije, ki j ijt organ i z:kV ;.:i p. ,k „ i nj ansf- .darsl e dejav-.osti ir- r, up;ov!i-y.‘ ,T;iite/ .O. -•idualnim proizvajal cem . VII Si< <■■■ ■<■ ■-j ✓ v■ i tv • n.sflin . it-tu 1979 P-'robljene pr > 'Upadars'-'j P. ,Jano >r porab-1 jr-no za s* ri• v*-* ^ ►P 1 •' - ; r ... ... • i ,.ti *r»« ► lf /*>'<' Ti’ ji kol • a' - ,tr ds' a za Uf.ire-J v :r ;C • ! 1. /"Ic v •Insekti , - .red-.* -o zu uni- 1 /. - U i 1" r 0 Ji iv d >••> t 1V 4 j V >a (!■•/* 3) T: Pfiko.-: ‘".ii -'ii no r 'ji • ; :.-m ort-m soov-j ar’,o. Vili. "/.'V I kril ‘.v, k |V ,:f• v idni ‘ .'dciovulo / OZDOM Vl"*, 10?W ; v r> -i |Od' i*■ u a in. ' ,11 —- - ■ - O v . c . 1 c tr • i nosa hr 4 v živi no rc 1 j S *tr vili.' k*~-‘f. V: *■ » i . ; ••d;') . prc. Z v odrem soJdOvut ■ - . '•'prv i-, /p 1 • • • * ;► , Je '* f e podvC|i *f. Npr. . .■ i • i-ii' /n, v večtf *'tih idi'- ‘ i • ! , .-J /;•' ' S'j:*v tl.i-rat. : : vi' •ju p sior p i i-onci jih prevzeti r met;v K-,V'O. i' ni i '.. • Co»U" ; .v r> i. le torts-r it. PO-61 a |o |7 jo! I | POROČILO O MORSKEM RIBOLOVU mesec____________________________________1-- ■ • občina _____ Organizacija združenega dela---------------------------------------- 1. Ulov rib po posameznih vrstah rib Vrste rib Količina kg sa rdela pa patina brglun (inčun) skuša lokarda šnur Plave ribe morska iglica, igla tun polanda (palamida) trup (trupac, rumbac) luc (voj) gof. lica (orhan, bilizma) vse osliček bradač (trija, barbun) zobatec morski lipan (cipal) iegolja Druge ribe gruj (ugor) luben (lubin, brancin) zlatobrov ali komarča girica oblica bukva gavon (gavun, oliga! črnoperka (ušata) kanter šopa, salpica (salpa) bodika (škrpun, škrpina) morski list, plošča, romb trnež (pas) mačji som (mačka) skati (raže) druge ribe vse Glavo- nožci ligenj (lignje, kalamari) sipa navadna hobotnica moškatna hobotnica (mrkač) vse Raki jastog škamp morski pajek (rakovi ca, grantevola) vse ostrige (kamenica) užitna klapavi- vzgojena školjke ca (dagnja) naravna druge šk dike vse vse I i i ; i 1 ' I I m I MAT. ŠT.Hf G. OSG . IN SKUP. I i B[o| občina vrst.org. dejavnost r k1 I Ime ladje Število posadke Števi lo ribolovnih dni Ulovljeno kg k očaran j e ulov majhne plove ribe tunolov drugi ribolov vse 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 T 3 I T . _ 4 ... "1 " n T1 - 5 T 6 \ r 7 8 9 10 11 12 13 . 14 15 16 17 18 —19 . 20 21 22 23 24 25 Seštevek vseh ladij NAVODILA Seštevek vsega ulova za vse ladje iz druge tabele se mora ujemati s seštevkom vsega ulova iz prve tabele. Organizacija združenega dela prikaže v poročilu vso količino iztovorjenih rib za vsa ribolovna sredstva vsak mesec, ne glede na območje ulova. Poročilo sestavi v rreh izvodih, dva izvoda pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko najkasneje do 10. v mescu za ulov v preteklem mescu. V. dne _______1980 Poročilo sestavil: Poročilo potrjuje: Odlok Zv. skupščine AS, št, 603 "Uradni list SFRJ", St. 18/78 ____ _______________________ POROČILO O RIBIČIH IN RIBIŠKIH SREDSTVIH ZA MORSKI RIBOLOV V LETU 1979 Občino________________________________________ Kra|„ Poročilo izpolni skupščina občine. Poroča o ribiških sredstvih tistih ribičev, ki žive no območju občine, ne glede na to, v katerem kraju uporabljajo ta sredstva, bodisi lastno ali najeta. Poročilo sestavite vdveh izvo-dih> -enega pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko do 26.2, 1980. E občina vr.org. delavnost 1. RIBIŠKA SREDSTVA 31. 12. 1979 Število Delavci v tibiški dejavnosti ribiči Za nedoločen čas (stalni) drugi delavci zaposleni v administraciji in tehnični službi Za določen čas Ribiške ladje in čolni Motorne ladje nad 10 BRT vse ladje BRT vseh ladij KM vseh ladij vsi motorni čolni Ini pod 10 BRT RRT vseh motornih čolnov KM vseh motornih čolnov Čolni brez motorja vsi čolni BRT vseh čolnov Ribiške mreže Mrože (pl i varice) za majhne plave ribe za tunolov Mreže po- tegalke (potegače) za majhne plave ribe miga vice za tunolov (šabakun) za nočni ulov giric (kogol) druge mreže potegalke Mreže vlačnice (koče) Mreže, ki mirujejo v vodi (sta-jačice ) za ulov sardel (vojge) mirujoče mreže za ulov raznih rib (prestice) trojne mirujoče mreže (popunice) druge mirujoče mreže Druge mreže (ciplare, ludr) Ribiški pribor Vrše Parangali število' košar (kofa) število trnkov Svetilke petroplins ke električne MAT ST. REG ORG IN SKUP 1 | 9 | 7 j 9 | V__________________, dne___________1980 Poročilo sestavil----------------------- Tel. štev.______________________________ Poročilo potrjuje_______________________ M. P. Odlok Zv. skupščine AS, st. 603 Uradni list sr P J st. Ig 7d_______________________________ LETNO POROČILO O RIBIŠTVU NA REKAH. j£-ZfRbt, RIBNIKIH IN .-..ANAMI •' iV-’1- Poročilo spolnijo: organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z ribolovom in ribogojništvon :n organizacije športnih ribičev. Poročilo spolnite v 3 izvodih: I izvod obdržite zase, drugego pošljite pristojni občinski skupščini tretjega do ?U.2-1980 Zovodu SRS za statistiko, Ljubljana, Vozor-ski pot 12. Ribiška zvezo___________________________________ Ribiška družina -------- _ --------------------- Organizacija združenega dela ------------------- Občina_________________________________________ ! j S UTI I M I i i i m I II I. DELAVCI 31. 12. 1979 oUinu vr.ogr ' ivnosi ‘ •>.. j«G.IN Št vilo 1 2 3 Za nedoločen čas (stalni! ribiči v neposredni proizvodnji drugi de lov o i vsi ll + 2 4 Ribiči zn določen čas (letno poprečje' začasni in sezonski) S Ribici, ki opravljajo delo pu pogodbi : 6 Športni ribiči l_L 2. PLOVNA SREDSTVA IN OPREMA (31. 12 19/9) Merska zmogl j • - ?v- vilo zn og-1 j iv.>sr vseh i Motorni čolni in ladje BRT - 1 . 2 Riotjaee in borke RRT J - ribiški /aaoni • . 4 Piemične hladilnice ’ . • 5 Nepremične hljdilnice t 6 Motorne kosilnice KM 7 Irak :cm ji KM 1- b TovOi njoki l .i 9 KM L 10 Elektroagregnt; WATT 3. RIBOLOVNE MREŽE IN PRIBOR (31. 12. 1979 trn- v H z 11 2 Metov niču J /ločilna mrež.: Sok 5 kovnica (stavnico, ometavnkat 6 Viša (rov šel j) 7 Pcnoi.gnl nav«. : trnkov) POVHSHA RIBIŠKEGA GOSPODARSTVA IN RIBI Ml , MMONIDt 1979 Štev ilo prostorov število d • ' ' i »or) Pov i si no (mi) od fegr v u(>Oi a - 1 /aliiča . 2 Boženi za v z-e jo mladic 3 Boženi zo konzumne ril e 4 Bazeni zo plemenke 5 C ojitveni potok i 6 Dunje površine Vso površino _ _ L I i : r ; 'i I S POVRŠINA kihi'- EGA C :PODARSTVA II i k IBh II ( . DRUGE PIBE v 1979 Število pr ostorr.v Povrstnc vso v ho od t v upo »gc ral i 1 7 Drstisčo s pregrado Prostori zo zarod 3 Prostori za mladice 4 6 Pi ostari zo mat tene tihe e h« ezimnjok i 7 Preostale površine 8 Vsa pozi' i na . J—1 _i_. L 6. e(-y.' RA ■ h MII IN NGJI! 'RIBNIKIH' 1979 v g sole onirie k ibnik i druge til o e 1 Koruza 1 Pšenic c- I J JCa non L Sojo . 1 V>|čji im! i T Li'Vnn žival, i aro > ► Icrvniškt adjed č Knnskr mosin ■ • ilefr Druga krmila rtinj-irlova moko itd. ' a Vso krivila 1 -' 9 Eosfolna 'inO|il » - 10 1 ‘ašir r (kg) «|0 L Oni »finih prirast (kql ulov ikq) 8 nlnlo ■ ibnik il ib **g — " i . . , . i posti v 3 ~ ± 4 - Vse | _L 8. /ZRE JA DKUC IH P IB V 1979 mlnHiz Vzreja konzumnih rib p> uasl ulo- vlo •eno . arnike prirast ulov ostalo rib v {levilo ir.-a (kg) število teza (kg) število reza (kg) . (kg) kg i ibnik iti (kg) j 1 Krap - r-i L M. . I. 3 4- 4 4 -j- 6 4- X Vse ribe - LL r L . rn _L Vloženo zaroda v kom Izlov mladic (kos) Odstotek ulova (%) h enoletnih dvoletnih enoletnih dvoletn 1 2 3 4 ' r ' Potočna po-.trv i 2 drug. rib. _ 3 VSE _ i F 10. Vlogonje rib v športne ribolovne vode v lQ/9 h sto rib Zarod Ml o Bela ribo .pod1 »st, t len, mreno) 10 Rib« Ukljivu beliču M egulja 12 Kabla 13 Cipla 14 lVuge ribe 15 Vse rib« v nižinskih vodah •! - l4i 16 1 Postrv iorenka 17 Potočna, jezerska in soška postrv 'rt i 1 Sulec IV i Lipan ?C > J Druge ribe 21 Vse ribe v višinskih vodah d 6-20) 22 Vs« rili« '15 in ?11 /J Roki /4 Žabe z 5 Želve /o i oljke 77 Odkupljeno >d zasebnih poklicnih ribičev 28 rib od družbenih gospodorstev Te/a v kg I Last.sa drohnoproduiu 2 Prodono trgovini T Prodano industriji 4 l/vo/eno (direktni izvoz) _ 5 Lastno predelo/a 6 Lostr.a p«.roba Ostalo v ribnikih 8 Ostalo - gojitveni' potokih _l 9 v>« | H. Škode povzročene • ribolovnih vodah, aniitvenih potokih in ribogojn«h obratih v 1979 /oda 'i Logo j ni ob« at Gojitve ti potok Povv/r<>- škod . 1_L .2 i 4 5 .9. 8 .» 1Q 11 .]?. 13 — 14 J_5 _ .. DELAVCI (tabelo 11 Pi iko Jejo »e vsi delavci v ribiški dejavnosti, ki so v delovnem razmet ju zci nedoločen ali dokx« . c>is ir* delavci, ki opravljajo delo po pogodbi. Jo za -cosne in sezonske ribic« vpišite poprečno število delavcev v I«t-• 1079. Plovno sredstva in op.emu unbela 2 Za število in zmogljivost vzamemo stanje 31. XII. 1979 Podatki se nanašajo le na tistu sredstva, ki se robijo samo v ribištvu, Ce traktorji, kosilnice in tovornjaki r.iso vpisani kor osnovna sredstva ribiške organizacije , ne pridejo v poročilo. Za zasebne ribiče se morajo prikazati polen ulova še ribolovne mreže in pribor. Površini i ibištcgo gospodarstvu in ribnikov ftobelo 4 I •. 5) Tn podatek vsebuje vso površino ribiškega gospodarstva: površino ribnikov in droge površine (njive, gozdove, nerodovitna zemljišča, zemljišča zgradb, poti itd.'.. Površino ribnikov za krape pikažite z dvema decimalkama. Poraba krmil ir. gnojil (tabelo 6) Podatek vsebuje krmilo lastne proizvodnje in kupljena krmila, ki se pokrmijo v ribnikih krapom in postrvem. Vpišejo le tiste količine gnojil, s katerimi so gnojili površine ribnikov. Ulov rib v rekah, jezerih in konolih (tabelo 11) Podatke o ulovu teh rib dajo organizacije iz knjigovodske evidence. Podotke o ulovu rib /osebnih in športnih ribičev dajo njihove organizac’je (npr. ribiške zveze). Delitev ulovljenih ib (tabelo I/« Prikazati morate razpoložljive količine konzumnih rib (ulovljene, piirejene in odkupljene količine) in kar je ostalo v ribniku in gojitvenih potokih zo , prihodnjo leto. Poročilo sestavil ______ ___________________ Naslov sestavi jol co _______________ Dne 1980 leta telefonsko številka »estovljalca: Čitljivo vpisati podotke o sestavljolcu poročila. j Odlok ZS AS, St 603 Ur. hit SFRJ, S 18/78 POROČILO O VARSTVU PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJE M VODA IN O UREDITVI REČNIH KORIT V 1979 ____ občina CD dejavnost m šifra vodo zbir.območ. I I I I II I I lili *M,r.5r.«io.o«o.iN ucvr. 1. Ime vira vode (glej navodila)_______________________________________________________________ To poročilo izpolnijo vse temeljne organizacije združenega dela ali pa delovne organizacije, k/ nimajo tozdov, a vzdržujejo, izkoriščajo, gradijo ali rekonstruirajo vodnogospodarske objekte in naprave na določenem območju. I. DELAVCI V VODNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH (31. XII. 1979) Število delavcev 1. DELAVCI (2 - 9) 2. s tehnično fakulteto 3. z agronomsko ali gozdarsko fakulteto 4. z drugimi fakultetami 5. z visokimi in višjimi šolami 6. s strokovnimi šolami in gimnazijo 7 s šolo za VK delavce 8. s šolo za KV delavce 9. z osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo |1G. Poprečno število delavcev v združenem delu zo določen čas v 1979 II. VARSTVO PRED POPLAVAMI II.-1. VAROVANJE PRED POPLAVAMI POVRŠINSKIH VODA (tuja voda) i me vodozbirnega območja šifra vodo-zbirnega območja šifra vodozbirnega območja šifra vodozbirnega območja 1 Nasipi km ! I 1 zlu ! 1 ZAVAROVANO PRED POPLAVAMI 2 Vsa površina ha ! j 3 od tego: Obdelovalno površina — ho 4 Naselja število 5 Industrijski objekti število 6 Drugi gospodarski objekti š tevilo 7 Železniške proge km 8 Ceste km Vpišite podatke o vseh površinah in objektih, ki so z nasipi zavarovani pred poplavami površinskih voda. II.-2. VAROVANJE PRED POPLAVAMI TALNIH VODA (lastna voda) Ime vodozbirnega območja šifra vodozbirnega obmoc ja šil ra vodozbirnega območja šifro vodozbirnega območja POVRŠINA, ZAJETA V SISTEM ZA OSUŠEVANJE 1 Vsa površina ha 2 Od tega : Obdelovalna površina ha ČRPALNE POSTAJE 3 Število postaj r 4 Skupna pogonska moč kvV 5 Skupne inštalirane zmoa- n/ Ijrvosti Q KANALI ZA OSUŠEVANJE 6 Glavni kanali km • 7 Stranski kanali km lil. OSUŠEVANJE V LETU 1979 1 Vsa osušeno površina iw 2 Skupna količina načrpane vode tisoč m3 4efo IV. POPLAVLJENE POVRŠINE IN OBJEKTI V 1979 IV.-1. POPLAVLJENE POVRŠINE IN OBJEKTI, POPLAVLJENI S POVRŠINSKIMI VODAMI Ime vodozbirneg o območja šifra vodozbirnega območja šifra voc zbirne, območ o- ?a a šif zfc o ra vodo-sirnega jmoč ia 1 Vsa površina ha 1 j 2 Oci tega; Obdelovalna površina Ivj 3 Naselja število I 4 Zgradbe število 5 industrijski objekti število 6 Drugi gospodarski objekti Število 7 Železniške proge km 8 Ceste km IV.-2. POVRŠINE IN OBJEKTI, POPLAVLJENI S TALNIMI VODAMI Ime /odozbirnegc območja sil z o ra vodo-mirnega Dmoč ja šifra vodo-zbirnega obm oč j a šifra vodo-zbirnega območja 1 Vsa povišina ha 2 Od tega; Obdelovalna površina ha 3 Naselja število 4 Zgradbe število 5 Industrijski objekti število 6 Drugi gospodarski objekti število 7 Železniške proge km 8 Ceste km V. REGULACIJA VODOTOKA (stanje 31. XII 1979) Ime vodozbirnega območja šifra vodozbirnega območja šifra vodozbirnega območja šifra vodozbirnega območja 1 Sekanje meandrov m 2 Brežinska zavarovanja m 3 Vzdolžne zgradbe m 4 Jezbice kos 5 Drugi objekti km XL. VI. STROJI IN TRANSPORTNA SREDSTVA (31. 12. 1979) Šte- vilo strojev Merska enota za kapaciteto in nosilnost Skupna kapaciteta 1 Bager ji m3/h 2 Buldožerji m3/h 3 Refulerj i m3/Ti 4 Drugi stroji za kopanje m3/Vi 5 Trakto rj i KW 6 Kamioni t 7 Kiperj i t 8 Prikol ice t 9 Drugi transportni stroji X X X X X X X X X X X X X Vpišite samo podatke za stroje, ki se uporabljaj v vodnogospodarski dejavnosti. Moč traktorjev v KM se množi z 0,736 da so dobi podatek v KW VII. PORABA ENERGIJE ZA POTREBE OSUŠEVANJA V 1979 (črpalne postaje) 1 Električna energija - skupaj kWh 2 Nafta - skupaj t 3 Prem og - skupaj t V dne 1980 _____________________________lelet štev_______________ Fbročilo sestavil (MP) ‘“Direktor XLI. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO VOD-4 Odlok ZS AS, št. 603 Uradni list SFRJ,št. 18/78 1° . 7.7 i2 I POROČILO O SISTEMU ZA NAMAKANJE V 1979 Občina vr.org. dejavnost šifra vo- dozbir.obm. 1 I I I I I l j I I i i Mat. št .reg .org. in skup. h|9|7|9| 1. Ime zajetja vode (glej navodila)_________________________________________________________ 2. Ime sistema za namakanje ---------------------------------------------------------------- To poročilo izpolnijo vse temeljne organizacije združenega dela ali pa delovne organizacije, brez tozdov, ki upravljajo s sistemi in napravami za namakanje. TABELA I. ZAJETJE VODE ZA NAMAKANJE Kapaciteta zajetja m3/s Letno količina zajete vode (tisoč m3) gravitacijsko s črpanjem 1 Skupaj _L ! 2 Iz podzemnih voda .1 1 „ 3 Iz vodotokov . J_ i 4 Iz akumulacije I 1 5 Iz jezera i _ 1 6 Iz vodovoda i i 1) Podatki se prikazujejo zaokroženo na dve decimalki TABELA II OBJEKTI IN NAPRAVE ZA NAMAKANJE ii-i. kanali in cevovodi za namakanje Dolžina (km) glavni stranski -lateralni 1 Kanali 2 Cevovodi XLII 11-2. črpalne postaje za namakanje 1 Število črpalk (vključno s premičnimi agregati) 2 Skupna pogonska moč kW 3 Skupna kapaciteta vseh črpalk ' ) m3/t 1) Podatek se prikaže zaokroženo na dve decimalki 11-3. AGREGATI ZA ORGŠEVANJE 1 Število agregatov za oroševanje 2 Skupna kapaciteta vseh agregatov lit/s 3 Skupna dolžina oroševalnih kril km TABELA III. POVRŠINA, KI JE USPOSOBLJENA ZA NAMAKANJE 1 Površina, ki je usposobljena za namakanje ha V ro tabelo vpijete podatke o usposobljenih površinah za namakanje. Usposobljena površina pa je tista, na kateri so sistemi za namakanje (kanali z ustreznimi objekti in črpalnimi napravami) in ki se lahko namaka z obstoječimi napravami, ne glede na to, če se površina namaka ali ne. TABELA IV. NAMAKANE POVRŠINE V 1979 Letna poraba vode (tisoč m^) Namakane površine v ha površinsko preplavne z oroševanjem družbena lastnina lastnina občanov družbena lastnina lastnina občanov 1 Vsa površina 2 Njive in vrtovi 3 Sadovn|aki 4 Vinogradi 5 Travniki XL 111. TABELA V. DOSEŽENI PRIDELKI NA NAMAKALNIH POVRŠINAH V DRUŽBENEM SEKTORJU V 1979 Pospravljena Pridelek V (q) ha skupaj na ha 1 Pšenica 2 Riž 3 Koruza 4 Sladkorna pesa 5 Hme 1 j !6 Sončnice 7 Paiadižnik d Paprika 9 Krompir 10 Zelje in ohrovt 11 Lucerna 12 Krmska pesa 13 Si lažna koruza 14 Tra vniki 15 Jabolka 16 Breskve 17 Hruške 18 Vinogradi - vsi 19 Strniščni posevki - vsi 20 21 Poročilo sestavil________________________________ Telef. štev__________________ V____ _____ _________ dne________ _ 1980 (MP) .................. Direktor XLIV Odgovarja direktor Franta Komel Urednik Branko Mlinar Vsebinska urednica Milica Bizjak Lektorica Jasna Karanjac Tehnični urednik Anton Rojc Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 1980 Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. . Id Ati jto^/