OKTOBER V O Terezija Q 18 P Gal, onat + 17 3 Margaret« M. 18 N 2«. pobink. 1» P Peter Alkant. 20 IT Vedelln, ep at 21 S TJrlula 22 O Marij« Sal. 28 Petek + £ 2< 3 Rafael, nadangel N 21 pobink. 2« P Evarist 27 T Fronmenclj 28 S Simon in Juda 29 O Narcis PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z• vero in narod — ga pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 214. chicago, ill., Četrtek, 29. oktobra — Thursday, october 29, 1936 LETNIK (VOL.) XLV v zrak« • Hišk z ® • • Rusija namerava ojačiti svojo zračno silo tako, da bo močnejša kakor nemška in japonska skupno. — Sovjeti se zavedajo, da so v Evropi osamljeni. — Druge države pripravljene za tekmo. — Čas sličen letom pred 1914. London, Anglija. — Sedanji cas nudi jasen dokaz za pregovor, da se zgodovina ponavlja, kajti pod natančnejšim pogledom se lahko vidi, da je do skrajnosti podoben času pred letom 1914, pred izbruhom svetovne vojne. Isti pojavi sovraštva in nezaupanja in enake priprave za končni izbruh tega sovraštva. Z vsemi silami so pred vojno evropske države tekomovale med seboj, katera bo imela bolj mogočno brodovje, in za vsako ladjo, ki jo je zgradila ena država, je druga odgovorila s tem, da je zgradila dve. Ista slika se kaže danes, le s tem razločkom, da se je tekma zmodernizirala, namreč, da se je prestavila z morja v zrak. Dočim se je ta zračna tekma vršila vse doslej, se bo v naprej nje naglica le pospešila. To se razvidi iz poročila, ki je bilo objavljeno ta torek 0 sovjetski Rusiji. Govori nam-reČ, da je Rusija sklenila, tako ojačiti svojo zračno moč, da bo število njenih aeropla-nov preseglo skupno število obeh njenih nasprotnic, Nemčije in Japonske. Prepričani so namreč sovjeti, da se bodo morali, kadar bo do tega prišlo, bojevati na obe strani istočasno. In zavedati so se pričeli, da se morejo zanašati v prvi vrsti le na svojo lastno moč, kajti Rusija postaja vedno bolj osamljena, kakor so Pokazali zadnji dogodki. Da se imajo pripraviti na najskrajnejše, vidijo sovjeti v Prvi vrsti iz ojačevanja fašističnega bloka v Evropi, ki •lavno kaže svojo sovražnost naPram Rusiji. In v zadnjih dneh se je k temu bloku za-nagibati tudi Anglija, ^ancija, edina zaveznica, na katero se more Rusija vsaj Nekoliko zanesti, pa je precej °slabela na vplivu, zlasti še, ko je Belgija pred nekaj dnevi proglasila svojo nevtral-nost in s tem končala dosedanje ozko zavezništvo s Francijo- Možnost obstoja, da bodo sledile zgledu Francije tudi druge male države, zlasti ma- PROMET PREKOJ)CEANA Redni poleti preko Atlantika zasigurani drugo leto. Berlin, Nemčija. — Tehniški ravnatelj zrakoplovne družbe Lufthansa, C. von Gab-lenz, je v torek objavil, da se bo s prihodnjim letom pričel redni zračni promet preko Atlantika. Tozadevna pogodba se je podpisala z ameriško družbo Pan-American Airways. Zed. države in Anglija ste dali dovoljenje za deset takih poletov tekom prihodnjega leta in vse predpriprave za nje so dovršene. Istočasno je bilo objavljeno, da sta doslej dva nemška aeroplana uspešno preletela Atlantik osemkrat, pri čemer sta napravila skupno pot dolgo 20,460 milj. PREREKANJE MED FINSKO IN RUSIJO VEČJA ZAPOSLITEV i Nenavaden porast zaposlitve v j Illinoisu. Chicago, 111. — Po poročilu, ki je ga je izdal v ponedeljek državni ^ielavslqi department, se je zaposlitev v Illinoisu v mesecu med 15. avgustom in 15. sept. dvignila za 2.1 odstotka, in to zvišanje je vredno omembe, ker je nekaj nenavadnega za ta letni čas. V primeri s sept. 1935 pa znaša zvišanje skoraj 10 odstotkov. Povprečna delavska plača v septembru je bila $23.96 na teden. Moški so plačani povprečno po $26.33, ženske pa po $14.85. -o- ŠTEVILO JUDOVSKEGA PREBIVALSTVA RASTE Berlin, Nemčija. — Tekom zadnjih 135 let se je število judovskega prebivalstva širom sveta šestkrat povečalo in znaša zdaj 16,300,000 oseb, kakor je objavil znani judovski statistik, dr. Rawicz. Skoraj polovica vseh Judov živi v državah vzhodne Evrope, dočim POUK ZA VOLILNE URADNIKE Chicago, 111. — V tukajšnjem okraju bo na volilni dan, prihodnji torek, zaposlenih nič manj kakor 18,826 volilnih sodnikov in uradnikov, in ta armada dobiva tekom tega tedna zadnja pojasnila in navodila. Prva skupina, 3000 oseb, je bila sklicana pretekli ponedeljek in pouk jim je dajal okrajni sodnik Jarecki sam. Novi sistem registracijskih kart bo zahteval precej pozornosti od strani volilnega osobja. ■jih je v Zed. državah štiri in Moskva, Rusija. — Ostre pol milijone. Pod nazijskim očitke proti sosednji državi: pritiskom se je iz Nemičije iz-Finski meče tukajšnje časopis- selilo okrog 150,000 Judov, je, češ, da ta država izziva j ostalo pa jih je tam še pri-incidente ob meji. Pred par bližno 400,000. tedni je bil ustreljen neki --o-- sovjetski obmejni stražnik in HOOVER NA KAMPANJ-listi trdijo, da je ta stražnik SKEM DELU pred smrtjo izjavil, da so nje- Chicago, 111. — Bivši pred-govi napadalci nosili finske j sednik Hoover je prispel sem-vojaške uniforme in so ga kaj pretekli ponedeljek in se ustrelili preko meje. Rusija je je takoj podal v konferenco z že dvakrat prej protestirala republikanskimi voditelji. Čas-pri finski vladi proti podob- nikarjem ni dal druge izjave, nim incidentom in zdaj listi povdarjajo, da se bo zahteval odgovor od finske vlade same za te dogodke, kakor tudi za protisovjetsko propagando v finskem časopisju. -o—'— MLAD DIJAK IZVRŠIL SAMOUMOR Chicago, 111. — Lahko si je predstavljati, kaj je občutila Mrs. Lola Telton, vdova, ko se je pretekli ponedeljek zvečer vrnila z dela domov na 908 Wilson ave. in našla tamkaj svojega 18 letnega sina Georgea, dijaka višje šole, kakor da bo imel kampanjski KRIŽEM SVETA — Cherbourg, Francija. — S pet ur zamude je prispel v tukajšnje pristanišče v ponedeljek opoldne potniški par-nik Queen Mary. Imel je preko Atlantika tako viharno vožnjo, kakoršne še ni izkusil doslej. Med viharji je bilo na njem poškodovanih 30 oseb. — Pariz, Francija. — Neki tukajšnji list prinaša vest iz "informiranih virov," da namerava Hitler upostaviti monarhijo v Nemčiji, da bo s tem zasigural obstoj nazijstva. V poštev za to pa bi prišla rodbina Brunswick-Lunebourg in ne Ilohenzollerci. — Berlin, Nemčija. — Iz zunanjega ministerstva je izšla vest, da je Italija obljubila Nemčiji razne koncesije pri izrabljanju naravnega bogastva v Abesiniji. Ta obljuba ZAHTEVE Francosko radikalno delavstvo zahteva, da se ima poslati španski vladni armadi pomoč. Pariz, Francija. — Čim bolj trda gre vladni armadi v Španiji, tem bolj oster pritisk se izvaja na francosko vlado, naj priskoči španskim bratom po mišljenju na pomoč. Pritisk prihaja v prvi vrsti iz radikalnih delavskih organizacij, ki nujno zahtevajo od vlade, naj opusti nevtralnost in naj pomaga rešiti Španijo pred fašizmom. Te delavske organizacije so izdale proglas tudi na delavstvo celega sveta, naj se združi z zahtevo, da se dovoli popolna trgovinska svoboda z republikansko Španijo. Angleški laboriti so baje naklonjeni tej akciji in govori se, da bo tudi ameriška delavska federacija o njej razmotrivala. Bržkone pa bo vsa ta pomoč prepozna, kajti, ako se ne bo kaj nepričakovanega zgodilo, bo vojna v Španiji za radikalce v doglednem izgubljena. . -o- Nova poročila o škodi, katero je povzročil zgodnji letošnji sneg zlasti na sadnem drevju. — Nad milijon dinarjev škode samo v Halozah. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drugo iz domovine. ( Uničeno sadno drevje Radovljica 9. okt. — Naj- a eno samo sadno drevo stane, preden obrodi vsaj 1000 , , , „ i • • i j i Din. Grozdje, katero ie bilo večjo katastrofo, ki ie kedaj I v . , . . . . , zadela naše sadjarje na Go-ize ^ slabo> :le ^aj gotovo renjskem, je povzročil zadnji sneg. Tako žalostnega jutra, kakor je bilo v sredo zjutraj, še ni bilo za sadjarje. V torek popoldne in zvečer so otresali sadno drevje, potem pa je snežilo vso noč in v sredo zjutraj so bili žalostni prizori. Vse sadno drevje je bilo sklonjeno k tlom, kakor pošasti so ležale debele mase snega na zelenju in'ga kakor more tlačile k zemlji. Med zelenjem so zevale sveže rane na bujnih vejah in še pred močjo kipečih vrhovih. Na mnogih deblih so bile odlomljene cele krošnje. Čim bujnejše je bilo izgubilo 4 sladkorju. do 6 odstotkov na Vsi pridelki pod snegom Iz Maribora poročajo, da prihajajo silno obupne vesti od prebivalcev severne meje, koliko škodo je napravil letošnji sneg. Po njivah zmrzu-je zeleni grah, fižol, na spravilo čaka še precej koruze, krompirja, vsa ajda; po pero-nospori in oidiju 50—90% uničenih vinogradih je zadržana trgatev, grozdje poka, po obteženih trtah se lomi in jagode padajo na zemljo; po sadonosnikih pa nenavadno ze šnje voutve razmetalo denarja, kakor se za sedanje, j Zlasti republikanski stranki je bila baje dana, še predno nobena svota prevelika, ako kov. Ko se je nabrala v kroš-času "ji mokra, mrzla teža, se je Idebelce prelomilo, kjer ie bi-i lo privezano h kolu. Vrhovi v MILIJONI ZA USTVARJA- |tekočem letu cepljenih dreves NJE JAVNEGA MNENJA j so skoraj vsi odlomljem. Veci-Washington, D. C. — Brž- na sadjarjev je obupana od-kone se ni še ze nobene prej-:šla iz sadovnjakov ter raz-volitve razmetalo toliko I miši j a, ali sploh se kaze pričeti z delom, ali pa bi bilo bolje vse opustiti. drevo, tembolj je zdaj pohab- vodeni in težki sneg lomi in ljeno. Najbolj so trpeli mladi sadovnjaki, ki so uničeni v mnogih krajih do 50 odštet- je bila Abesinija zasedena. [vidi priliko za pobijanje ka-' Jkega nasprotnega kandidata, govor za Landona ta petek v ,Tako je ta stranka skupno do-Denverju in pred volitvami še'slej porabila za predsedniško, en govor v Kaliforniji. Kako je v sfornjegrajskem ekraju Gornji grad, 9. okt. — Živimo, kakor da smo sredi zime. Celih senatorsko in kongresno kam-j24 ur je skoro nepretrgano sne znesek nad OTROŠKA PARADA V MADRIDU ln „ i — , .. /s 1 ' i mrtveca. Ustrelil se je z revol la antanta, Jugoslavija, Ceho-j . 15 , , ./ slovaška in Rumunija. r Počasno ima Rusija okrog •>000 bojnih aeroplanov. To števil0 bo morala bržkone Podvojiti, ako bo uresničila e°ri omenjeni načrt. Japonska ima namreč nekaj 2000 letal; koliko jih ^em£ija, ni znano; ve da je tekom sv°je zračno °Jačila. Tega vanja držav, nad ima se le, zadnjega leta brodovje do sile iverjem, katerega je ukradel, in v pismu, ki ga je zapustil, je mater prosil, naj vrne revolver lastniku, ter se ji opravičil za svoj čin. Ugotovilo se je, da se je fant zaljubil v neko sošlolko. --o- Katoliška društva, naročajte svoje tiskovine od katoliške tiskarne "A. S." sovjetskega oborože-gotovo ne bodo druge e gledale križem rok in ^ato je pričakovati v tem ozi-naravnost blazne tekme, pripomniti je le, da je isti v torek, francoska vlada odobrila pet miljard frankov „ moderniziranje in ojačenje pogleda „ . .........VJC^CJIJC j pogu zračne sile. Angleško 11914 oboroževanje je itak v polnem razmahu, Italija ima toliko letal, da z njimi skoraj lahko "zasenči sonce," in v Nemčiji so tovarne za vojne potrebščine v polnem obratu. Kam ta tekma vodi, se more z lahkoto napovedati, ako se v čas pred letom panjo ogromni šest milijonov dolarjev, kakor i se razvidi iz njenega lastnega j poročila. Stroški demokratske :stranke znašajo doslej nekaj žilo. Zapadlo je toliko snega, da je celo avtobusni promet z Ljubljano prekinjen. — Škoda v pri-rodi je pa še posebno huda. Tod imajo ljudje na njivah še večino manj kot tri milijone. Skupno svojih pridejkov; ajda je uniče-je torej šlo doslej v zrak nad na> repa; korenje, pesa in zelje 'devet milijonov dolarjev, kar ježi pod snežno odejo in če pri-jje preko dvakrat več kv' j fisne mraz, bo tudi to končano, (kampanjo v letu 1932" in ta ! živina je prikrajšana za pašo za ' svota se bo do prihodnjega i g tednov; bati se je, da bo zmanj-torka gotovo še zvišala na^alo živinske krme. Na drevju inajmanj 11 milijonov. je še listje in so se drevesa zaradi trga veje, vrhove in pozno sadje; ogroža pa sneg tudi strehe in onemogoča pašo živini, za katero bo zaradi itak slabe letine sena in otave zmanjkalo krme. --o- Smrtna kosa V Belgradu je umrl Alojzij Nastran, arteljerijski narednik. — V Ljubljani je umrl Mirko Polak, sin usnjarja Po-laka iz Kamnika, ki je pred dvema letoma prišel iz Južne Amerike. Star je bil 32 let. -o- Avte trčil v kmetski voz Na cesti od Prezij proti Kranju je trgovec Riko Debeljak iz Ljubljane s svojim avtomobilom trčil v kmečki voz, na katerem se je peljal kmečki 55 letni hlapec Jože Vogelnik iz Bistrice pri Mošnjah. Pri tem je Vogelniku zlomilo nogo in dobil je tudi težke poškodbe "na >:lavi. Mladinski oddelek takozvane Pijo nirske organizacije je nedavno priredil paradni obhod po ulicah Madrida v kampanji za nabiranje sklada za vojaške bolnice za ranjene vladne vojake. Kakor se vidi, nosijo otroci komunistično zastavo, s srpom in kladivom. Ženska, ki jo predstavlja slika, katero nosi deček, je neka znana propagatorica, za špansko vlado. STALIN SE PROGLASIL MRTVIM Moskva, Rusija. — Izreden smisel za humor je pokazal sovjetski diktator Stalin, ko je te dni lastnoročno potrdil vest o svoji smrti. Te vesti so zadnji teden priobčili svetovni časopisi in na tozadevno vprašanje, stavljeno na sovjetsko vlado, je Stalin sam odgovoril sledeče: "Iz poročil tujezemskih listov sem izvedel, da sem že pred dolgim časom zapustil ta grešni svet in se preselil v drugega. Ker ne more nihče dvomiti poročilom tujezemskega tiska, ako noče samega sebe črtati z liste civiliziranih ljudi, vas naprošam, da jim verjamete, in nikarte me motiti v mojem miru na drugem svetu. — S spoštovanjem, J. Stalin." -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA obteženosti polomila, da je po nekaterih, zlasti mladih sadonosnikih, pogled žalosten. Ljudstvo je obupano in zre z veliko skrbjo v bližnjo bodočnost. -o- Velika škoda v Halozah Ptuj, 9. okt. — Haloze so vsled letošnjega zgodnjega snega izredno hudo prizadete. Sadno drevje je polomljeno in marsikod i zruvano, staro pa oskubljeno. Zlasti je pa žalostno po vinogradih. Precej grozdja je namreč še ostalo na trti, saj so ravno pričeli s trgatvijo, ko jih je zalotil sneg, katerega je po nekaterih mestih zapadlo do pol metra. Od Sv. Vida pri Ptuju nam poročajo, da je treba škodo v Halozah ceniti na en milijon dinarjev. Tam okrog je sneg v gozdovju polomil veliko število hostja, da leži vse križem po tleh. Sadno drevje je popolnoma uničeno; VELIK BLAZN1K0V PRATIK ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. t.*,; Stran t 'AMERJKANSKI SLOVENEC Četrtek, 29. oktobra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina.* ...$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____________________$6.00 Za pol leta______________3.00 Za četrt leta ________________1.75 Posamezna številka __________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holi&w*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ______________ For half a year ___$5.00 __2.50 For three months _________________ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________$6.00 For half a year__________3.00 For three months_______1.75 Single copy___________________ 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Hugo: Še: bodi luč! Zadnjič smo dejali, da je kvarni tisk že po naravni postavi prepovedan, naj ga še kaka pozitivna postava prepoveduje ali ne. Živali je Stvarnik dal naravni nagonski čut, ki ji pove, kaj ji je koristno, kaj škodljivo. Kar ji škoduje tega se ona nagonsko varuje, ako ji človek ni kako zmešal računov. Človeku pa je dal pamet in svobodno voljo, da tisto, kar spozna za škodljivo, ali telesu ali duši, svobodno odklanja. S tem pa ni rečeno, da kvarni tisk ni poleg tega še po pozitivni cerkveni postavi prepovedan. Tu stojimo pred novo temo zmote, v katero je treba za-klicati: Bodi luč! Ne manjka takih, ki mislijo, da je vse čtivo, ki od Cerkve ni izrecno in imenoma prepovedano dovoljeno. V tem tiči usodna zmota. Vsak bi jo sam lahko odkril, če bi le malo o tem razmišljal. Kako bi Cerkev mogla, ko bi tudi hotela svojim otrokom imenoma zabraniti vse knjige, časopise, magazine in druge publikacije, ki vsebujejo zastrupljeno hrano? In to zlasti danes, ko po širnem svetu armade tiskarskih strojev v stotinah jezikov nabruhajo cele* gore duševne hrane, morda* več zastrupljene kot zdrave. To je moralno nemogoče. Ko bi se Cerkev z ogromnim aparatom tega dela tudi lotila, bi ne dosegla svojega namena. Njen seznam imenoma prepovedanega čtiva bi bil večji kot je n. pr. "Webster's Monarch ali International Dictionary", s svojimi preko 2000 stranmi velike oblike. A kaj, ko bi bil v teku 24 ur že zastarel. Kdo ve, koliko knjig, časopisov in drugega oporečnega tiska vsakih 24 ur zagleda beli dan. Za te bi bilo treba takorekoč vsak dan novega dodatka ali vsaj vsako leto dodatnega debelega seznama Dejapsko obsega najnovejši cerkveni seznam prepovedanih knjig le 563 strani v osmerki. Vsebuje samo knjige znatnejšega obsega, ne pa časopisov in brošur. In še od teh večinoma, le one, ki so pisane v svetovnih jezikih. Kvarnih knjig raznih vaških jezikov kot je n. pr. slovenski sploh ne najdeš v njem. Lahko rečemo, da niti desetina vse zastrupljene duševne hrane od cerkve ni izrecno prepovedane. Ko bi bila tedaj samo ta od Cerkve zabranjena, bi morali reči, da ona slabo pazi na to, kako duševno hrano njeni otroci uživajo. Kaj tace ga ji očitati bi mogli le oni, ki je ne poznajo ali so postali njeni nebogljeni otroci. Komur je njena materinska skrbljivost in ljubezen do njenih otrok znana in ji je hvaležen zanjo, upravičeno lahko sklepa, da jih skuša še na kak drugi način očuvati pred zastrupljeno duševno hrano. In tako tudi je! Njena tozadevna prepoved je dvojna: posebna in splošna. Posebna, imenska, zajame le malo procentov škodljivega tiska. Tega vsebuje njen seznam prepovedanih knjig, ali indeks kot pravimo. Splošna prepoved pa zajame vso zastrupljeno duševno hrano. Ra„di tega je splošna prepoved večjega pomena. A žal mnogo manj znana in vpoštevana. Zato glede nje prav posebno velja: Bodi luč! Vzemimo v roke cerkveni zakonik. V njem najdemo posebno poglavje z naslovom: "O predhodnji cenzuri knjig in njih prepovedi." Na čelu tega poglavja je najprej pov-darjeno, da ima Cerkev pravico od svojih otrok zahtevati, da ji to, kar spišejo in hočejo objaviti, prej predlože v presojo, če je zdrava duševna hrana ali ne. Pravico ima tudi katerekoli knjige od kogarkoli pisane prepovedovati, ako vsebujejo zastrupljeno duševno hrano. Can. 1384. Nato zakonik navaja posamezne vrste knjig, tako onih, za katere je treba predhodnega cerkvenega odobrenja, kot onih, ki so v moči njene splošne postave prepovedane. Ker pa navaja samo razne vrste knjig ne pa časopisov in drugih manjših publikacij, bi utegnil kdo misliti, da časopisov in drugega podobnega tiska ne prepoveduje. Zato takoj v uvodu dostavlja, da isto velja tudi o časopisju in sorodnem slovstvu. Can. 1384 par. 2. Po njeni splošni tozadevni postavi je tedaj prepovedano vse veri in nravnosti kvarno slovstvo, naj se imenuje že kakorkoli. Ze v moči te njene najsplošnejše prepovedi ne sme nihče, ki nima za to potrebnega dovoljenja kaj takega brati, deloma pod grehom, deloma pod grehom in kaznijo izobčen ia, Nihče, pravim, ki nima za to potrebnega dovoljenja, ki je cerkvena oblast iz tehtnega vzroka daje. Kajti to, kar ni samo po naravni ampak tudi po pozitivni cerkveni postavi, ali posebni ali splošni, prepovedano, je prepovedano vsem. Z drugimi besedami, nihče ni upravičen se izgovarjati, češ, da mu to ali ono branje ne škoduje. Ko bi to tudi res bilo, ne velja, ako je tudi cerkveno prepovedano. Nima otrok pravice presojati, kaj mu je škodljivo, kaj ne, temveč mati, zlasti tako izkušena, skrbeča in ljubeča mati kot je sv. cerkev svojim otrokom. Da bi pa njeni otroci bolj v podrobnosti yedeli, kaj smejo in česar ne smejo brati, jim še posebej navaja posamezne vrste prepovedanega slovstva. Mi hočemo opozoriti le na nekatere njegove vrste, na tiste, ki so za naše razmere bolj pomembne. Prepovedano je brati: Sv. pismo, celo ali posamezne knjige, ki so izšle v kateremkoli jeziku brez cerkvenega dovoljenja. Can 1385 par. 2., can. 1391 in can 1399 par. 5. Dalje: Vse knjige, odnosno tudi časopisje, pisano od katerihkoli nekatoličanov, ki načelno razpravljajo o veri, ako ni povsem jasno, da ne vsebujejo ničesar protikatoliškega. Can. 1399 par. 4. Dalje: Knjige, odnosno tudi časopisje katerihkoli pisateljev, ki zagovarjajo krivo vero, razkol ali nevero. Can. 1399 par. 2. Dalje: Knjige in časopisje katerihkoli pisateljev, ki ob dani priliki (data opera) napadajo vero in nravnost. Can. 1399 par. 3. Dalje: Knjige pisane od kogarkoli, ki kako versko resnico napadajo ,smešijo, zmote, ki jih je Cerkev obsodila branijo, se iz bogoslužja norčujejo, cerkveno disciplino rušijo, njene predstavnike papeža, škofe, duhovništvo in redovništvo zasmehujejo. Can. 1399 par. 6. Dalje: Knjige in drugo slovstvo, ki zagovarja samomor, razporoko, prepovedane tajne družbe. Can. 1399 par. 8. Končno: Knjige pripovedovalne in "poučne", ki so izrazito in hoteno nemoralne. Can 1399 par. 9. Glede časopisja in podobnega slovstva, ki je splošno prav tako prepovedano, je papež Leon XIII. 25. jan. 1896 še posebej izjavil, da ni samo po naravni, temveč tudi po cerkveni postavi prepovedano. Cerkveni zakonik pa pravi, da v tako časopisje ne le duhovniki ne smejo dopisovati, ampak tudi laiki ne, ako nimajo za to pametnega in tehtnega vzroka, o čemer niso sami sodniki, ampak krajevni škof. Da bi Cerkev svoje otroke še vspešnejše zaščitila pred zastrupljenim slovstvom, je "Kongregacija sv. oficija", ki je njena najvišja tozadevna oblast, 3. maja 1927 dala škofom še posebna navodila. Zabiča jim, naj sami in po svoji duhovščini skrbno pazijo na te tiskane volkove, ki preže na njih črede. Opozarjajo naj ljudstvo na splošno 'in imenoma prepovedan tisk. Spodbuja jih, naj če treba tudi odločno nastopajo, da je očuvajo pred njim. Ako bi spoznali, da so kake knjige ali časopisi njih čredi posebno nevarni, naj se ne obotavljajo tako slovstvo za svojo škofijo imenoma prepovedati, ker imajo vsak za svojo škofijo po can. 1395 par 1. isto pravico, kot imenovana kongregacija za celo Cerkev. Že iz povedanega je jasno, da Cerkev v polni meri vrši svojo materinsko dolžnost kar zadeva kvarni tisk. Bodi luč! tedaj ne velja njej, ampak njenim nevednim in nezavednim otrokom, ki jim njene postave ali niso znane, ali se pa premalo brigajo zanje. Naša dolžnost je, da tudi njim to luč prižgemo. Mi se te dolžnosti zavedamo. Zato bomo v to temo še zaklicali: Bodi luč! Kdor je ne bo prenesel in še naprej hlastal po duševni hrani, brez razločka ali je zdrava ali zastrupljena, ta naj ve, da spada med nebogljene, če ne celo med zgubljene otroke matere Cerkve. VEDNO KAJ NOVEGA V JOLIETU Joliet, III. Nagle smrti je umrl splošno znani rojak John Simonich na svojem domu 1405 Oakland Ave. dne 13. oktobra zjutraj. V ponedeljek 12. okt., je še delal v tovarni cel dan, kmalu ko je prišel domov z dela, je začel tožiti, da se ne počuti dobro. Postajalo mu je slabej-še, in vsa zdravniška pomoč mu ni pomagala. Ob 4. uri zjutraj je zdihnil svojo dušo, v neizmerno žalost njegove soproge in družine. Res, ne vemo dneva ne ure, kedaj pride smrt. — Pokojnik je bil star 51 let. Rojen v Vinjeni Vrhu, fara. Semič na Belokranjskem. Do zadnjega, celih 27 let, je delal v tukajšnji žičarni. Bil je vedno marljiv -delavec in skrben gospodar. Tukaj zapušča bridko žalujočo sopro- go, štiri sine in dve hčeri ter tri sestre: Mrs. Frank Mahko-vec, Mrs. John Nemanich in Mrs. Frank Končar, v Ottawa, 111. sestro Mrs. Math Bajuk, v stari domovini eno sestro na domu in brata Matijo nekje na Ruskem. Pogreb se je vršil iz naše cerkve s sv. mašo zadušnico dne 16. okt. na farno pokopališče sv. Jožeta. Spadal je h društ. sv. Jožefa štev. 2, KSKJ., ki ga je spremilo poleg mnogoštevilnih njegovih prijateljev k zadnjemu počitku. Počivaj v miru, moj dolgoletni tovarš pri delu in dragi prijatelj. Naj ti sije lepše solnce onostran groba. Težko prizadeti soprogi, družini in sorodnikom, pa naše iskreno sožalje. V sredo 14. okt. je bil znamenit dan za Joliet. Predsednik Roosevelt se je na potu v Chicago ustavil na tukajšnji Union postaji za 10 minut, ter imel kratek nagovor. Kako priljubljen je Roosevelt med narodom tudi tukaj, se je javno pokazalo. Le en dan preje se je zvedelo za njegov prihod, pa se je zbralo do 30 tisoč ljudi za njegov sprejem in ga z burnimj ovacijami pozdravljalo. Stari tukajšnji meščani trdijo, da tako ogromnega in prisrčnega sprejema, še ni nobeden imel v našem mestu. Dne 29. okt. bo pa zopet nekaj izredno zanimivega in to pot bo pa v naši Slovenia [dvorani. Ta dan, zvečer namreč, priredi društvo sv. Cirila in Metoda štev. 8, KSKJ., veliko kard party. Odbor je že dalj časa na delu s pripravami za to prireditev. Številno-! raznih lepih nagrad je pripravljenih za najboljše igral-1 ee. Vsi ste prav uljudno vabljeni, da pridete po nje. Tudi 'za vso drugo postrežbo bo imenitno preskrbljeno. Nobenemu ne bo žal, kdor bo prišel na ta kart party. Zato vsem klicem na "svidenje 29. okt. v Slovenia dvorani. Frank Terlep NA VESELICO VABIJO Strabane, Pa. Društvo Kraljica Majnika št. 194. priredi v soboto 31. oktobra v dvorani dr. sv. Jero-nima veliko maškeradno veselico. Na to veselico ste vabljeni vsi rojaki iz bližnjih in daljnih krajev. Razpisane so nagrade za najlepše in naj-grše maske. — Jaz bi se ze najgrše našemila, pa se kljub temu bojim, da bi ne odnesla nagrade, ker sem že prestara. — Na veselici bo igral Boletov orkester, ki izvrstno igra za stare in mlade. Za vso drugo postrežbo bo pa skrbel odbor. Vstopnina k veselici bo 25c. — Pričakuje se velika udeležba. Dne 3. oktobra je bila lepa udeležba pri vinski trgatvi. Prav lepo so nam pomagali možje od društva sv. Jeroni-ma, za kar jim najlepša hvala. — Da se zagotovo vidimo v soboto 31. oktobra. Povem vam, da ne bo nobenemu žal, kdor se bo udeležil. Tukaj imamo pray lepo je- sen in še precej toplo je. Mraza dosedaj še nismo imeli in vse je še lepo zeleno, cvetlice cveto in prički pojo, kot spomladi. Lahko se pa zgodi, da predno bo ta dopis zagledal beli dan, pokrije gore in ravnine slana, pa bo naenkrat vse lepote konec. — Delavske razmere so tukaj še precej dobre; po rudniki delajo vsaki dan in po tovarnah ravnotako. Še vedno dobi kateri novi delo. Izgleda, da so se začeli časi boljšati, ne samo tukaj na Strabane, ampak menda tudi po drugih naselbinah. Pred par leti nazaj, je bilo vse drugače, kot je danes. Ker takrat ni bilo dela, je bilo vse žalostno, kot je žalostno povsod, kjer ni denarja. Sedaj upajmo, da se bodo začeli časi obračati na bolje. Volitve so pred nami. Le glejte, koga boste volili za predsednika in glejte, da ne boste za takega volili, kot smo ga že imeli, da ne bodo začele zopet banke pokati kot so pred štirimi leti, ko je marsikateri izgubil svoje težko pri-služene denarje in je vsled tega marsikateri prišel na bera-ško palico, mnogo njih si je vsled tega tudi končalo svoje življenje, ker niso imeli ne zaslužka, ne denarja. Seveda, je tudi danes še Veliko število takih ki nimajo dela, toda, taki sedaj dobivajo vladno pomoč, da preživljajo svoje družine Če bi ne bil predsednik Roosevelt tako usmiljen do revežev in delavcev, bi ne bilo nobene podpore. Zato bralci-volilci, volite vsi za Franklina Delano Roosevelta v torek 3. novembra, da bo še enkrat izvoljen. Na operaciji je bila v Pittsburgh, West Penna Hospital tukajšnja rojakinja Pavlina Toplišek. Želim ji skorajšnjega povratka domov. — Pozdrav vsem čitateljem. Predsednica --o- ZAHVALA North Chicagc-Waukegan, 111. Dolžnost me veže, da se pred odhodom javno zahvalim vsem, ki so s tolikim trudom prisostvovali, da so mi kot no-vomašniku na tako slovesen način izkazali izredno čast ob priliki ponovitve nove maše tu v domači fari Matere Božje. Moral bi vsakega osebno imenovati, da bi se dostojno zahvalil. Hvala torej vsem faranom in obiskovalcem, sorodnikom, dobrotnikom in prijateljem, kuharicam, pevcem in govornikom, društvam, č. šolskim sestram, č. duhovščini, posebno pa č. g. župniku M. J. Bu-tala-tu. S bratskim pozdravom. Rev. M. J. Setničar. Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. KUPIMO ZA GOTOVINO zapadle zemljiške bonde. 'mortgages' posameznikov in potrdila za odpovedane vloge na vseh bankah. FRED E. BUS-BEY & CO.. lO So. La Salle St., Chicago. Tel. RANdoJph 3730. Slovenskim voiilcem v Mine.! Državne volitve so nam pred durmi. Ljuta bitka med našo Farmer-Labor party in konservativno Republikansko stranko je v polnem tiru . . . Najhujša bitka je za urad državnega governerja Minnesota. Ker mi slovenski volilci spadamo k priprostemu, delavskemu in malemu trgovskemu ljudstvu, ne smemo nika-ko pozabiti dne 3. novembra t. 1. oddati svoje glasove za ELMER A. BENSONA, kandidata za governerja Minnesota. FARMER-LABOR PARTY On je pošten, odkritosrčen, in se je že večkrat izkazal prijatelj priprostega ljudstva. Oddajte svoje glasove dne 3. novembra za ELMER A. BENSON-A, za governerja. Political Adv. inserted and to be paid by Volunteer committee in behalf of Senator Elmer A. Benson, Candidate for governor of Minnesota. Jugoslovani v Minnesoti Nepozabite oddati svoje glasove dne 3. novembra za JOSEPH f kandidata za DRŽAVNEGA POSLANCA 61. legislativnega distrikta, ki obsega, Virginia, Eveleth, Gilbert, Biwabik, Aurora, ToW-er-Sodan, in Ely. On je bil priporočen od Farmer-Labor Party, in če bo izvoljen bo zastopal v zakonodajni zbornici, interese za delavski razred. Obenem bo pa tudi lahko v ponos Jugoslovanskemu narodu v Minnesoti. (Politični oglas) V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" TARZAN IN OGNJENI BOGOVI - (145) (Metropolitan Newspaper Servicwj Napisal: Edgar Rice Burroughs Boj je prešel z nasipa že v samo taborišče Arabcev in se z vso divjostjo nadaljeval. Tedaj je nenadoma presekal zrak močan vzklik na bojujoče: "Ubijte Tarzana!" — Tarzan je spoznal ta glas za glas roparja Boris Ga-retta, ki je iz varnega skrivališča klical evojim Arabcei-n, naj ubijejo Tarzana V tem je junaško padel v boju že tudi poslednji Tarzanov vojak. Tarzan videč, da bi bilo nesmiselno se še nadalje samemu boriti proti tako številnim sovražnikom, ie izrabil zmedo A-rabcev in preplezal zidovje ter zbežal proti bližnje nu gozdu ter se skril mogočim zasledovalcem, če bi šli za njim. Tarzan je hitel naravnost v naselje Canaanitov, da jim naznani kaj se je zgodilo. Bilo mu je precej neprijetno, ker si je mislil, da mu sedaj pač ne bodo verjeli v njegovo poslanstvo, toda dokazal jim bo, da bo to njim samim v pogubo, ker iih bo Garctto s svojimi tolpami prav gotovo uničil, Všeč so bili Tarzanu ti canaanitski junaki in sklenil je da jim pomaga, da se za vselej rešijo Boris Garetta, tega do sedaj neslutenega sovražnika, ki jc prihajal da jih pokonča. Ni se zmenil, da so mu očitali, da nt on nikal: I*-kander, katerega so pričakovali in da so mu celo grozili s s;nrtjo. Četrtek, 29. oktobra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 PISMO II DOMOVINE Šmihel pri Novemmestu Oprostite, da sem tako pozna. Pismo in poslani ček $325.47 sem prejela 28. septembra. Zelo sem bila vesela Vašega požrtvovalnega dela. To je Vas stalo mnogo truda, preden ste skupaj dobili. To je lepa svota denarja. Bog naj Vam tisočkrat poplača za vse Vaše*objave in prošnje! 50-letnico smo prav slovesno praznovali, ali veselje meznik biti pristaš nekih na- če moči bogastva in monopolov, j čel narave, ako naj ostane zdrav, storile razne poskuse, da se or- Ako se prenajedemo, ako spimo ganizirajo "tretje stranke". Ta- premalo, ako prenapenjamo svo-ke so bile: Greenback, Granger "je sile, moramo brezizjemno pla-Free Soil in druge skupine; po čati za take prestopke. In ako ti navadi so taka gibanja začela prestopki nadaljujejo, naša od-med zapadnimi farmarji. Naj- |P°rna sila peša in bolezen ima bolj znamenita je bila stranka .Prosti vhod. Celo avtomobilski Populistov, ki je bila organizira-imotol- more le toliko Ponašati organizirati "tretjo" politično stranko poleg dvojive večjih strank je bil storjen v prvih letih 19. stoletja s strani takozva-nih abolicijonistov (nasprotnikov suženjstva), katerih ognjeviti vodja je bil tedaj William Lloyd Garrison, ustanovitelj naj-glasovitejšega abolicijonistične-ga časopisa "The Liberator". Organizirali so Free Soil Party, ki je postavila svoje kandidate za predsedništvo in kongres in agitirala pod geslom "Svobodna zemlja, svoboda govora, svobodno delavstvo in svobodni človek." Sredi prejšnjega stoletja so reakcijonarne skupine, prestrašene od rastočega priseljevanja, skušale organizirati stranko tukaj rojenih Amerikancev in po- zdravejša kot bogate sladkarije. Podlaga zdrave prehrane je ravnotežje v dijeti — kar enostavno pomenja, da se k mesu, krompirju, kruhu in kavi doda kaka kuhana listnata zelenjava, kot. zelje, špinača itd. Umestno je dodati tudi kozarec mleka k vsaki jedi, kajti to prispeva k uravnoteženju prehrane. Vsak odrasli človek naj spi po osem ur na dan, da nudi telesu priliko, da se odpočije; čvrsta hoja zjutraj in zvečer priskrbi potrebno telesno vajo; popolen počitek ene ure je potreben tekom dneva. To vse je važno za ^program osebnega zdravja. Duša naj bo čista kot telo; solnce in sveži zrak v izobilju; gojite kak postranski poklic za vašo zabavo. Ako se ravnate po tem nasvetu in greste od časa do časa k zdravniku, da vas pregleda, oddali boste svoj glas za pravo stranko zdravja. ORHIDEJE SKUŠA POCENITI Chicago, lil. — Profesorica rastlinstva na Northwestern univerzi, Marg. C. Carlson, je v nedeljo objavila, da se ji je posrečilo vzgojiti razne vrste orhidej tako, da bo cena teh žlahtnih rož tako padla, da bo imel vsakdo dostop do njih. Sedaj stanejo velikanske svo-te te rože. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. na 1. 1891. Zahtevala je podržavljeni e javnih prometnih sred- in končno poči nekje. Ostati pri dobrem zdravju ne stev, uvedbo dohodninskega dav- [predpostavlja nikakih posebnih ka, omejevanje monopolov, H in nikakih posebnih medicin, prosto kovanje srebra in uvedbo ali zahteva polno zdrave pameti, inicijative in referenduma v za-konodavstvu. William Jennings Bryan je bil indorsiran od te stranke kot predsedniški kandidat in Populisti so se končno pridružili demokratični stranki. Razcep v republikanski stran- spojene z dobro voljo. Pred vsem, enostavne jedi so najboljše jedi; ponižna repa je mnogo NE DAJTE SE USTRAHOVATI v Popolnoma naravno je, da, CIm bolj se približuje volilni dan, tem zmanjšati obrat tovarne za slučaj Rooseveltove zmage in od- bolj vzkipeva politična puščati delavce. Taka in slična strast in tem bolj intenzivna podaje strankarska agitacija. v_ Letos pa še prav posebno. Do-(:im je takorekoč vse delavstvo (v propaganda je seveda prebeda-b ta, da bi zmotila zavedne delavce. Povrh tega je kaznjiva. Nekateri delodajalci pa bodo najširšem zmislu besede) in j vporabljali še bolj nepoštena stavljale za katerisobodi mesto | ki je 1. 1912 dovedel do ustano-le take kandidate, ki so bili tu-jvitve progresivne stranke, ki je kaj rojeni in protestantje. To je (zahtevala strožjo kontrolo tru-bilo takozvano "Know-nothing" | stov in monopolov in Obljubila gibanje, naperjeno proti tujerod-1! znatne socijalne reforme. Pro- cem in katoličanom. Za nekoliko gresivci (naprednjaki) so dva- Pretežna večina malih obrtnikov ln trgovcev na strani Roosevelta. dejstvo je, da se najbolj za-Snženi nasprotniki Roosevelta nahajajo v vrsti najmogočnejših delodajalcev. Mnogi izmed njih bodo brezdomno zlorabljali svojo gospodarsko premoč, da vplivajo na ®voje delavce in nastavljence potom lažne propagande, češ, da bo '':Tnaga republikanskega kandidata prinesla s seboj več dela in več Plače, dočim baje bodo morali sredstva, da potom osebnega pri tiska zavedejo in ustrahujejo posamezne delavce. To ni le domneva; to se dejanski vrši. Dogaja se, da kak delodajalec oziroma njegov zastopnik daje razumeti temu ali onemu uslužbencu, da je v njegovem lastnem interesu, da glasuje za stranko gospodarja, kajti da njegova služIla utegne biti v nevarnosti, ako tega ne stori. To se sicer ne pove kar tako naravnost — kajti bi dišalo po kriminalnem, ven- DEN ARM POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.55.................... 100 Din 7.a $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $ 7.20.................... 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $11.70.................... 500 Din za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $23.00....................1000 Din za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $45.00....................2000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00............................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisalni Amer. Slovenca) 1819 West Cennak Road, Chicago, Illinois &== Alfred M. LANDON bo naslovil POSEBNO POSLANICO na ameriške državljane tujerodnega izvora v četrtek, 29. oktobra na WMAQ RADK) POSTAJI ob 5:45 pop. (vzhod, čas) Mitičen oglas naročen < ;1 Republ. Narod. Odbora. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Iniamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W 4* 4* + 4 * 4* <¥ 4* 4* 4* 4 4* 4> 4* 4* * 4* JU DRAMATIČNIM KLUBOM sporočamo, da smo prejeli v prodajo dve nove igre, obe tridejanki, z ne prevelikim osobjem. Te so: "KADAR SE UTRGA OBLAK", stane 95c DETEKTIV MEGLA", stane ... 75c Obe se dobe v: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ••r * * * * * > ft i!f> «$» <$> Ofr 3K S5č Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Siovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road, Stran A »AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 29. oktobra 1936 USODNA Z EN A Ivan Slivnik. POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigama: "Pelji se s kolesom k Romani ter poizkusi spraviti iz nje, kaj ji je hotela davi Beatrika. Mene za zdaj ne omeni. Ne povej ji, da te pošljem jaz. Izkušaj ji spretno razvezati jezik. Ako bi vedela, da te pošljem jaz, ti ne bi odkrila ničesar. Vem, ljubi Janko, da imaš jutri izpit in se moraš še pripravljati A vendar te prosim, žrtvuj mi urico časa. Tako sem vznemirjen — bolj zaradi Romane nego zaradi samega sebe. Ali mi izpolniš prošnjo?" Janko mu je tako krepko stisnil roko, da ga je zabolela. "To se razume, stric Viktor! Takoj se popeljem tja, izgovorim se pa s tem, da si hočem ogledati povo-denj in govoriti z Romano zaradi prizora, ki smo ga imeli pri kosilu. Pretipljem ji dušo kar naj oprezne je in se vrnem s svojim poročilom, kakor hitro opravim." Stisnila sta si roke in Janko je odhitel. Takoj nato je zdrvel na svojem kolesu z doma. 23. POGLAVJE. Z nestrpnostjo in nemirom je Viktor pričakoval nečaka. Nazadnje se je mladenič vrnil ter planil v njegovo sobo. "Nu?" je vprašal Viktor in skočil s stola. Janko se je brez sape vrgel v naslanjač. "Ta stvar mi je povsem nerazumljiva, stric Viktor. Iz Romane ni mogoče dobiti besedice. Kar okamenela je, ko sem izrekel tvoje ime. Odkraja mi je odgovarjala povsem mirno in prijazno, dasi jo obdaja kroginkrog zmešnjava in mora misliti na vse. Voda narašča venomer in je že preplavila pota. Toliko da sem še prevozil s kolesom. In Romana je baš poslala delavce domov, ker bo gotovo že vse poplavljeno, preden mine ura". "Pa ona sama?" je vprašal Viktor v skrbeh. "Ona hoče urediti še to in ono in ostati, dokler se bo dalo. A dolgo ne bo mogoče ; prej ali slej, bo morala tudi ona bežati. Bojim se, da ne bi bila povodenj hujša .od vseh, kar jih pomnimo." "Ali ima svoj avto tam?" je poizvedoval Viktor. "Da, avtomobil stoji pripravljen pod dvigalom. Z njim se že še kako pripelje, ako ne bo odlašala predolgo. Zabičil sem šoferju, naj pazi." , "To je dobro. A zdaj povej — ali nisi dognal prav ničesar, kar bi bilo utegnilo povzročiti čudno Romanino vedenje?" "Ne, stric Viktor. Najprej sem ji izrazil svoje obžalovanje nad maminim nastopom proti nji. Pogladila me je prijazno po laseh, kakor je njena navada. Molči, je dejala, kar molči, fant; to me pač ne more boleti. Tako nekam čudno je podčrtala besedico to. Ali se ti je užalilo kaj drugega? sem jo vprašal, Obrnila se je vstran. 'Ne, nič — kako ti je prišlo na um?' je vprašala. Zdi se mi, kakor bi te nekaj težilo, sem ji odgovoril. Tedaj se je naglo vzravnala. 'Nič mi ni — skrbi me seveda le povodenj. Mnogo škode bo napravila in gotovo bo treba za nekaj dni ustaviti obrat—prav zdaj, ko imamo to- liko naročil.' Nato sem ji rekel, da sta mama in Beatrika zaradi mojega odkritja vsi prepadeni in osramočeni ter jim je silno žal, da sta tako grdo ravnali z njo. Diplomatsko sem nadaljeval: 'Saj je tudi res, Beatrika se je vedla proti tebi še včeraj tako sovražno in davi menda spet. ko je bila pri tebi.' Tedaj me je Romana osuplo pogledala in rekla tiho: 'Motiš se, Janko, tvoja sestra mi je storila davi veliko dobroto, in dasi je mislila morda drugače, ji vendar odpustim zaradi tega vse, karkoli mi je kdaj storila, in ji izplačam seveda tudi onih štirideset tisoč dinarjev za opremo.' Ker nisem vedel več česa reči, sem ji sporočil na slepo tvoj pozdrav. Njen obraz je postal še tisti hip kakor kamen in led. 'Inženjer Trtnik naj pošilja svoje pozdrave drugam,' je dejala tako trdo in rezko, da me je kar zabolelo, 'jaz jih ne potrebujem.' 'Romana,' sem vprašal, 'povej mi vendar, kaj ti je storil stric Viktor?' Srce se mi je stisnilo od njenega pogleda. 'Gospod Trtnik mi je povsem tuj človek, s katerim se ne pozdravljam; to naj ti zadošča. In zdaj je treba, da greš, Janko, odsloviti moram delavce, ki se jim mudi, da pridejo iz nevarnosti!' To rekši me je porinila iz sobe in stopila k svojim delavcem. Več ti ne vem povedati. Moral sem se odpeljati domov." Viktorjev obraz je drgetal. Stisnil je zobe. "Potemtakem mi ostane le še ena pot — proč iz njene hiše. Razločneje mi pač ne bi mogla pokazati vrat," je rekel trpko. "Stric Viktor — tega vendar ne boš storil!" Viktor se je obvladal. Celo nasmehnil se je. "Ne, prijatelj, prav imaš, bilo bi neumno. Ostati hočem toliko časa, da se pomenim z njo. Naj mi odgovori sama — naj vsaj zvem, kaj ima zoper mene. Da bi se le že kmalu vrnila domov in bi bilo te muke in negotovosti konec!" "Vse to mi kar ne gre v glavo, stric Viktor." "Meni tudi ne, Janko. Le toliko vem, da ta jeza name ne more izvirati iz Roma-ninega srca, marveč ji mora biti vcepljena po nekom. Zato upam, da jo bom mogel iztrebiti. Samo da ne bi bilo tega brezdelnega čakanja. A vrni se zdaj na svoje delo in bodi mi srčno zahvaljen za dobro voljo." Janko je vzdihnil "Žal, da je bila zaman, stric Viktor. In to ti povem — ako je vse skupaj res Beatričina spletka — potem naj se pripravi!" To rekši je Janko odšel ter se vrnil k učenju. Viktor je begal brez miru po svoji pisalni sobi in stopil nato k oknu, da bi pogledal, ali se že vrača Romanin avtomobil. (Dalje) Roka roko umiva, pravi pre-gevor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ani. Slovenec!" TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba ..............................................- 65c KRIVDA, Fr. Bevk, brošura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. SOc KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c KRIŽEM SVETA, V. Sleinenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KT.ATEŽ. Mark Twain. Trdovcv.v Wnjica s 224 str. Zaninii« i »like >? življenja sužnjo črncev itd............................. 70c MALI LORD, F. H. Burnett. Tr- dovezana 195 strani. Povest slika. kako dobc-r otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ........... 65c MARIJA ICOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ......................................S1-00 MIMO CILJEV, M. Pugelj. Tr-dovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. —■ Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogod-Vov na potovanju ..........t.............$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in p.uvesti in vse prav zanimive. Trdoveza-n; knjiga ....................................-'--• 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar- ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdoveza-na 192 strani .................................$1-00 MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in _animiv ............................................ 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c 6. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrej čkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .................. ............................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože —..................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest........ 30c 10. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................................ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrška drama------------ 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .......................................... 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso- košolca ............................................ 30c povesti. Andrejčkov Jože............ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin..... Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov ..........................................$1-50 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja ...................... 75c NA POMOČ, T- C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .................................... 75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ...................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus....................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ............................................ 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. 7!'p■'■ ■ pnvrst ...................... 35? NA SINJEM POLJU, trdo veza- n n knjiga ........................................$1.26 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povesi iz življenja ameriških pijo-nirjev ............................................30c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c MAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Bn.< 110 str. Črtice in slike iz lienvško-slovenskega pogorja...... 43c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. i 15 str................................. 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja ..................1....................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka ......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 NOVO MESTO. Rorrtan, trdo vezana knjig?, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 z 183 strani V™ .„..-_....'._................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str..................... 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OTROKA KAPITANA GRAN- TA, J. Verne. Trdovezana 607 . strani. V"l° napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da citate s posebnim uživanjem ................................$2.00 OVČAR MARKO, J. Jalen. "Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ....................$1.25 OZKA VRATA, spisal Andrc Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezana knjiga ..:.................$1.00 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mu- čenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec | V-nnTr .mit>uuui.iiuiiniiiiiiimmuii:iiuii'niuiiii:i:. PISANO POLJE J. M. Trunk 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Razni katoličani. Razni katoličani smo in razni katoličani so. Gospodin, pomiluj..svetnikov je vrlo malo, vsi pa smo ubogi grešniki. Generala Franco in Mola, ki vodita španske nacionaliste zoper moskovske hlapce, sta grešnika, sama to priznata, saj gresta le spovedi, in za grešnika se smatra Jose Mas-cardo, junaški branitelj Alcazar ja, saj je od rdečega parlamentarca zahteval le spovednika, ga dobil (slava rdečim) in šel k spovedi. Ampak takim hudo zamerijo in vihajo nosove ravno radi tega, da so dobri katoličani dasi se sami smatrajo za grešnike. Prvi predsednik španske republike se je večkrat potrkal na katoliška prsa, morda je ravno radi tega odstopil, Azaua je bil katoliško vzgojen, ampak — gospodin, pomiluj..in zadnjič smo nekaj slišali o nekem katoliškem španskem ju-ristu, ki je našel milost pred socialisti, in včasih se celo na Hitlerja pokazuje, ker je kot deček v nekem samostanu cin-glal, in sani Marks je bil kot dete krščen, in jaz sem faj-mošter, pa tak.. Sam Bog ima z nami križe, ker smo pač taki katoličani in so taki katoličani. Prosveta poroča: "Slovensko društvo Carniola Tent, ki spada h katoliški organizaciji Makabejcev, je prispevalo $50.00 Cankarjevi ustanovi." Ali gre pri tem za nameravano Cankarjevi glasilo, saj jaz ne poznam druge ustanove? In ako gre za Cankarjevo glasilo, bi bili zopet ti slovenski Makabejci čudni — katoličani, ko je g. Molek javno in jasno razglasil, kako bodo na vsaki strani prav s Cankarjevimi besedami pobijali — kle-rikalizem, katoličane in njih versko prepričanje bodo pač pobijali, in ti makabejski slovenski katoličani nobel dajo kar $50.00, da jih bodo lažje pobijali. Gospodin, pomiluj.. za obrambo katoličanskih načel se prav zopet pri katoličanih obrne desetkrat vsak cent. ako se ga da, pa se ne da dosti. Niso vsi socialisti ali komunisti goli hudiči, ampak tudi katoličani niso ravno kaki svetniki, in če bi se sami smatrali za svetnike, bi bilo to še dosti slabše. Gospodin, pomiluj. List "America," tednik jezuitov v New Yorku, je dobil sledeče pismo: "Don't boast too much about building on the ruins of the Klan. You fellows have now the communists to deal with. We are growing stronger every year. You may build, but we will turn down. Your pagan institution is doomed. It is going down in Europe and will go down here. Don't you forget it. So don't boast, old man." Tako neki komunist, kakor se podpiše. List kvitira ta sunek med rebra, pa ga smatra bolj za — ljubeznivost, ker imenuje robo — nosegay — pušelc, šopek. Kaj boš, če komunist imenuje ustanovo jezuitov — pogansko, in izgleda, kakor bi on delal za kraljestvo božje na zemlji, ko napoveduje, da bo ta paganska ustanova razdejana, kakor bi bilo to napovedano po Danijelu preroku, kakor je res napovedano, anir pak v malo drugem smislu. -o- USODNE POSLEDICE NEPREVIDNE VOŽNJE Chicago, 111. — Pet mladih fantov, starih 18 let in manj, ter neka 18 letna dekle, so se pretekli petek večer odpravili na avtomobilsko vožnjo potem, ko so v nekem salunu zavžili več vrčkov pive. Očividno zmešan od pijače, je voznik sukal avto sem in tja po cesti severno po Ked-zie ave., dokler ni treščil naravnost v cestno karo, ki je prihajala od nasprotne strani. Posledica je bila, da je bil ubit eden od fantov, 18 letni Coe Young, 4943 Princeton ave., in dekle, HBirasiflBsj2235 4srd st., štirje drugi pa poškodovani. -o- 'OPERACIJA BREZ NARKO-KOZE PRI SVEČI ■ Kakor poročajo lz Toleda, so lečili v aleazarskem lazaretu med obleganjem kakšnih 700 ranjencev. Samo eden teh ranjencev je umrl za tetanom. Lazaret je imel na razpolago vsa mogoča lečila, a je porabil vso zalogo seruma proti tetanu. Operacije so bile nad vse težavne zaradi nedostajanja električne luči. Izvrševati so jih mogli le po dnevi, ob svitu sveč, oljevk ■in električnih žepnih svetilk. V zadnjih dneh obleganja so operirali celo brez narkoze. Dva vojaška zdravnika sta vodila lazaret, pomagalo pa jim je pet sester nekega verskega reda. V" „Kl /l.š - l> M. V ILJIVSiH ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 Usnje, rdeča bbreza ................................................................................$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza. $1.00 DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75 Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan krasen biserni križec ....................................................................$2.50 Koščene platnice s sliko, zlata obreza................................................$1.75 Fino usnje, zlata obreza........................................................................$1.50 Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00 LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ....................................................................................$2.00 MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50 MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obreza............$1.25 VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00 WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza....................$1-00 Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na: \ Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois