GOSPODARSKA GIBANJA 412 Ljubljana, marec 2009 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2009 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. # KAZALO »KRIZNE« PRIORITETE EKONOMSKE POLITIKE Velimir Bole MALO SVETLIH TOČK V SPLOSNI CRNINI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Zaustavljanje prostega pada končnega trošenja vse bliže? 2. Manjši obseg in ugodnejši saldo blagovne menjave v februarju 3. Slabšanje gospodarske klime se še kar nadaljuje 4. Industrijska produkcija vse manjša 5. Gradbeništvo in turizem močno navzdol, navzgor samo pomorski transport 6. Število brezposelnih nezadržno raste 7. Ali se rast cen že obrača navzgor? 8. Velika pospešitev stroškov dela glede na evro območje 9. Davek na dodano vrednost izdatno »kreše« javnofinančne prihodke 10. Nezadostno kreditno napajanje gospodarstva 11. Izjemno zmanjšanje primanjkljaja tekočega računa v januarju 11 14 15 16 17 18 19 20 22 24 24 25 KAKO SMO PRIŠLI, KJER SMO? Jože Mencinger 1. Gospodarska rast, zaposlenost in brezposelnost 2. Inflacija 3. Javnofinančno ravnotežje 4. Strukturni primanjkljaj na tekočem računu 5. Kreditna »zasvojenost« in zadolženost v tujini 6. Ustvarjanje virtualnega bogastva in pok borznega balona 27 29 32 34 35 37 40 STATISTIČNA PRILOGA 43 6 5 »KRIZNE« PRIORITETE EKONOMSKE POLITIKE Velimir Bole Nujne in manj nujne poteze. Državni svet je dal veto na jamstveno shemo za kreditiranje podjetij, torej na ukrep, s katerim bi država dopolnila ekonomsko-politični paket za nevtraliziranje posledic kreditnega zastoja, ki sta ga povzročila topljenje finančnega sistema v tujini in kolaps izvoznih trgov. Kmalu zatem je vlada najavila tretji sveženj ukrepov za premoščanje posledic krize gospodarstva; ta naj bi obsegal tudi bolj dolgoročne posege v strukturo vzpodbud in mehanizem gospodarstva (vseboval naj bi tudi ponovni naskok na pokojninsko reformo). V času, ko je kreditni zastoj še naprej praktično enak kot na začetku leta, preseneča takšno zaostajanje implementacije ključnih-začetnih posegov za normalizacijo finančnega napajanja gospodarstva, saj na repertoar ekonomske politike prihajajo že mnogo bolj dolgoročni ukrepi, čeprav ključni-začetni ukrepi še vedno niso implementirani. 6 Poseg države v normalizacijo finančnega napajanja gospodarstva bi moral imeti prednost pred vsemi ostalim ekonomsko-političnimi ukrepi. Slediti bi mu morale poteze za povečanje fleksibilnosti uravnavanja proračunskega trošenja ter, zaradi velikega obsega poslabšanja gospodarskih dosežkov, dodatni posegi v socialno mrežo1. V času tako obsežnega in hitrega poslabšanja eksternih pogojev gospodarjenja, kot smo mu priča po avgustu 2008, bi s temi potezami ekonomska politika morala reagirati takoj, brez širokega dogovarjanja, analiziranja in usklajevanja! Nadaljevanje kreditnega zastoja bi lahko bistveno povečalo že sicer velike negativne posledice krčenja eksternega povpraševanja. Kreditni zastoj bi namreč zaradi neustreznega napajanja gospodarstva povzročil (že povzroča) najprej težave z likvidnostjo nato pa z nesolventnostjo tudi mnogih dobrih (in ob padcu eksternega povpraševanja solventnih ali celo z eksterno krizo solventnostno malo prizadetih) podjetij, torej tistega dela gospodarstva, ki sploh omogoča(!) reševanje izvoznih podjetij in zaposlenih, ki so bili zaradi padca eksternega povpraševanja neposredno prizadeti. Podobne negativne posledice bi lahko imela nespremenjena (toga) instrumentalizacija obvladovanja javnofinančnega trošenja, saj onemogoča ekonomski politiki učinkovito reagiranje na nenadna velika poslabšanja javnofinančnega salda, ki so (zaradi negotovih gospodarskih dosežkov) verjetna v sedanjem času in torej negotovega toka davčnih prihodkov. Neustrezno nevtraliziranje večjega 1 Glej, GG, 2009, marec. poslabšanja v fiskalnih dosežkih bi lahko (ob sedanji negotovosti na tujih finančnih trgih) onemogočilo normalen dostop države, bank in podjetij do tujih virov sredstev. Neustreznost obstoječe intrumentalizacije obvladovanja javnofinančnega trošenja (ustreznega postopka rebalansiranja proračuna) so lepo ilustrirala že vprašanja, ki so se pojavila pred kratkim ob hitrem in velikem poslabšanju makroekonomske napovedi za Slovenijo. Malo bolj natančno si oglejmo težave pri odpravljanju kreditnega zastoja. Že novembra lani je bilo na dlani, da povečana negotovost na tujih finančnih trgih in kolaps izvoznih trgov porajata kreditni zastoj, ki bo lahko opazno povečal že sicer velike negativne posledice kolapsa izvoznih trgov. Na dlani je bilo, da lahko povečano negotovost učinkovito (hitro) nevtralizira le država z jamstvom tako na strani pridobivanja sredstev (napajanja) bank kakor tudi na strani naložb, torej odobravanja kreditov, bank.2 Navkljub temu so vsi trije nujni koraki za normalizacijo finančnega napajanja gospodarstva potekali počasi in, seveda, z »obveznimi« političnimi dodatki, ki so podaljševali pripravo nujnih potez. Najprej se je zavlačevalo z uvedbo splošnega zavarovanja vlog v bankah, nato je skoraj tri mesece nastajalo (praktično neoperativno) državno jamstvo bankam za zadolževanje v tujini, medtem ko zadnji potreben ukrep (jamstvena shema za kreditiranje nefinančnih korporacij) verjetno ne bo implementiran niti šest mesecev po jasni identifikaciji naraščanja kreditnega zastoja. Jamstvena shema za kredite nefinančnim korporacijam je nujen ukrep za dokončno nevtraliziranje posledic zmanjšanega informacijskega kapitala bank, ki ga je povzročila negotovost na tujih finančnih trgih in kolaps izvoznih trgov. Navkljub temu bo, zaradi poseganja raznoraznih lobijev v nastajanje zakona (ki so bili, v razliko s kmetijskim, pravočasni), sama implementacija zakona verjetno ne le zelo zakasnela temveč tudi težko izvedljiva in še zlasti slabo ciljana. Podobno kot je od predlaganega ukrepa odložitve plačevanja davkov ostalo le težko preverljivo, neselektivno in zelo začasno subvencioniranje krajšega delovnega časa, bo lahko tudi pri jamstveni shemi, zaradi popuščanja nosilcev ekonomske politike pod pritiskih lobijev, implementiran zelo osiromašen poseg v kreditni mehanizem. Še več, zakon bo zaradi raznoraznih »dodatkov« verjetno ustvarjal natanko tiste probleme, s katerim se trenutno ekonomska politika in siceršnja politika (seveda, ob velikem zanimanju javnosti) tako intenzivno ukvarja, kot da ne bi imela dovolj dela z nevtraliziranjem vse bolj negativnih posledic siceršnjega poslabšanja eksternih pogojev gospodarjenja. 7 2 Glej, GG, 2008, november. Zaradi (pre)počasnega normaliziranja kreditnega napajanja gospodarstva se vse bolj očitno poslabšuje likvidnost gospodarstva. Krediti podjetjem so se februarja in marca že skoraj povsem ustavili; od decembra do konca februarja so porasli le za dober odstotek. Zaradi kontrakcije aktivnosti se je obtočna hitrost denarja zmanjšala še bistveno bolj. Podjetja zaradi nezadostnega kreditnega napajanja črpajo depozite, zato se ti že nekaj časa krčijo; konec februarja letos so bili na ravni lanskoletnega avgusta. Velika podjetja na spodnjem toku ustvarjanja dodane vrednosti (bliže h končni porabi predvsem prebivalstva) povečujejo »lastno financiranje« z enostranskim podaljševanjem plačilnih rokov podjetjem (še zlasti manjšim) na zgornjem toku ustvarjanja dodane vrednosti. Res je, da medsebojna zadolženost podjetij še ni kritična, vendar se opazno hitro poslabšuje. Prvo večje poslabšanje je bilo decembra lani (povprečna neplačana stanja na računih so se povečalo za preko 30%). V marcu je prišlo do nove stopnice v poslabšanju finančnega napajanja gospodarstva, saj so se skokoma povečale kratkoročne zamude v plačevanju (do 30dni) in število podjetij, ki so v zaostanku s plačili3. Normalizacija kreditnega napajanja je torej ključna poteza za nadaljnje normaliziranje gospodarskih dosežkov. 8 Potrebne korekcije. Postopek dodelitve državnih jamstev za dostop bank na mednarodni grosistični trg posojilnih skladov je potrebno poenostaviti. V nasprotnem primeru bo ustrezna garancijska podpora bankam za napajanje na grosističnem trgu v tujini skoraj neuporabna. Za kreditno rast malo uporabna je tudi narava (kratkoročnega) depozita države v bankah, saj banke ne morejo ročnosti sredstev transformirati v takšnem obsegu, da bi depozite s pričakovano ročnostjo 4 mesecev lahko uporabile kot vir za kredite z ročnostjo prek enega leta. Ob neustrezni korekciji podpore dostopu bank na grosistični trg posojilnih skladov bo tudi jamstvena shema za kredite podjetjem bolj malo uporabna. Pogojevanje, ki obremenjuje obe jamstveni shemi (že sprejeto shemo za bančni dostop na grosistični trg posojilnih skladov in pripravljano shemo za dostop podjetij do kreditov) določa, kaj se lahko in kaj se ne sme kreditirati, če se uporablja jamstva iz sheme. Takšno pogojevanje je tudi teoretično nemogoče implementirati. Pri portfelju kreditnih sredstev je namreč nemogoče »ugotoviti«, kako so financirane posamezne naložbe 4. To velja toliko bolj v primeru, če bi država skozi jamstveno shemo omogočala-želela doseči tiho dokapitalizacijo bank. Saj zaradi državnega jamstva manj tvegani instrumenti (zakonsko »dovoljeni« krediti) povečujejo kapitalsko ustreznost konkretne banke in torej možnost povečevanja izpostavljenosti banke prek drugih nejamčenih instrumentov (na primer, prek zakonsko »nedovoljenih« kreditov). Zakon o jamstveni shemi podjetij bo, zaradi omenjenega omejevanja uporabe kreditov, še zlasti pa zaradi ločenega določanja volumna jamstev za komitente A, B in C, v najboljšem(!) primeru zgrešil osnovni namen ukrepa, namreč nevtraliziranje »dodatne« 3 Glej http://www.ajpes.si/Statisticno_raziskovanje/Neporavnane_obveznosti 4 Angl. funds are not fungable. (nove!) negotovosti, ki jo generira topljenje tujih finančnih trgov in kolaps izvoznih trgov. V vsakem primeru pa bo, zaradi nepotrebnega administriranja, političnega kontroliranja in vpletanja-interveniranja v kreditno politiko bank, za banke malo uporaben. Zakon ne loči med boniteto terjatve in boniteto komitenta. Tudi obseg potencialnih jamstev je povsem arbitraren-nerazumljiv (za vsako bonitetno skupino komitentov naj bi bil na razpolago enak obseg jamstev). Saj je A in B komitentov neprimerno več kot C komitentov (terjatev). Poleg tega je takšna jamstvena shema potrebna za nevtraliziranje »nove« negotovosti, ki se je pojavila zaradi finančne krize po avgustu 2008. Ta »dodatna« negotovost pa je, vsaj v načelu, neodvisna od siceršnje (zatečene) solventnosti komitentov oziroma terjatev. Ocena solventnosti izvoznika-komitenta z najvišjo boniteto, ki je sicer prvi dobavitelj evropske avtomobilske industrije, je v tem času lahko, v načelu, bistveno bolj negotova od ocene solventnosti ponudnika storitev na domačem trgu (torej podjetja iz nemenjalnega sektorja) s siceršnjo solventnostjo C vendar s kvalitetnim zavarovanjem! Poleg tega imajo za zatečeno stanje bonitet terjatev banke tako ali tako že narejene ustrezne slabitve. 9 Ločeno dodeljevanje jamstev v predvidenem (po bonitetah enakem) obsegu bi zato avtomatično pomenilo tiho(!) dokapitalizacijo bank, še zlasti če bi realizirana udeležba bank v tveganju bila različna pri različnih bonitetah. Priče bi lahko bili svojevrstnemu Grehsman-ovemu zakonu, saj bi povpraševanje po jamstvih za C komitente izrivalo povpraševanje po jamstvih za ostale komitente. Pri tem bi bila, seveda, takšna tiha dokapitalizacija bank narejena brez vzpostavljanja terjatve države (povečanja kapitalskega deleža države) do ustreznih bank Jamstvena shema bi potemtakem imela, med drugim, enake posledice kot jih pričakujejo nekateri ekonomisti od posega finančnega ministrstva v ZDA (shema Geithhner-Summers)5. In končno, kar je najbolj pomembno, takšno ločeno odobravanje jamstev bi bilo zaradi omenjenih razlogov lahko bistveno dražje za javne finance, saj bi bil del pričakovanih izgub na naložbah, za katere so banke doslej že tako ali tako naredile rezervacije (slabitve), prenesen na državno blagajno. Omenjeni negativni učinki zakonsko (neustrezno) postavljene jamstvene sheme bi bil še večji, v kolikor bi bilo dodeljevanje jamstvenih paketov avtomatično - brez dražbe, torej sorazmerno bilančni vsoti oziroma sorazmerno obsegu kreditov nefinančnim korporacijam posameznih bank, torej brez trijaže podjetij, ki bi dobila jamstva oziroma bank, ki bi implementirale takšna jamstva. 5 O visoki »ceni« sodelovanja privatnih finančnih institucij v »iskanju« prave vrednosti slabih terjatev, glej, na primer, Sachs, 2009, Businessweek , March, ali Krugman, 2009, The New York Times, April. 10 Ker je, kot rečeno, implementacija jamstvene sheme nujna za normalizacijo finančnega napajanja gospodarstva in ker bi ponovno odpiranje razprave ob zakonu lahko sprejetje zakona še dodatno zavleklo, bi bilo smiselno zakonski predlog spremeniti le v toliko, da se vsem bonitetam (komitentov ali terjatev) dodeli skupen možen obseg jamstev (na primer, 1 milijarda evrov), oziroma, da se kakršnokoli diferenciranje komitentov (terjatev) po bonitetah izpusti. Ključno za pravilno implementacijo ukrepa (torej za trijažo »pravih« podjetij, ki prejmejo jamstva in bank preko katerih se implementirajo) je dodeljevanje jamstvenih paketov preko rednih dražb na katerih bi (oportunitetna) cena bila udeležba banke na tveganju. Dražbe bi se morale pričeti pri visokih izklicnih udeležbah bank, in se zniževati šele ko realizacija na predhodni dražbi nebi dosegla ponujene kvote jamstev. Na takšen način bi razpoložljiv obseg jamstev podprl največji možen obseg kreditov najboljšim komitentom. V kolikor bi tudi omenjene »kozmetične« korekcije zakona o jamstvih lahko potencialno zavlekle uveljavitev jamstvene sheme, bi bilo (zaradi velikih oportunitetnih stroškov nadaljnjega zamujanja v uveljavljanju sheme) smiselno pri nespremenjenem zakonu določiti (preko uredbe o izvajanju zakona) proceduro razdeljevanja jamstev tako, da bi bile pri dražbah jamstvenih paketov izklicne cene (torej udeležbe bank v jamstvih) enotne - neodvisne od bonitetnih razredov. V kolikor nosilci ekonomske politike ocenjujejo, da je posameznim podjetjem zaradi potencialno velikih eksternalij v primeru njihovega stečaja, potrebno dodatno finančno pomagati, jih mora država podpreti eksplicitno in ločeno, torej ne v okviru paketa ukrepov, ki je namenjen normalizaciji finančnega napajanja (dobrih-solventnih ) podjetij MALO SVETLIH TOČK V SPLOŠNI ČRNINI Domače trošenje se je v začetku leta hitro krčilo predvsem zaradi padca investicij in nakupov avtomobilov. Padanje pričakovanega trošenja prebivalstva se je marca zaustavilo, ^ pesimizem pa se je nadaljeval v gradbeništvu (investicijah) in izvozu. Blagovna menjava se zmanjšuje, uvoz bolj kot izvoz; menjava s članicami EU bolj kot z nečlanicami. Poglabljanje krize kažejo praktično vsi indikatorji poslovnih tendenc, nekoliko bolj optimistična kot prej so le marčna pričakovanja v predelovalni industriji. Posebno velikje pesimizem v storitvenih dejavnostih, krepi se v trgovini na drobno in v gradbeništvu. Pesimizem prevladuje tudi v EU. Industrijska produkcija se hitro krči; februarja je bila za več kot petino manjša kot pred letom, zmanjševala se je kar po 3.65 odstotkov mesečno; tako hitro zmanjševanje bi jo v letu dni prepolovilo. Nekoliko počasneje usiha industrijska produkcija v EU, članicam evro območja gre slabše kot drugim članicam EU. Gradbeništvo in turizem ter večina transportnih panog (izjema je pomorski transport) sta se na začetku leta krčila po rekordnih stopnjah. Brezposelnost hitro narašča, v marcu je bilo že za četrtino več iskalcev dela kot pred letom, število prijav na zavodih za zaposlovanje se je marca v primerjavi z letom prej več kot podvojilo. Tudi v EU brezposelnost strmo narašča; število brezposelnih se približuje 20 milijonom; stopnja anketne brezposelnosti v nekaj državah že presega ali pa je blizu 15 odstotkom. Marca so se življenjski stroški povečali za odstotek, vendar je bolj dolgoročna dinamika inflacije zanihala navzdol. Blago se je podražilo bolj kot storitve, največ so k temu prispevale sezonske podražitve ter trošarine. Krepko se je povečala osnovna inflacija. Struktura umirjanja dolgoročne rasti cen v evro območju je vse bolj različna od strukture umirjanja v Sloveniji. Med cenami industrijskih proizvajalcev so najbolj porasle cene energentov in trajnih proizvodov za široko potrošnjo, najmanj pa cene surovin, investicijskega blaga in netrajnih proizvodov. Pričakovana dinamika cen se je začela krepiti, a ima še naprej najnižje vrednosti v zadnjih osmih letih. Surovine so se v marcu spet podražile, vendar so ostale precej cenejše kot pred letom. Povprečne plače so januarja padle, trendna rast se je zaustavila, razlike v dinamiki bruto in neto plač so majhne. Kljub umirjanju dinamike plač, se poslabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ni zmanjšalo; še posebno hitro se kljub njegovi samo delni uveljavitvi kažejo pričakovane usodne posledice novega plačnega sistema. 12 Problemi na prihodkovni strani javnih financ se povečujejo. Prihodki od neposrednih dajatev so stabilnejši del javnih prihodkov, donos posrednih davkov, ki je že v zadnjem četrtletju lani opešal, je v prvem četrtletju letos močno upadel; pričakovano krčenje prihodkov od davka na dodano vrednost nekoliko blažijo povečane trošarine. Pešanje rasti kreditov se je tudi februarja nadaljevalo; krediti gospodarstvu in prebivalstvu praktično stagnirajo. Na premalo kreditov kaže tudi stagniranje depozitov gospodarstva in skokovito povečevanje plačilnih rokov, ki ga močnejši vsiljujejo šibkejšim. Depoziti prebivalstva začenjajo rasti; po štirih letih se je zato začela počasi izboljševati skupna neto finančna pozicija nefinančnih sektorjev. Po spremembi obrestne mere ECB so padle tudi obrestne mere na trgu denarja; temu so sledile še depozitne in deloma posojilne obrestne mere. Primanjkljaj na tekočem računu se je januarja močno zmanjšal; osnovni razlog je zmanjšanje primanjkljaja na računu blaga oziroma uvoza. Velike napake in izpustitve onemogočajo analizo tokov na finančnem delu računa. •k it it it it it it FEW BRIGHT SPOTS IN GENERAL BLACKNESS Domestic demand was plummeting rapidly in the beginning of the year due particularly to the drop in investments and car purchases. The expected consumption of the population recovered in March, while pessimism continued in investment (construction) and export expectations. Foreign trade is plummeting; imports more than exports, and trade within EU more than with the rest of the world. Practically all indicators of business expectations point towards the deepening of the crisis; slightly more optimistic than before are expectations in manufacturing. Particularly great is pessimism in services, retail trade and construction business. Pessimism prevails in EU as well. Industrial production decreases rapidly; in February it was twenty percent lower than a year ago and it was decreasing at a monthly rate of 3.65 percent which would lead to its halving in a year. The decrease of industrial production in EU is slightly slower, members of the Euro zone are worse off than the rest of EU countries. Construction, tourism, and most of transportation branches (except for maritime transport) are descending at record rates. Unemployment increases rapidly, In March, the number of jobseekers was twenty five percent higher than a year ago, the number of job seekers entering employment offices more than doubled in the same period. Also in EU unemployment increases rapidly, the number of unemployed is approaching 20 millions; unemployment rates in some countries are higher than or close to 15 percent. Costs of living in March increased by 1 percent, but long run dynamics turned down. The prices of goods increased more than the prices of services, mainly due to seasonal increases and increased excise taxes. Base inflation increased substantially. The structure of long run decrease of inflation in Slovenia differs more and more from the structure in the Euro zone. Among producers prices, energy and durable goods for private consumption increased more than prices of other raw materials, investment goods and non-durables. Expected price dynamics strengthened at very low level. Raw material prices increased but remained much lower than they were a year ago. Average wage dropped in January, trend dynamics stopped, the difference between gross and net wages is tiny. Despite cooling of wage dynamics competitiveness of Slovenian economy has not improved; the predictedfatal consequences of the new payment system in the public sector has become more and more visible. The problems of the revenue side of the general budget are growing. The revenues of direct taxes are more stable, while the revenues of indirect taxes which became problematic already in the last quarter of 2008 fell considerably. Expected decrease of the revenues from value added tax is only partially compensated by the increased excise taxes. The credit crunch continued in February when the credits to business sector and population stagnated. The stagnation of deposits of the business sector and rapid increase in the prolongation of payments also points to lack of credits. The deposits of population began to grow which after four years began to improve net financial position of non financial sectors. After the change in the ECB interest rates the interest on the money market began to decrease which was followed by the decrease of active and passive interest rate on the retail market. The deficit in the current account in January decreased rapidly due to much lower trade deficit and squeeze of imports. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Zaustavljanje prostega pada končnega trošenja vse bliže? Domače trošenje se je na začetku leta hitro krčilo. Podatki omogočajo oceno domačega trošenja le do januarja, ko je bilo domače trošenje za 12.9% nižje kot pred letom dni. Velik padec je bil zelo koncentriran, saj je bil v največji meri omejen na realne investicije in na nakupe avtomobilov. Januarja je bilo investicijsko trošenje skoraj za četrtino nižje kot januarja 2008. Tudi trošenje prebivalstva je januarja močno izstopalo po jakosti krčenja (bilo je za 8.7% nižje kot 2008/1). Vendar še bolj izstopa velika koncentracija krčenja trošenja prebivalstva. Januarja je namreč trošenje prebivalstva v trgovinah na drobno (brez trgovin motornih vozil) padlo le za 1.3% glede na januar 2008, medtem ko je trošenje v trgovinah z motornimi vozili padlo kar za 26.2%. Le država je januarja zavirala hitro krčenje domačega trošenja, čeprav se je tudi pri njej tredno naraščanje opazno zmanjšalo v primerjavi z decembrom (medletna stopnja rasti je padla z 17.6% na 10.8%, rast impulznega trenda pa je postala krepko negativna). Padanje pričakovanega trošenja prebivalstva se je marca zaustavilo. Pričakovane prodaje v trgovini na drobno so se namreč marca precej povečale, tako da je bil delež anketiranih trgovin, ki pričakuje v naslednjih treh mesecih povečano trošenje že enak deležu anketiranih trgovin, ki pričakuje zmanjšano trošenje. V storitvenih dejavnostih sicer še ni prišlo do obrata v pričakovanem trošenju, vendar se je hitrost krčenja pričakovanega trošenje zelo zmanjšala. Na nadaljnje krčenje investicij pa kažejo pričakovanja v gradbeništvu, kjer je delež anketiranih, ki pričakujejo zmanjšana naročila, že za 40% vseh anketirancev presegel delež tistih, ki pričakujejo povečana naročila. Ker se je januarja izvoz krčil skoraj tako hitro kakor investicijsko trošenje, je padanje celotnega končnega trošenja bilo januarja še precej hitrejše od krčenja domačega trošenja -realno je padalo po letnih stopnjah preko 16%. Tudi pričakovana dinamika izvoza (tako kot pričakovana dinamika trošenja v trgovini na drobno) se je marca obrnila navzgor; vendar se je obrat dogodil na zelo nizki ravni, saj je presežek izvoznikov, ki pričakujejo zmanjševanje izvoza, nad tistimi, ki pričakujejo povečanje, še vedno večji od 20% vseh izvoznikov. 2. Manjši obseg in ugodnejši saldo blagovne menjave v februarju Krizni časi se kažejo v zmanjševanju blagovne menjave, uvoza bolj kot izvoza. Zato je blagovni primanjkljaj v začetku leta znatno manjši kot je bil v začetku 2008. V februarju je bila blagovna menjava spet dobro četrtino manjša kot februarja 2008. Pri tem je menjava s članicami EU padla bolj kot menjava z nečlanicami. Skupni slovenski izvoz je znašal februarja 1266 milijonov €, kar je 25.1% manj kot februarja 2008, uvoz 1325 milijonov € (29.1% manj kot februarja 2008), kar da primanjkljaj 58 milijonov € oziroma kar 95.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bil izvoz 884 milijonov € (padec 25.9% glede na februar 2008), uvoz 1004 milijone € (32.8% manj), kar pomeni primanjkljaj 120 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil februarja izvoz 382 milijonov € (23.3% manj kot enak mesec lani), uvoz 321 milijonov € (14.5% manj), kar pomeni presežek 61 milijonov €. Trgovinska menjava (desezonirana] V prvih dveh mesecih 2009 skupaj je bil izvoz 2456 milijonov € (25.3% manj kot leto prej), uvoz 2579 milijonov € (30.2% manj), kar da primanjkljaj samo 123 milijonov € oziroma kar 95.2% pokritje izvoza z uvozom. V menjavi z EU je bil izvoz v prvih dveh mesecih 1764 milijonov €, (26.2% manj kot v enakem obdobju 2008), uvoz 1957 milijonov € (32.7% manj), kar pomeni primanjkljaj 193 milijonov €. V menjavi z nečlanicami je bil izvoz 692 milijonov € (23.2% manj kot v prvih dveh mesecih 2008), uvoz 622 milijonov € (21.2% manj), kar pomeni presežek 70 milijonov €). 3. Slabšanje gospodarske klime se še kar nadaljuje Da se kriza poglablja, kažejo praktično vsi indikatorji poslovnih tendenc, ki se tudi v marcu znižujejo. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je indikator gospodarske klime ponovno imel rekordno nizko raven, saj se je v marcu znižal še za 2 odstotni točki glede na februar, od marca lani pa je bil nižji za celih 42 odstotnih točk, hkrati pa za 33 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na njegovo znižanje je ponovno vplivalo predvsem znižanje vrednosti indikatorja zaupanja v storitvenih dejavnostih. Naročila 16 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vrednost indikatorja zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila marca za 2 odstotni točki nižja kot februarja in za 41 odstotnih točk nižja kot leto prej, glede na dolgoletno povprečje pa za 31 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se, razen pričakovanj o cenah, izboljšala. V marcu je indikator zaupanja spet dosegel svojo najnižjo vrednost od konca devetdesetih let, prav tako pa tudi indikatorja proizvodnje in izvoznih naročil. Indikator skupna naročila se je znižal za 7 odstotnih točk, indikator zagotovljena proizvodnja pa je dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Podjetja ocenjujejo, da imajo proizvodnjo v povprečju zagotovljeno le še za 3,6 meseca. Kazalniki pričakovanj dajejo nekoliko bolj optimistično sliko, saj so se pričakovana proizvodnja, pričakovano zaposlovanje, pričakovan izvoz in pričakovano skupno povpraševanje glede na pretekli mesec izboljšali. Pesimizem vztraja v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v marcu za 5 odstotnih točk nižja kot februarja in za 41 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s marcem lanskega leta pa je bila njegova vrednost nižja za kar 50 odstotnih točk. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno se je v marcu znižala za 7 odstotnih točk, glede na marec lani pa kar za 56 odstotnih točk. V marcu je bil delež podjetij v sektorju, ki menijo, da je povpraševanje nizko, 40%. Kar 46% podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 38% podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela, Prav tako zaupanje še naprej kopni v gradbeništvu, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v marcu v primerjavi s februarjem nižja za 6 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim marcem pa za 64 odstotnih točk, hkrati pa kar 45 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece prav tako niso ugodna. Med gradbenimi podjetji je bilo v marcu 49% takih, ki so navedla omejitev nezadostno povpraševanje, 29% podjetij je kot omejitev navedlo visoke stroške dela, 23% pa visoke finančne stroške. Le 6% gradbenih podjetij pri svojem poslovanju ni navedlo omejitev. Gospodarska klima se ohlaja po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v marcu naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej znižala za 2 odstotni točki, glede na marec lani pa so bila kar za slabih 60 odstotnih točk nižja. Glede na februar so se v marcu za 1,3 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, prav tako so se pričakovanja v trgovini na drobno popravila za 2,9 odstotnih točk. Splošni poslovni optimizem se je v marcu 2009 v celotni sedemindvajseterici spet malenkost znižal in sicer za 0,8 odstotno točko. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 17 4. Industrijska produkcija vse manjša Industrijska produkcija se še naprej hitro krči. Po podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v mesecu februarju kar 22,3% manjša kot v februarju lanskega leta, produkcija v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je bila skoraj za 20% nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Impulzni trend pa kaže, da se je v februarju industrijska produkcija zmanjševala po stopnji 3,65%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v februarju 2009 za 0,5% večje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim februarjem so se povečale za 6,9% Dejavnost rudarstva se je v februarju povečala za 5,1% glede na januar, v primerjavi z februarjem 2008 pa se je rudarstvo skrčilo za 4.2%. V prvih dveh mesecih je bila za 6,3% nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Krizne razmere najbolj občutijo v predelovalnih dejavnostih, saj se je njihova aktivnost glede na januar v februarju zmanjšala za 1,2%, glede na februar 2008 pa za skoraj četrtino. V prvih dveh mesecih letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za skoraj 22%. Podroben pogled pokaže padec v vseh panogah predelovalne industrije. Največ je padec v proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, kjer se je proizvodnja prepolovila, za približno tretjino je produkcija manjša v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin ter kemikalij in kemičnih izdelkov. Najmanjši, okoli desetine, je padec v sektorjih tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa ter v proizvodnji živil. 18 V februarju se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec povečala za 0,6%, glede na lanski februar pa je bila produkcija tega sektorja manjša za 3%. Produkcija je bila v februarju v primerjavi s januarjem za 3,2% nižja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, za 5,2% v proizvodnji proizvodov za investicije in za 0,4% višja v proizvodnji proizvodov za široko porabo. V EU se je januarja v primerjavi z decembrom industrijska produkcija zmanjšala za 2,9%, na območju evra pa za 3,5%. Glede na januar lani se je januarju industrijska produkcija v EU27 zmanjšala za 16,3%, na območju evra pa za 17,3%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija januarja letos glede na december 2008 padla v štirinajstih državah, zrasla pa samo na Irskem (6,7%) in Madžarskem (2,5%). Največji upad industrijske produkcije so zabeležili v Latviji (-11,2%), na Portugalskem (-9,8%) in v Nemčiji (-7,5%). 5. Gradbeništvo in turizem močno navzdol, navzgor samo pomorski transport Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih januarja 2009, za skoraj 27% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v decembru 2008. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za dobrih 24%, na gradbenih inženirskih objektih pa za slabih 29%. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v januarju gradbeništvo upadalo z mesečno stopnjo rasti 0.77%. Število turističnih prenočitev se še naprej močno zmanjšuje. Februarja jih je bilo 6,8% manj kot v enakem mesecu leta 2008, hkrati pa se je skupno število prenočitev v drugem mesecu letos zniževalo po mesečni stopnji -2,31%. To je predvsem posledica zmanjševanja tujega turističnega povpraševanja, saj se je februarja število turističnih prenočitev tujih gostov znižalo za 14% glede na februar 2008. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v januarju kaže krčenje po stopnji 4,64% mesečno Tudi število prenočitev domačih gostov se je v februarju zmanjšalo za 2,1% glede na februar lani. Januarja je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 10%, v zračnem prevozu pa za 9,5% manj potnikov kot v januarju lani, število opravljenih potniških kilometrov v javnem cestnem prevozu je bilo za 5,3% manjše, v zračnem prevozu pa za 7,2% manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo prepeljanih za 2,2% več potnikov, čez cestne mejne prehode na meji s Hrvaško pa je prispelo v državo za 10,3% manj potnikov kot januarja lani, potniški promet na letališčih pa se je zmanjšal za 16,9%. V v pomorskem prevozu je bilo prepeljanega za 3,2% več blaga in opravljenih za 5,3% več tonskih kilometrov. Kriza je januarja močno udarila na avtomobilskem trgu, saj je bilo glede na januar lani v register vpisanih slabih 30% manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za četrtino manj osebnih avtomobilov. 6. Število brezposelnih nezadržno raste Gospodarska kriza, tako doma kot drugje se vse bolj širi na trg dela. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v januarju zmanjšalo na 946157 oziroma za 334 oseb glede na mesec prej, medtem ko se je glede na lanski januar število povečalo za 1%. V januarju je bilo 872246 delovno aktivnih prebivalcev, kar je glede na december 2008 zmanjšanje za 8006 ali 0,9%, glede na januar lani pa se je to število povečalo za 0,6%. V januarju se je število delovno aktivnih ponovno najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih in sicer za skoraj 4500 oseb, sledi gradbeništvo, kjer je bilo delovno aktivnih oseb 1200 manj. Število delovno aktivnih oseb pa se je v januarju najbolj zvišalo v dejavnosti javna uprava in obramba ter dejavnosti obvezna socialna varnost in sicer za več kot 300. Med zaposlenimi jih je bilo še vedno skoraj 91% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od januarja lani povečalo 0,7%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na januar 2008 povečalo za 0,3%. Med samozaposlenimi pa je bilo 56% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v januarju povečalo za 199, od januarja lani pa za 5,3%. Število kmetov se je v januarju glede na december 2008 zmanjšalo za 2,9%, glede na januar lanskega leta pa kar za 8,1%. 19 Iskalci zaposlitve Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v mesecu marcu 2009 registriranih 79682 brezposelnih oseb, kar je za 2500 oseb oziroma 3,2% več kot v februarju ter za 23,9% več kot marca lanskega leta. V marcu se je prijavilo največ brezposelnih oseb zaradi izteka zaposlitev za določen čas, zmanjšal pa se je priliv brezposelnih zaradi stečajev. 20 V marcu se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 8887 oseb, kar je v primerjavi z februarjem porast za 8,9%, v primerjavi z marcem 2008 pa kar za 110,1%. Skupni odliv iz brezposelnosti je v februarju letos štel 6387 oseb, od teh se je 3565 oseb zaposlilo, 2048 oseb pa je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Po podatkih Eurostata je bila februarja 2009 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 8,5%, kar je za 0,2 odstotni točki več kot mesec poprej ter 1,3 odstotne točke več kot v februarju 2008. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v februarju 7,9% in se je glede na enak mesec lani povečala za 1,1 odstotne točke. V februarju je bilo v EU27 19,2 milijona brezposelnih oseb, od tega 13,5 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so februarju najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli na Nizozemskem (2,7%), najvišjo pa v Španiji (15,5%), v Latviji (14,4%) in v Litvi (13,7%). Glede na februar 2008 se je v februarju brezposelnost povišala v kar devetnajstih državah članicah, od tega največ v Španiji, Latviji in Litvi. Stopnja brezposelnosti se še naprej povečuje tudi v ZDA, kjer je v februarju 2009 znašala 8,1%, kar je za 0,5 odstotne točke več kot mesec prej. CENE IN PLAČE 7. Ali se rast cen že obrača navzgor? Marca so se življenjski stroški povečali za 1%. Bolj dolgoročna dinamika je ponovno precej zanihala, tokrat navzdol (medletna stopnja harmoniziranega indeksa cen je padla z 2% na 1.6%). Marca se je blago podražilo precej bolj kot storitve, dolgoročna dinamika pa se je zmanjšala pri obeh segmentih. Skok cen je bil torej manjši od sicer velikega marčevskega sezonskega skoka. Najbolj so se (zaradi konca razprodaj) podražile obleka in obutev (za 11%), precej manj (zaradi višjih trošarin) še alkoholne pijače in tobak, stanovanja (zaradi višjih cen električne energije in materiala za vzdrževanje in popravilo) ter raznovrstno blago in storitve (predvsem zaradi višjega zdravstvenega zavarovanja). K skupni rasti cen za 1% so proizvodi iz skupine obleke in obutve prinesli 0.8 odstotne točke, ostale omenjene skupine pa po 0.1 odstotne točke. Marca so se znižale cene hrane (že drugi mesec zapored) ter proizvodi rekreacije in kulture. Opazno so k umirjanju življenjskih stroškov prispevali cenejši tekoči derivati. Pomembno vlogo tekočih goriv in hrane pri blaženju dinamike cen na začetku letošnjega leta kaže dinamika osnovne inflacije, ki ne obsega energentov in proizvodov zelene tržnice. Osnovna inflacija se je namreč marca krepko povečala (za 1.6%), medtem ko je bolj dolgoročna dinamika osnovne inflacije (4.2% na letni ravni) že presegla vse vrednosti v zadnjih osmih mesecih! V evro območju so marca porasle za 0.4% in je tako bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja rasti) padla na 0.6%. Struktura umirjanja dolgoročne rasti cen v evro območju je vse bolj različna od strukture umirjanja v Sloveniji. Medtem ko je bila bolj dolgoročna dinamika cen blaga v prvih dveh mesecih letošnjega leta v Sloveniji le za približno 0.4 odstotne točke višja od ustrezne rasti cen v evro območju, je razlika pri storitvah ostala še naprej skoraj nespremenjena in precej večja (1.7 točke). 21 Podatki o cenah industrijskih proizvajalcev so znani do februarja, ko so se skupne cene industrijskih proizvajalcev za domači trg povečale za 0.2%. Najbolj so porasle cene energentov in trajnih proizvodov za široko potrošnjo (za 2.5% oziroma 1.7%), najmanj pa cene surovin, investicijskega blaga in netrajnih proizvodov za široko potrošnjo, kjer so se februarja znižale. Tudi bolj dolgoročna dinamika cen industrijskih proizvajalcev je najvišja pri energentih in trajnih proizvodih široke potrošnje. Pričakovana dinamika cen se je začela po januarju počasi krepiti, čeprav ima še naprej najnižje vrednosti v zadnjih osmih letih. V storitvenih dejavnostih je razlika med številom tistih, ki pričakujejo povečanje cen in tistih, ki pričakujejo zmanjšanje cen, enaka 7% vseh anketiranih. Umirjanje kažejo tudi podatki o pričakovanih cenah v trgovini na drobno; število anketiranih, ki v naslednjih treh mesecih pričakuje pocenitve, za 35% vseh anketiranih presega število tistih, ki pričakuje zvišanje. Surovine so se v marcu spet podražile. V mesecu dni so se v evrih podražila za 2.1%, vendar so bile še znatno (za 23.5%) nižje kot pred letom dni. Najbolj so porasle cene nafte in kovin (evrska indeksa sta se povečala za okoli 15.5% oziroma 6.8%). V letu dni pa se je najmanj pocenila hrana (v evrih za 4.2%), zlato pa se je celo opazno podražilo (za 23% v evrih). 8. Velika pospešitev stroškov dela glede na evro območje Povprečne plače so januarja padle za 2.8%. Tudi bolj dolgoročna (medletna) rast se je znižala, trendna rast pa se je praktično zaustavila. Medletna rast se je sicer močno zmanjšala (za 1.8 odstotne točke), vendar je tako močno zmanjšanje bolj dolgoročne rasti navidezno (statistični artefakt), saj je posledica zelo nizkih povprečnih plač v decembru 2007, ki so povzročile (zaradi nizke osnove) visoko medletno stopnjo rasti v decembru 2008; to potrjuje tudi primerjava s povprečno medletno stopnjo rasti v zadnjem četrtletju lani. Razlike v dinamiki bruto in neto plač so majhne. Januarja je bila v sektorjih države dinamika plač opazno višja od povprečja gospodarstva. Najvišja je bila v zdravstvu (kjer so plače januarja porasle za 2.3%) in v ožji državi (za 1.7%). Tudi bolj dolgoročna dinamika je bila najvišja v sektorjih države, le v rudarstvu so plače bolj dolgoročno porasle približno toliko kot v državi. V širši državi so se v letu dni najbolj povečale plače v zdravstvu, kar za eno četrtino, v ožji državi za 15.2%, najmanj pa v šolstvu za 9.3%!. V gospodarstvu so se v letu dni (do januarja) najbolj povečale povprečne plače v rudarstvu in v oskrbi z električno energijo (za 9-10 odstotkov) Stroški dela v gospodarstvu 2006Q1 2006Q3 2007Q1 2007Q3 2008Q1 2008Q3 Vir: Eurostat Navkljub umirjanju dinamike plač na začetku leta, se poslabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, do katerega je prišlo zaradi rasti stroškov dela po sredini 2007, ni zmanjšalo. Visoka konjunktura, ki jo je država še pogrevala z velikimi investicijami, je namreč po sredini 2007 pognala dinamiko stroškov dela v Slovenji opazno nad dinamiko v evro območju in, še zlasti, v Nemčiji. Na sliki je dobro vidna pospešitev dinamike stroškov dela gospodarstva v Sloveniji glede na gospodarstva evro območja. Medtem ko je v obdobju ob vstopu v EU dinamika stroškov dela v Slovenji prehitevala ustrezno dinamiko v evro območju za približno 2 odstotni točki letno (približno toliko, kot je hitreje naraščal tudi produkt), je v drugi polovici 2008 dinamika stroškov dela v Sloveniji prehitevala dinamiko v evro območju že za 6 odstotnih točk na leto! Situacija je še slabša zaradi spremenjene dinamike stroškov dela v državi. Že v drugi polovici lanskega leta, ko so bile implementirani šele prvi deli novega plačnega zakona, je dinamika stroškov dela države v Sloveniji prehitela dinamiko stroškov dela države v Nemčiji za okoli 8 odstotnih točk. Tako lahko pričakujemo po implementiranju glavnih sprememb v letošnjem letu oziroma (zaradi »kriznega odloga«) v prihodnjih dveh letih bistveno poslabšanje dinamike stroškov dela v državi (opazno dražjo državo) glede na druge države evro območja. Zaradi demonstracijskega učinka bodo seveda temu sledili tudi znatno večji pritiski stroškov dela v gospodarstvu. 23 Stroški dela v državi -1-1-1-1-1-1-1-r 2006Q1 2006Q3 2007Q1 2007Q3 2008Q1 2008Q3 Vir: Eurostat Zaradi velikega zmanjšanja vrednosti valut novih članic EU in drugih konkurentov Slovenije na trgih v tujini, bo takšno poslabšanje dinamike v Sloveniji še dodatno oviralo ponovno vzpostavljanje zadovoljive dolgoročne rasti gospodarstva! FINANČNA GIBANJA 9. Davek na dodano vrednost izdatno »kreše« javnofinančne prihodke Skupni javnofinančni prihodki so marca porasli za 5%, vendar niso dosegli niti običajnega sezonskega povečanje. Bolj dolgoročna (medletna) rast se je namreč še zmanjšala. Podobno je bilo tudi v celotnem prvem četrtletju, saj so se skupni javnofinančni prihodki glede na prvo četrtletje 2008 zmanjšali celo za 4.5%. 24 Prihodki od neposrednih dajatev in ostali prihodki so stabilnejši del javnofinančnih prihodkov (izjema je davek na dobiček), saj so precej manj odvisni od krčenja eksternega trošenja, kakor prihodki od posrednih dajatev. Od neposrednih dajatev so se v prvem četrtletju opazno zmanjšali le prihodki od davka na dobiček, ti so bili v prvem četrtletju za 10% nižji kot v prvem četrtletju 2008. Ostali pomembni neposredni davki so se v marcu in v celotnem prvem četrtletju povečali, še zlasti močno so porasli prihodki od davčnih oblik, ki neposredno obremenjujejo dohodke od dela, predvsem prispevki in dohodnina (v letu dni so ustrezni prihodki porasli za preko 7%). Donos domačih davkov na blago in storitve (posrednih davkov) je že v zadnjem četrtletju 2008 opazno opešal (saj je bil že takrat izplen manjši kot pred letom dni), še bolj pa je padel v prvem letošnjem četrtletju, ko je bil donos od posrednih davkov (davka na dodano vrednost in trošarine) kar za 9.2% nižji kakor v prvem četrtletju 2008. Celotno zmanjšanje davčnih prihodkov od posrednih davkov v letošnjem letu je posledica drastičnega padca davka na dodano vrednost, saj so se pobrane trošarine v prvem letošnjem četrtletju celo opazno povečale. Po dvigu davčnih stopenj so trošarine za okoli 13% presegle vrednosti v ustreznih mesecih 2008. Opazno hitrejše pešanje donosa od davka na dodano vrednost glede na pešanje gospodarske aktivnosti ne preseneča, saj je v obdobjih izrazitega izboljševanja zunanjetrgovinskega deficita zmanjševanje izdatnosti davka na dodano vrednost praviloma bistveno hitrejše od zmanjševanja gospodarske aktivnosti!6 10. Nezadostno kreditno napajanje gospodarstva Pešanje rasti kreditov se je nadaljevalo tudi februarja, zadnji mesec, za kateri so še dostopni podatki. Krediti gospodarstvu so porasli za skromnih 0.4%, krediti prebivalstvu pa še manj, le za 0.2%. Zaradi visoke ravni kreditov ob koncu 2008 so seveda medletne stopnje rasti kreditov (podjetjem in prebivalstvu) še naprej visoke (nad 12% letno). 6 Glej, na primer, »Davek na dodano vrednost v 2001; dinamika donosa in povračil«, GG, 2001 Ker je rast kreditov preskromna, je napajanje gospodarstva vse slabše. To ne kaže le praktično stagniranje depozitov gospodarstva, temveč tudi skokovito povečevanje plačilnih rokov, ki ga vsiljujejo še zlasti močnejši gospodarski partnerji. Depoziti gospodarstva so se že januarja znižali krepko pod raven v oktobru 2008, ki jo, navkljub povečanju, niso dosegli niti februarja. Čeprav so krediti gospodarstvu za preko 15% večji kot pred letom dni, so depoziti praktično enaki. Gospodarsko aktivnost tako poleg krčenja eksternega povpraševanja stiska sedaj še nezadostno kreditno finančno napajanje. Zavlačevanje z uvajanjem zavarovalne sheme za kredite gospodarstvu ima tako vse bolj vidne negativne posledice za realno gospodarstvo. Krediti prebivalstvu se povečujejo še počasneje kot gospodarstvu, navkljub temu pa depoziti rastejo enakomerno po okoli 10% letni dinamiki. Zaradi dovolj velikega povečevanja depozitov prebivalstva se je po januarju letošnjega leta, po več kot štirih letih, končno začela povečevati tudi neto skupna finančna pozicija prebivalstva in gospodarstva, saj je februarja porast skupnih depozitov presegel porasta skupnih kreditov. Po spremembi obrestne mere ECB, so februarja na trgu denarja opazno padle obrestne mere, trimesečni euribor je, na primer, padel z 2.46 januarja na 1.94 februarja. Temu je sledilo tudi zmanjšanje detajlističnih obrestnih mer. Za približno 0.7 odstotne točke so se zmanjšale depozitne obrestne mere podjetij in prebivalstva (depoziti do 1 leta), za 0.6 odstotne točke so padle posojilne obrestne mere za prebivalstvo (potrošniški in stanovanjski krediti), medtem ko so se posojilne obrestne mere za gospodarstvo zmanjšale le za slabe 0.2 odstotne točke (nad 1 milijon evrov do 1 leta), kar dodatno potrjuje, nezadostno kreditno napajanje gospodarstva. 25 11. Izjemno zmanjšanje primanjkljaja tekočega računa v januarju Krizni časi se kažejo v zmanjševanju velikosti in salda tekočega računa. Januarja 2009 se je po začasnih podatkih SURS primanjkljaj tekočega računa drastično zmanjšal v primerjavi z januarjem 2008 (7.8 milijonov € proti 201.9 milijonov €). Osnovni razlog je večje zmanjšanje uvoza (odlivov) kot izvoza (prilivov). Pri tem je bil manjši blagovni primanjkljaj (38,3 milijonov € proti 188.3 milijonov €), večji storitveni presežek (135.1 milijonov € proti 119.7 milijonov € ), približno enak je bil primanjkljaj v dohodkih faktorjev (v januarju 2009 je bil 74.7 milijonov €, v januarju 2008 pa 77.6 milijonov €), ter manjši primanjkljaj v tekočih transferih (29.7 milijonov € proti 55.7 milijonov €). Plačilna bilanca januar - december januar 2007 2008 2008 2009 I. Tekoči račun -1.454,9 -2.054,6 -201,9 -7,8 1. Blago -1.665,9 -2.6221 -188,3 -38,3 1,1. Izvoz blaga 19.798,5 20.033,2 1.617,3 11961 1.2. Uvoz blaga -21.464,4 -22.655,3 -1.805,6 -1.234,4 2. Storitve 1193,2 1.781,6 119,7 1351 21. Izvoz storitev 4.291,0 5181,5 3501 330,6 2.2. Uvoz storitev -3.097,9 -3.399,9 -230,3 -195,6 3. Dohodki -708,5 -1.025,7 -77,6 -74,7 31. Prejemki 1168,8 1.302,8 971 87,6 3.2. Izdatki -1.877,2 -2.328,6 -174,8 -162,4 4. Tekoči transferi -273,7 -188,4 -55,7 -29,7 II. Kapitalski in finančni račun 1.712,7 2.221,2 95,8 324,9 A. Kapitalski račun -51,9 -84,2 5,0 2,4 B. Finančni račun 1.764,6 2.305,4 90,8 322,6 1. Neposredne naložbe -268,7 255,9 40,5 41,0 2. Naložbe v vrednostne papirje -2.264,5 606,4 16,8 366,4 3. Finančni derivativi -21,3 5,7 31 -8,6 4. Ostale naložbe 4179,5 1.416,4 30,3 -72,7 41. Terjatve -4.8771 -772,4 138,8 3111 4.2. Obveznosti 9.056,6 2188,8 -108,5 -383,8 5. Mednarodne denarne rezerve 139,6 21,0 01 -3,6 III. Neto napake in izpustitve -257,8 -166,6 1061 -317,2 26 Na kapitalskem in finančnem računu so se neto obveznosti povečale za kar 324.9 milijonov € (januarja 2008 je bilo le 95.8 milijonov €), vendar so bile januarja letos napake in izpustitve -317.2 milijonov €, januarja lani pa +106.1 milijonov €. Na kapitalskem računu so se obveznosti povečale za 2.4 milijona € (januarja 2008 za 5.0 milijonov €), finančni račun pa je izkazoval rast obveznosti za 322.6 milijonov € (leto prej 90.8 milijonov €). Neto priliv iz neposrednih investicij je bil januarja približno enak januarskemu lani (41.0 milijonov € proti 40.5 milijonov €), v naložbah v vrednostne papirje je bil priliv (v resnici vračanje) januarja letos kar 366.4 milijonov € (januarja lani le 16.8 milijonov €), pri ostalih naložbah pa so se januarja letos povečale terjatve (zmanjšale obveznosti) za 72.7 milijonov €, januarja lani pa, nasprotno, obveznosti za 30.3 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so oba januarja praktično stagnirale. KAKO SMO PRIŠLI, KJER SMO? Jože Mencinger Presoja gospodarskega razvoja Slovenije po letu 2001 z običajnimi indikatorji uspešnosti (gospodarsko rastjo, brezposelnostjo, inflacijo, notranjim in zunanjim ravnotežjem, zadolženostjo) kaže, da je Slovenija po vstopu v EU in še bolj po vstopu v evro območje skrenila s poti dotedanjega razvoja. Do takrat je upravičeno veljala za edino tranzicijsko državo, ki je uspela zadržati pretežno domače gospodarstvo, dovolj visoko in enakomerno gospodarsko rast brez neravnotežij ter visoko stopnjo socialne kohezije. Po letu 2004 se je začel razvoj, kije Slovenijo pripeljal v gospodarsko razsulo. Ta se kaže v velikem primanjkljaju na tekočem računu, kreditni zasvojenosti gospodarstva in prebivalstva, ustvarjanju in propadu virtualnega bogastva in v veliki zunanji zadolženosti; vsa neravnotežja so bila ustvarjena v »Janševem« razdobju in pred zdajšnjo svetovno gospodarsko krizo. K temu je res prispevala splošna evforija v času največjega razcveta »casino kapitalizma«, ki ji je podlegla tudi vlada in v njej tudi sama sodelovala. Gospodarska zapuščina, ki je kljub dvema dosežkoma (gospodarska rast in padec brezposelnosti) ostala za »Janševim« razdobjem, je katastrofalna. Ustvarjena neravnotežja še zmanjšujejo možnosti zdajšnje že sicer presenetljivo neučinkovite vlade, da bi s preostanki gospodarske politike vsaj ublažila socialne učinke krize. 27 HOW HAVE WE COME WHERE WE ARE? SUMMARY 28 An overview of the development of Slovenia since 2001 with commonly used indicators (economic growth, unemployment, inflation, internal and external stability) reveals that after joining EU and EMU Slovenia abandoned the path which had characterized previous development. Until then, Slovenia was generally considered to be the only transition country which succeeded in keeping predominantly domestically owned economy successful while retaining high social cohesion. The development since 2004 brought the country to economic collapse which is indicated by unprecedented deficit on the current account, credit addiction of business and population, creation and breakdown of virtual wealth, and critical net foreign indebtedness. All these disequilibria were created in the »Janša« period. It is true that widely spread euphoria within blooming casino capitalism was the main factor; however the government did not only give up to it but also contributed.. Indeed, Slovenia has been left in very bad shape in the periodjust before the world economic crisis. The created disequilibria weaken the potential power of the new, surprisingly inefficient, government to cope with the social problems. Gospodarsko uspešnost držav ali vlad običajno presojamo z nekaj ustaljenimi indikatorji; gospodarsko rastjo, brezposelnostjo, inflacijo, zunanjim in notranjim ravnotežjem ter, redkeje, z merili socialne kohezije. Politiki, ki so na oblasti, se hvalijo s svojimi »dosežki« merjenimi z njim ustreznim izborom indikatorjev, politiki, ki so oblast izgubili, pa bi jo radi dobili nazaj, pa tiste na oblasti napadajo z enakim ali drugačnim izborom. Oboji največkrat močno precenjujejo svoje pozitivne ali tuje negativne »zasluge« za dejanska gibanja. Dokler ocene »zaslug« in bodočih »zaslug«, prve so samoumevno pristranske, druge pa enako samoumevno demagoške, niso povsem sprte z zdravo pametjo, še gre. Ko pa so meje, do katerih še seže zdrava pamet, presežene, postane vse skupaj precej klavrno. Zdaj so te meje pri nas nedvomno močno presežene in to na obeh straneh. Opozicija se na primer hvali z rekordno gospodarsko rastjo, zanemarja pa katastrofalna neravnotežja, ki so nastala v razdobju njenega vladanja. Vlada državljane, žal pa, kot kaže, tudi sebe, kar naprej slepi z »ukrepi«, »kriznimi priložnostmi«, »strukturnimi reformami« in podobnim leporečjem. Oboji pa se trudijo svoje »argumente« okrepiti z največkrat precej banalno retoriko. 29 Poglejmo, kaj se je od leta 2001 dalje dogajalo v slovenskem gospodarstvu, kaj nas je pripeljalo, kjer smo, in kaj je mogoče pripisati ali ne pripisati posamezni vladi. Zaradi poenostavitev naj bodo »vladna« kar cela leta; razdobje 2001-2004 pripišimo Drnovškovi oziroma Ropovi vladi, razdobje 2005-2008 pa Janševi; prvo razdobje bomo poimenovali »Ropovo«, drugo »Janševo«. Pri tem pri obeh vladah zanemarimo takšne »uspehe«, kot so vstop v EU, NATO ali EMU itd.; nekaterim se ni bilo mogoče izogniti, koristnost drugih pa je vsaj vprašljiva. Ob presoji uspešnosti vlad ne moremo spregledati, da Slovenija v ekonomskem pomenu besede sploh ni država, ampak le pokrajina. Čeprav ugotovitev ne vsebuje vrednostnih sodb, bo marsikdo oporekal, a Slovenija je izgubila atribute, ki državo opredeljujejo kot ekonomski subjekt: denar, kontrolo pretokov blaga, kapitala in dela prek meja ter lasten gospodarski sistem; ostaja ji le močno okrnjena možnost odločanja o davkih in njihovi uporabi. Že to močno zmanjšuje »zasluge« za uspehe in neuspehe vlad. A pustimo razpravo o tem ob strani in poglejmo gibanja posameznih indikatorjev uspešnosti. 1. Gospodarska rast, zaposlenost in brezposelnost Slika 1 z medletnimi stopnjami rasti BDP Slovenije in EU po četrtletjih od 2001 do 2008 je dovolj zgovorna. Na levem delu so prikazane dejanske stopnje rasti v Sloveniji in EU ter ocenjene stopnje rasti v Sloveniji (rasti, ki jo določa rast v EU), na desnem pa razlike med rastjo v Sloveniji in rastjo v EU (s povprečji za »Ropovo« in »Janševo« razdobje), ter razlike med dejansko in ocenjeno rastjo. Povezanost med gibanji v Sloveniji in EU je več kot očitna1; kar 74 odstotkov nihanj gospodarske rasti v Sloveniji je mogoče pojasniti z istočasnimi nihanji rasti v EU. V celem razdobju je bila povprečna stopnja rasti BDP v Sloveniji za 2.53 odstotnih točk višja kot v EU, enoodstotna sprememba gospodarske rasti v EU pa je »povzročila« približno 1.4 odstotno spremembo rasti v Sloveniji. Slika 1 Gospodarska rast Slovenije in EU15 30 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS, Eurostat Rast BDP v razdobju 2001/2-2008/4 v Sloveniji je bila 4.29 odstotna, v EU 1.66 odstotna; razlika med njima je bila 2.53 odstotnih točk; ustrezne številke »Ropovega« razdobja so 3.58, 1.33 in 2.20, »Janševega« pa 4.98, 1.97 in 3.01. Razlika med rastjo v Sloveniji in EU je bila torej v »Janševem« razdobju za 0.8 odstotnih točk večja kot v »Ropovem«. Del večje razlike pojasni 1.4 odstotna elastičnost naše rasti na rast EU, del pa gre pripisati domačemu povpraševanju, predvsem kar 19 odstotnem povečanja bruto investicij v letu 2007, saj sta bili poraba prebivalstva in države le za tri oziroma dva odstotka večji kot v enakem razdobju leto prej. Takšna gibanja v sestavinah končne uporabe BDP so spremljale podobno velike razlike v rasti dodane vrednosti po dejavnostih. Rekordno rast sta imela gradbeništvo (17%) in finančno posredništvo (16%), nadpovprečno industrija in trgovina (po 8%), podpovprečno promet (5%), poslovne storitve (4%), turizem (3%), javna uprava (2%), šolstvo ter zdravstvo (1%), krčilo pa sta se rudarstvo (-2%) in kmetijstvo (-3%). 1 Regresijska enačba predpostavlja kavzalnost med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami. V našem primeru gre pravzaprav za kombinacijo tako imenovane nepristne in posredne povezave. r SI = 1.96 + 1.39 *r EU (6.5) (6.7) R2 = 0.74 DW - statistika = 1.38 Ker ni verjetno, da bi se mehanizem povezanosti Slovenije z EU nenadoma povsem spremenil, saj je velik del industrije povsem vezan na industrijo v EU, ali da bi Slovenija nenadoma odkrila nove trge, nedavna napoved UMAR-ja o štiriodstotnem krčenju BDP sploh ni pretirano črnogleda. Dosegli bi jo pri približno 5 odstotnem krčenju BDP v EU, pri večjem krčenju v EU pa bi krčenje aktivnosti v Sloveniji preseglo krčenje aktivnosti v EU. Velika vezanost slovenske industrije na industrijo v EU in varčevalni ukrepi vlade lahko krčenje aktivnosti celo povečajo nad raven, kakršna izhaja iz dosedanjih povezav z EU; tudi 10 odstotni padec BDP ne bi bil presenetljiv. Rast BDP določa povpraševanje po delu, torej kratkoročna gibanja aktivnosti prebivalstva, zaposlenosti in brezposelnosti. Podatki o aktivnosti prebivalstva zbrani v Tabeli 1 kažejo, da se je število aktivnega prebivalstva od začetka 2001 do konca 2008 povečalo za 76 tisoč (od 873 tisoč na 949 tisoč); za 116 tisoč se je povečalo delovno aktivno prebivalstvo, za 40 tisoč pa se je zmanjšalo število iskalcev dela. K povečanju števila delovno aktivnega prebivalstva (razlike med številom aktivnih in številom brezposelnih) je največ prispevalo zaposlovanje v velikih družbah (104 tisoč), za nekaj manj kot 7 tisoč je bilo več zaposlenih pri samozaposlenih, katerih število se je povečalo za dobrih 6 tisoč. Večji del povečanja zaposlenosti je nastalo v »Janševem« razdobju, kar še posebej velja za število samozaposlenih in pri njih zaposlenih delavcev, ki se je v »Ropovem« razdobju celo zmanjševalo. 31 Tabela 1 Zaposlenost leto/ kvartal aktivno delovno aktivno zaposleni velike družbe zaposleni pri samozaposlenih samozaposleni iskalci dela 2001/1 873 769 618 674 50.6 104.9 2004/4 880 788 640 66.0 49.9 92.1 2008/4 949 885 722 73.3 56.7 64.1 Vir podatkov: SURS Število iskalcev dela se je od 2001 do 2008 zmanjšalo za 41 tisoč; v »Ropovem« razdobju za 13 (od 105 na 92), v Janševem pa za 28 (od 92 na 64). Povprečna medletna stopnja zmanjševanja v prvem razdobju je bila 3.3 odstotna, v drugem pa kar 8.9 odstotna. Velik del razlik v zmanjšanju števila iskalcev dela gre pripisati razlikam v gospodarski rasti, kar potrjujejo podatki o dejanski in z gospodarsko rastjo pojasnjeni stopnji anketne brezposelnosti (desni del Slike 2), manjši del hitrega krčenja brezposelnosti v letu 2006 pa gre »brisanju« s seznamov iskalcev dela. Dinamika zmanjševanja števila iskalcev dela se je pričela umirjati sredi leta 2007, število iskalcev pa se je začelo hitro povečevati v zadnjem četrtletju 2008. 32 Slika 2 Iskalci zaposlitve in stopnja brezposelnosti REGISTRIRANI ISKALCI ZAPOSLITVE 110,000 _, 100,000. 90,000 _ 80,000 _ 70,000 _ 7.5 7.0 6.5 6.0 5.5 5.0 4.5 4.0 ANKETNASTOPNJA BREZPOSELNOSTI 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS, Eurostat Brezposelnost, ki bo naraščala vsaj še pol leta po tem, ko bo gospodarska aktivnost dosegla dno, je daleč največji problem, s katerim se bo soočala Slovenija v naslednjih nekaj letih. Celo če ne bo dosegla ravni iz razdobja transformacijsko-osamosvojitvene depresije v začetku devetdesetih let, je socialna teža brezposelnosti zdaj mnogo večja, kot je bila takrat; slovenska družba je socialno mnogo manj stabilna. 2. Inflacija Slika 3 z medletnimi stopnjami rasti življenjski stroškov v Sloveniji in EU kaže, da moremo v inflacijskih gibanjih v razdobju 2001-2008 razlikovati tri razdobja; razdobju enakomernega zmanjševanja inflacije med 2001 in 2004 sledi dvoletno razdobje, v katerem se inflacija v Sloveniji ni bistveno razlikovala od inflacije v evro območju, temu pa razdobje ponovnega hitrega vzpona inflacije in prehitevanja inflacije v evro območju, ki se je konec 2008 končalo s hitrim padcem in vračanjem inflacije na raven v evro območju. Povprečna inflacija v »Janševem« razdobju je bila nižja kot v »Ropovem«, a se je v prvem enakomerno zmanjševala, v drugem pa je po dveletnem mirovanju začela hitro naraščati. Slika 3 Inflacija v Sloveniji in evro območju 1 \ A 1 \ 1 J v 1 1 1 1 / \ \ k k 1 1 \ I \/\ 11 * \ A U \/ V 1 1 1 v\ v 1 K p. \/ \ * \ \A s ovenija \ / \ \ \ 1 1 1 1 1 1 1 l \ /"V i V/ \ A \ /V iT evrootjmočje J \ A / v^1 i i \J i i i i i i A A t a/ A K A Mi t A /\ /V A/ \l / / i 1 i/ / * s/ 1 1 33 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: Eurostat Obe vladi sta se ukvarjali z »neupravičenimi« podražitvami in protiinflacijskimi programi, druga naj bi inflacijo zatirala celo z izrednim protiinflacijskim zasedanjem državnega zbora2. Zmanjševanje inflacije v prvem razdobju gre pripisati predvsem padanju cen surovin na svetovnem trgu, povečanju konkurence zaradi opuščanje carinskih in drugih omejitev povezanih s približevanjem EU, zaustavitev inflacije v 2005 in 2006 pa politiki povezani s približevanjem EMU. Inflacija v letu 2007 in 2008 je bila predvsem inflacija stroškov oziroma premikov krivulje ponudbe, ki so jo povzročile reakcije na njeno umetno zadrževanje pred uvedbo evra, zaokroževanje cen po njegovi uvedbi, rast cen hrane ter nafte na svetovnem trgu ter dobičkov v finančnem sektorju. Rast povpraševanja, ki so jo ustvarjale velike investicije in visoka rast v gradbeništvu, je bila manj pomembna; čeprav je k inflaciji prispevalo tudi nepotrebno poganjanje povpraševanja v času splošne konjunkture, pa zanjo ni mogoče okriviti vlade. Rast cen storitev je bila v javnih razpravah o inflaciji (ki so medtem izginile) spregledana, čeprav so prav cene storitev po vključitvi v EU vseskozi rasle hitreje kot v evro skupini in hitreje od splošne rasti cen pri nas. Po uvedbi evra je prav na cene storitev najbolj vplivalo zaokroževanje, ki so ga ob vstopu v evro območje pri nas in v EU nenamerno ali namerno 2 Inflacija je bolj ali manj samoumevna sopotnica tržnega gospodarstva, ki razkriva neravnotežja med ponudbo ter povpraševanjem, neravnotežja pa tudi samodejno odpravlja. Njeno administrativno zaustavljanje (protiinflacijski boji, programi, koalicije in parlamentarna zasedanja) je zato lahko le škodljivo, razlikovanja med upravičenimi in neupravičenimi podražitvami pa nesmiselno: v gospodarstvu, v katerem je dobiček edino merilo uspešnosti gospodarjenja, je upravičena vsaka podražitev, ki poveča dobiček, neupravičena pa vsaka, ki ga zmanjša, kar je odvisno od elastičnosti povpraševanja. Celo v planskih gospodarstvih, kjer inflacije formalno ni bilo, je imela zamenjave: vrste pred trgovinami, večletno čakanje na trajne dobrine (na primer avtomobile) ter bolj ali manj pogosta pomanjkanje zdaj tega zdaj drugega blaga. Ne gre spregledati, da je bila tudi v razvitih evropskih državah deset in več odstotna inflacija pred desetletji povsem običajna. 34 podcenili. Sklicevanje na cene nafte je za razlago višje inflacije manj upravičeno, saj nihanje cen goriv pri nas bolj ali manj spremlja nihanje cen goriv v evro območju, skladnost pa zagotavlja model za določanje cen naftnih derivatov v odvisnosti od cen nafte na svetovnem trgu in gibanja dolarja. Največje razlike med gibanji cen v Sloveniji in EU so nastale pri podražitvah hrane, a tudi tu ne gre spregledati, da je rast cen hrane po vstopu v EU kar nekaj časa zaostajala za rastjo cen hrane v evro območju in tudi za splošno rastjo drobno prodajnih cen pri nas; velike podražitve hrane v Sloveniji so relativne cene hrane spravile na raven, kakršna je bila maja 2004. Podražitve hrane so najbolj prizadele revnejše sloje prebivalstva, zato je razumljivo, da je inflacija v 2007 in 2008 dobila veliko socialno težo in močan politični naboj. Inflacijski val se je po izredno hitri pocenitvi surovin, predvsem nafte, hitro končal; slovensko in svetovno gospodarstva se je znašlo pred mnogo usodnejšo deflacijo. 3. Javnofinančno ravnotežje Gibanje javnofinančnega primanjkljaja v razdobju 2001-2008 je skladno s teoretičnimi pričakovanji; povečevanje gospodarske rasti ga zmanjšuje, zmanjševanje pa povečuje (glej levi del Slike 4). Ne gre spregledati, da relativno notranje ravnotežje, ki se kaže v majhnem javnofinančnem primanjkljaju ali presežku, sodi med značilnosti slovenskega gospodarstva vse od osamosvojitve (glej desni del Slike 4). Tako je Slovenija med 1992 in 1995 imela celo javnofinančni presežek; po letu 1997 se je primanjkljaj povečeval in v letu 2001 dosegel vrh. V opazovanem razdobju se je začel zmanjševati; zmanjševanje primanjkljaja pa je v letu 2007 kar z glasovanjem v Državnem zboru celo prešlo v »presežek«. Podoben »presežek« je vlada v 2008 ustvarjala z utopičnimi neto 400 milijoni evri, ki naj bi jih dobili iz bruseljske blagajne in ki naj bi zagotovili proračunski presežek dobrega odstotka BDP; dejansko smo tudi v 2008 v bruseljsko blagajno plačali 65 milijonov evrov več, kot smo iz nje dobili. Slika 4 Javnofinančni primanjkljaj in gospodarska rast PRIMANJKLJAJ IN RAST 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 7.0 Vir podatkov: Bilten MF PRIMANJKLJAJ 1992-2008 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 35 »Normalni« javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu bi ob zmanjšanju BDP za 4 odstotke (po napovedi UMAR-ja) in ob upoštevanju povezave med primanjkljajem in rastjo iz opazovanega razdobja presegel 8 odstotkov BDP, kar je daleč od dosedanjih povsem nerealnih predvidevanj vlade. Ni odveč dodati, da bodo 5 in več odstotni javnofinančni primanjkljaji tudi v evropskih državah bolj pravilo kot izjema. Temeljni problem javnofinančnega ravnotežja niso za zdajšnjo krizo povsem nesmiselne administrativne omejitve Pakta stabilnosti ampak sposobnost države sposoditi si denar v tujini. Morebitno zadolževanje doma prinaša finančno, včasih pa tudi stvarno izrivanje drugih (podjetij in prebivalstva), čeprav se zdaj vsaj stvarno izrivanje zdi nepomembno. Ne gre prezreti tudi velike zadolženosti bank in Slovenije v tujini, zato so tudi. možnosti za veliko zadolževanje v tujini, čeprav bi bilo koristno, močno zmanjšane. 4. Strukturni primanjkljaj na tekočem računu Gibanja na tekočem računu so prikazana na Sliki 5; skupni saldo je na levem delu, saldi njegovih sestavin (računa blaga, računa storitev, računa dohodkov in računa tekočih transferov) pa na desnem. Slovenija se je od drugih nekdanjih socialističnih gospodarstev vse od osamosvojitve do »Janševega« razdobja razlikovala po bolj ali manj izravnanem tekočem računu. Razlogi za to so bili predvsem mnogo boljše stanje slovenskega gospodarstva v primerjavi z drugimi nekdanjimi socialističnimi gospodarstvi (razvitost, odprtost gospodarstva, samostojnost podjetij), kar je omogočilo zavrnitev nasvetov mednarodnih finančnih institucij oziroma tako imenovanega Washingtonskega dogovora, premišljena politika Banke Slovenije pri uravnavanju tečaja ter previdnost pri prodaji premoženja tujcem. Zato ob liberalizaciji uvoza ni prišlo do malone popolnega propada industrije (kot v baltskih države) ali prodaje najpomembnejših industrijskih podjetij tujim multinacionalkam (kot v višegrajski skupini). Negativni saldo na trgovinskem računu je zato Slovenija zlahka pokrivala s presežkom na računu storitev; ni se ji bilo treba zadolževati in prodajati premoženja; odlivi prek računa dohodkov (dobički tujih multinacionalk) so bili majhni. 36 Slika 5 Primanjkljaj na tekočem računu TEKOČI RAČUN STRUKTURATEKOCEGARACUNA 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: Eurostat, Bilten BS Po letu 2006 se je stanje na tekočem računu začelo hitro spreminjati, v preteklem letu je primanjkljaj na tekočem računu dosegel 2173 milijone evrov (5.9% BDP); prehitra gospodarska rast je povečala primanjkljaj na računu blaga ( na 2662 milijonov evrov ali 7.2% BDP), več kot milijardo evrov pa je k primanjkljaju na tekočem računu prispeval račun dohodkov (dobički podjetij v tuji lasti in plačila obresti). Občasni primanjkljaj na tekočem računu (na primer v letu 1999, ki so ga povzročila pričakovanja ob uvedbi DDV) se je tako v zadnjih treh letih spremenil v konstanten strukturni primanjkljaj, Slovenija pa je v nekaj letih »Janševega« razdobja izgubila eno od ravnotežij oziroma posebnosti, ki so jo razlikovale od drugih nekdanjih socialističnih držav. 5. Kreditna »zasvojenost« in zadolženost v tujini Med najbolj usodna neravnotežja, ki so bila ustvarjena v preteklih nekaj letih, sodi »kreditna zasvojenost« gospodarstva in prebivalstva. Prikazana je na Sliki 6; levi grafikon kaže gibanje kreditov in depozitov na enoto BDP (razmerje med krediti oziroma depoziti in BDP na začetku 2001 ima vrednost 1), desni grafikon pa razmerje med krediti in depoziti. Očitno je, da je bilo »finančno poglabljanja« nesimetrično; nastajalo je na kreditni strani in nastajalo je predvsem v »Janševem« razdobju. Konec 2004 je bilo za enoto BDP potrebnih 1.3 krat več kreditov kot na začetku 2001, konec leta 2008 pa je bilo za enoto BDP potrebnih kar 2.2 krat več kreditov kot na začetku leta 2001. Medtem ko so do sredine 2005 vloge v bankah presegale posojila bank, je razmerje med posojili in vlogami konec leta 2008 naraslo na 1.6. Varčevanje se je namreč po letu 2004 pospešeno spreminjalo v naložbeno špekuliranje, ki so ga nenehno spodbujali z oglaševanjem naložb v raznovrstne »visoko donosne in povsem varne« sklade. Zaradi nizkih (realno negativnih) obrestnih mer na bančne vloge na eni strani in »visoke donosnosti« na drugi so se prihranki v bankah začeli spreminjati v »prihranke« na borzah. Poslabševanje razmerja med posojili in vlogami se je zaustavilo šele v začetku letošnjega leta, razmerje med posojili in vlogami pa se bo zmanjševalo le počasi, saj bo vračanje k varčevanju v bankah oviralo zmanjšanja dohodkov v času krize in odplačevanja obveznosti za ustvarjanje virtualnega bogastva. Velikega bremena »kreditne zasvojenosti« ne gre spregledati tudi pri zdajšnjih zahtevah za odpravo »kreditnega krča«, torej za povečanje kreditiranja gospodarstva in prebivalstva.; rast kreditov je bila v preteklih treh letih malone trikrat hitrejša od rasti nominalnega BDP in drugih nominalnih agregatov, ki jih napaja kreditiranje. Zaustavljanje »finančnega poglabljanja« je bilo neizogibno. Banke, ki bi kljub temu, da j im v letošnjem letu zapade veliko kreditov, s katerimi so finansirale rast virtualnega bogastva, še našle denar za podjetja, ki bi kredite najemala z državnimi garancijami, a komu bi podjetja, ki bi s krediti finansirala proizvodnjo, prodala svoje proizvode. Če vladam v največjih trgovinskih partnericah ne uspe povečati povpraševanja, bi bili učinki odprave »kreditnega krča« bolj kratkega daha; banke bi odprava »kreditnega krča« pripeljala v stanje, v kakršnem so se znašle v tranzicijsko-osamosvojitveni depresiji. 37 38 Slika 6 Kreditna zasvojenost 1.6- 1.4. 1.0. 0.8. 0.6. i i i i i / V 1 1 / krediti/depoziti i / 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: Bilten BS Za krizno razdobje morda najbolj usodna posledica prehitre gospodarske rasti, »finančnega poglabljanja« in ustvarjanja virtualnega bogastva v »Janševem« razdobju je velika neto zadolženost Slovenije v tujini. Domače varčevanje v Sloveniji namreč omogoča približno štiri odstotno gospodarsko rast, kakršno smo imeli od konca tranzicijsko-osamosvojitvene depresije leta 1993 do 2004; višja rast je mogoča le z zadolževanjem v tujini oziroma tujim varčevanjem. Nesmiselnemu pospeševanju rasti se je pridružilo še »finančno poglabljanje« (beri zadolževanje) namenjeno »varčevanju« v vrednostnih papirjih. Da bi svoje »prihranke« povečali, so se »varčevalci« začeli zadolževati; banke pa so njihovo »varčevanje« finansirale z zadolževanjem v tujini. Gibanje neto zadolženosti Slovenije je prikazano na Sliki 6; prelom med »Ropovim« in »Janševim« razdobjem je očiten. V »Ropovem« razdobju je bila Slovenija še neto upnik; bruto terjatve Slovenije (prebivalstva, nefinančnega sektorja gospodarstva, bank in države) so bile do druge polovice 2005 večje od njenih bruto obveznosti, v »Janševem« razdobju pa je Slovenija zelo hitro postala velik neto dolžnik. Neto dolg Slovenije, ki ga do leta 2005 ni bilo, je konec leta 2008 presegel 9.4 milijarde evrov. Dejanska teža tega dolga je še precej večja, saj so bruto obveznosti predvsem dolgovi v bankah, bruto terjatve pa malovredni papirji na različnih borzah. Slika 7 Neto zadolženost Slovenije 9442 39 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: Bilten BS Slika 8 Investiranje v tuje vrednostne papirje in zadolževanje 2,000-, 1111 1111111 111 94 95 96 97 Vir podatkov. Bilten BS Krivde za visoko neto zadolženost ni mogoče v celoti pripisati Janševi vladi, čeprav se je zadolževanje javnega sektorja povečevalo še hitreje kot zadolževanje privatnega; bruto javni dolg je s 3814 milijonov evrov konec 2004 do konca 2008 narasel na 9124 milijonov evrov (za 130 odstotkov), privatni pa s 7863 na 17156 milijonov evrov.( 118 odstotkov). Da je velik del zadolževanja v tujini nastal prav zaradi »varčevanja« v vrednostnih papirjih na različnih borzah potrjuje Slika 7, ki kaže četrtletne prilive in odlive kapitala na finančnem računu. Odlive kapitala za naložbe v tuje vrednostne papirje v korak spremljajo prilivi kapitala z zadolževanjem. 6. Ustvarjanje virtualnega bogastva in pok borznega balona 40 Kaj vrednosti na borzi poganja navzgor ali navzdol, tudi drugod v svetu ni povsem jasno. Gotovo pa je, da so vrednostni papirji dobrine z visoko dohodkovno elastičnostjo in da zato za dolgoročno dviganje tečajev zadostuje rast dohodkov in zaupanje v učinkovitost kapitalskega trga, kar zagotavlja priliv denarja na ta trg. Ko se tečaji delnic dvigajo, so vlagatelji zadovoljni, ko se njihova rast zaustavi in začno tečaji padati, pa naj bi bili tudi, saj takrat, kot pravijo analitiki, unovčujejo dobičke, ki so se nabrali med dviganjem. Preprosto razmišljanje sicer pravi, da takrat, ko eni unovčujejo dobičke, drugi unovčujejo izgube; a tako je tudi v igralnicah, pa se tisti, ki izgubljajo, vedno znova vračajo vanje. Če bi sodili po količini ukvarjanja z nihanji tečajev delnic, so dogajanja na kapitalskem trgu najbolj pomemben del gospodarskih dogajanj. Kapitalski trg naj bi opravljal dve pomembni funkciji: na najem naj bi se zbirala sredstva za investicije in preverjala uspešnost uprav. Da za zbiranje sredstev za investicije (tudi drugod) ni pomemben, je znano; več kot sedemdeset odstotkov denarja, ki ga podjetja namenjajo za investicije, prihaja kar iz njihove amortizacije in zadržanih dobičkov, večina preostalega pa iz bančnih posojil. Prav tako nima veliko opraviti s preverjanjem in zamenjavo neuspešnih uprav posameznih družb, je pa vsaj pri nas zaradi pomembne vloge, ki sta jo v privatizaciji dobila KAD-a in SOD-a uporaben instrument za zamenjevanje dobrih uprav z »našimi« upravami. Slej ko prej je torej očitno, da imamo opraviti le s sekundarnim trgom, zato se vedno znova postavlja vprašanje o prispevku borze k uspešnosti slovenskega gospodarstva. Najbrž ni daleč od resnice trditev, da gre za nekakšno veliko igralnico. v kateri se lastniki in upravitelji premoženja igrajo kapitalizem, v katero drobni investitorji trg prinašajo denar, ki lastnikom ali upravljavcem premoženja omogoča mešetarjenje in zadovoljivo življenjsko raven, investitorjem pa virtualno premoženje. Kapitalski trg naj bi bili učinkovit3, njegovo učinkovitost je mogoče ugotavljati na različne načine; na narodnogospodarski ravni je najenostavneje primerjati kar gibanja tečajev delnic 3 Učinkovitost pomeni, da so cene na trgu odraz vseh razpoložljivih informacij, kar zahteva da so na kapitalskem trgu zbrane vse dostopne informacije in da so te pravilno posredovane udeležencem. Dvig ali padec cene posamezne delnice naj bi odražal prav to. Po teoriji racionalnih pričakovanj udeleženci na trgu ne delajo sistematičnih napak, kar je v teoriji sprejeto kot nekaj samoumevnega, čeprav empirične raziskave tega ne potrjujejo. Razlog za očitne odmike od samoumevne učinkovitosti naj bi bil soobstoj izkušenih profesionalcev in neizkušenih amaterjev ter špekulacije. z gospodarsko rastjo. Čeprav naj bi gibanja borznih indeksov kazala predvsem pričakovanja bodočih dobičkov v gospodarstvu, je mogoče pričakovati, da se nominalna vrednost finančnega bogastva giblje vsaj približno tako kot se giblje nominalni BDP. A če na primer nominalni BDP raste po 5 odstotkov letno, borzni indeks pa po 50 odstotkov letno, je tudi brez sofisticiranih razlag borznih strokovnjakov mogoče trditi, da gre za nastajanje virtualnega bogastva. Njegovo nastajanje v Sloveniji je prikazano na Sliki 9; na njej imata indeks SBI in nominalni bruto domači produkta v začetku 1995 vrednost 100. Do leta 2000 je borzni rasel približno tako kot nominalni bruto domači produkt, nato pa se je rast indeksa (zaradi pričakovanj vse boljših gospodarskih rezultatov?) okrepila. Na kocu »Ropovega« razdobja je bila njegova vrednost približno dvakrat večja kot vrednost indeksa nominalnega bruto domačega produkta. Po manjšem zastoju v 2005 je SBI eksplodiral; ko je bil sredi leta 2007 že več kot 4 krat večji od indeksa nominalnega BDP, začel strmoglavljati. Kdaj se bo padanje SBI zaustavilo; ni mogoče reči, za ekonomista, ki verjame, da se bogastvo ne more povečevati hitreje od produkta pa zdrs indeksa z zdajšnjih 3700 na 2500 ne bi bil presenetljiv; indeksa SBI in nominalnega BDP bi se pri takšni vrednosti spet približno izenačila. 41 Slika 9 Gibanje indeksov SBI in nominalnega BDP 1,000. 900 800 700 600 500 400 300 200 100 i i i i i i i / \ / \ / \ i i ipdeksSB|r \ / \ / \ J i / / / \ 1 \ 1 i \ ind^ksnomi^alnegaBpP ___ ----1----r' i i i i 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS, Bilten BS Krivde za ustvarjanje virtualnega bogastva in napihovanje borznega balona seveda ne gre pripisovati Janševi vladi. V neskončno rast vrednosti premoženja so verjeli malone vsi in povsod po svetu. Povsem nekriva pa ni, saj so k napihovanju balona prispevale prodaje državnega ali paradržavnega premoženja, ki so spodbudile tudi slovensko tajkunstvo; brez sodelovanja politike tudi tajkunstva ne bi imeli. 42 Bralec si lahko sam ustvari sodbo o uspešnosti ali neuspešnosti dveh vlad oziroma njunih zaslug za to, da smo, kjer smo. Pri tem ne gre spregledati okoliščin, ki so posamezni vladi dane, na primer stanja v svetovnem gospodarstvu, pa tudi stanja, ki ga je zapustila predhodna vlada. Najbrž drži ugotovitev, da zapuščina »Ropovega« razdobja ni bila slaba in da okoliščine v svetovnem gospodarstvu v »Janševem« razdobju niso bile slabše kot v »Ropovem«; izjema je podražitev nafte in hrane, zato se višji inflaciji v letih 2007 in 2008 vlada ni mogla izogniti. Zapuščina, ki je kljub dvema dosežkoma (gospodarska rast in padec brezposelnosti) ostala za »Janševim« razdobjem, pa je katastrofalna. Temu je v veliki meri prispevala splošna evforija v času največjega razcveta casino kapitalizma, ki ji je podlegla tudi vlada in v njej sama sodelovala. Velika neravnotežja: rekorden primanjkljaj na tekočem računu, kreditna zasvojenost prebivalstva in gospodarstva, napihovanje borznega balona, predvsem pa usodna povsem nepotrebna 9.4 milijardna neto zadolženost Slovenije so bila malone v celoti ustvarjena v »Janševem« razdobju in v času pred zdajšnjo svetovno krizo. Prav ta neravnotežja pa močno zmanjšujejo možnosti zdajšnje vlade, da s preostanki gospodarske politike blaži socialne učinke krize. Domače končno trošenje za blago in tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 2000 10153 9.3 0.97 4585 6.4 0.33 1401 8.9 0.88 16141 8.4 0.77 2001 11202 10.3 0.79 5002 9.1 1.00 1609 14.8 1.30 17814 10.4 0.89 2002 12266 9.5 0.69 5318 6.3 0.33 1742 8.3 -0.12 19328 8.5 0.51 2003 13358 8.9 0.68 5954 12.0 0.98 1883 8.1 0.45 21196 9.7 0.74 2004 14196 6.3 0.56 6783 13.9 1.11 1793 -4.8 0.12 22774 7.4 0.68 2005 14967 5.4 0.41 7210 6.3 0.60 1910 6.5 0.57 24088 5.8 0.48 2006 15955 6.6 0.45 7959 10.4 1.37 2073 8.5 0.50 25988 7.9 0.74 2007 17205 7.8 0.73 9631 21.0 0.99 2212 6.7 1.16 29048 11.8 0.87 2008 19243 8.8 0.00 10405 9.78 0.87 2526 14.18 1.35 32174 9.50 0.87 2008/1 1216 2.07 -1.44 732 29.23 3.08 155 19.32 -1.33 2103 7.85 -0.15 2 1513 25.15 3.42 839 23.71 2.86 169 15.46 1.34 2521 23.97 3.09 3 1661 9.94 1.13 880 9.95 0.14 199 31.07 2.95 2740 11.25 0.94 I 4390 12.25 2451 19.85 523 6.68 7364 14.24 4 1663 13.18 1.19 889 20.91 1.49 185 19.16 -3.02 2736 15.98 0.91 5 1712 12.05 0.88 936 11.39 1.37 199 17.66 2.41 2847 12.20 1.13 6 1688 10.85 0.02 915 10.19 -0.85 205 29.76 2.17 2809 11.83 -0.10 II 5063 12.01 2740 13.88 589 22.11 8392 13.28 7 1690 8.01 0.06 923 9.20 -0.34 204 19.86 1.89 2816 9.18 0.07 8 1483 4.19 -1.09 863 4.20 -0.06 186 1.24 -0.09 2531 3.97 -0.67 9 1710 9.76 0.69 1004 13.51 0.07 196 19.50 2.23 2911 11.64 0.63 III 4883 741 2790 9.07 586 13.15 8259 8.36 10 1712 2.43 0.24 968 5.64 0.06 208 10.75 0.66 2888 4.05 0.22 11 1581 5.82 -0.13 787 -2.81 -2.93 241 13.82 1.20 2609 3.72 -0.91 12 1614 4.22 -1.61 669 -9.96 -7.20 378 17.59 3.84 2661 1.84 -2.62 IV 4907 4.09 2424 -1.82 827 14.71 8158 3.21 2009/1 I 1110 I -8.7g I -4.78 I 550 | -£4.75 | -5.18 | 172 | 10.76 | -3.89 | 1832 | -12.86 | -4.83 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU27** lzvozEU27* * Izvozne cene Slovenija** Izvozne cene EU27* * Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2000 9481 18.1 1.41 2647.5 25.3 849739 24.4 100.0 - 100.0 - 2001 10336 9.0 0.01 30378 14.7 884707 4.1 102.9 3.0 101.4 1.5 2002 10943 5.9 0.76 3439.4 13.2 891899 0.8 102.2 -0.7 100.3 - 1.1 2003 11285 3.1 0.34 3590.5 4.4 869236 -2.5 101.9 -0.3 96.4 -3.9 2004 12783 13.3 1.45 4276.0 19.1 952925 9.6 102.0 0.1 96.2 -0.2 2005 14214 11.2 0.83 49274 15.2 1053198 10.5 104.5 2.4 99.6 3.5 2006 1B7BÜ 17.9 1.35 5848.1 18.7 1159833 10.1 106.4 1.8 103.4 3.8 2007 19387 15.7 0.85 6740.1 15.3 1237251 6.7 105.7 2.1 104.9 1.5 2008 19724 1.74 -Ü.B8 7407 9.90 1308960 5.4 109.3 3.4 108.0 2.9 2008/1 1630 12.34 1.74 467 10.13 100766 10.9 107.8 3.95 106.6 3.00 2 1681 12.97 1.13 599 26.66 109023 16.0 107.5 2.67 107.3 3.37 3 1715 -3.65 -1.62 652 5.13 106123 -1.5 107.5 2.58 106.9 2.30 I 5026 6.51 1718 13.24 315912 8.0 107.6 3.07 106.9 2.89 4 1831 17.98 1.69 700 30.42 115886 17.1 108.6 1.40 106.2 1.24 5 1683 -0.71 -1.07 605 4.45 107123 4.8 109.6 4.08 106.6 1.14 6 1728 3.35 -1.08 653 9.72 114036 5.8 108.3 2.36 108.3 2.56 II 5242 6.57 1958 14.43 337045 9.1 108.8 2.61 107.0 1.65 7 1776 4.47 0.13 716 19.84 121965 12.2 111.1 4.71 108.8 2.84 8 1321 -8.20 -0.97 552 2.96 99229 -1.7 110.8 4.14 108.4 3.14 9 1864 11.48 0.62 710 18.61 114841 11.7 109.6 2.91 109.4 4.09 III 4961 3.12 1978 14.19 336035 75 110.5 3.92 108.9 3.35 10 1808 0.11 0.08 683 7.63 119273 2.8 109.1 2.63 108.9 3.62 11 1498 -13.92 -3.76 565 -750 100217 -10.7 110.8 5.22 109.5 3.79 12 1189 -14.58 -5.09 505 -5.43 99234 0.1 110.4 4.35 108.5 2.84 IV 4495 -8.97 1753 -1.48 318724 -2.7 110.1 4.06 109.0 3.42 2009/1 1190 -26.99 -6.07 369 -21.14 75858 -24.7 107.4 -0.37 2 1266 -24.69 -4.90 Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU27* * UvozEU27** Uvozne cene Slovenija** Uvozne cene EU27* * Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 9000 10977 16.4 1.25 25374 18.4 992698 33.6 100.0 - 99.9 - 2001 11338 3.3 -0.32 2576.5 1.5 979145 - 1.4 102.1 2.1 99.6 -0.4 2002 11548 1.9 0.40 2601.9 1.0 936972 -4.3 970 -5.0 96.1 -3.4 2003 12238 6.0 0.51 2874.5 10.5 935246 -0.2 94.8 -2.3 91.6 -4.7 2004 14143 15.6 1.60 2562.6 -10.9 1027536 9.9 975 2.9 93.8 2.5 2005 15482 9.5 1.09 3368.1 31.4 1179850 14.8 107.2 9.9 102.3 9.0 2006 18313 18.3 1.29 4278.7 27.0 1351896 14.6 115.7 8.0 111.0 8.5 2007 21236 16.0 0.87 6050.0 41.4 1422211 5.2 120.2 3.9 111.7 0.6 2008 22648 6.65 -0.05 7240.0 19.7 1550276 8.12 128.0 6.8 121.8 8.7 2008/1 1816 18.54 3.94 580 43.22 131206 11.71 123.0 6.03 1178 8.87 2 1848 17.41 1.84 551 27.79 122323 9.00 122.9 4.06 118.0 8.66 3 1915 1.70 -1.31 602 14.45 124793 4.70 125.3 4.33 119.1 9.27 I 5579 11.83 1733 27.23 378322 8.44 123.7 4.80 118.3 8.93 4 1994 18.27 2.20 587 22.49 130768 16.09 124.4 3.93 118.0 7.18 5 2007 8.37 0.37 614 14.57 127858 8.57 126.0 6.69 120.2 9.47 6 1962 9.92 -0.78 668 23.12 133294 13.70 127.8 7.30 124.9 12.02 II 5963 12.02 1868 19.98 391920 12.74 126.1 5.97 121.0 9.57 7 2047 13.09 0.71 687 41.04 144106 1726 130.3 7.60 128.5 13.12 8 1638 4.87 -0.27 542 19.03 126474 761 130.5 9.66 127.6 13.52 9 2086 9.62 -0.05 632 8.35 138251 15.71 131.8 759 126.9 11.41 III 5771 9.40 1861 21.97 408830 13.60 130.9 8.27 1277 12.68 10 2104 4.68 0.30 684 1780 136851 4.20 134.8 10.95 123.6 8.61 11 1714 -11.33 -4.97 577 7.51 124167 -3.97 133.1 9.64 121.4 4.66 12 1517 -11.08 -5.67 516 6.43 110220 -5.68 126.0 3.36 115.2 -1.45 IV 5335 -5.56 1778 10.91 371238 -1.66 131.3 798 120.1 3.89 2009/1 1255 -30.89 -7.04 452 -22.18 102189 -22.12 119.7 -2.68 2 1325 -28.30 -6.65 Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU13 dejavnost EU27 EU27 pričakovanja EU27 EU27 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 27 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 2001 -0.27 -1.52 -19.18 -15.81 -15.62 -1.33 3.36 -8.53 -10.6 -3 2002 -0.61 -0.34 -25.48 -6.29 -22.71 -7.09 -0.45 -3.81 -10.4 -3.7 2003 -0.51 0.1 -26.41 -0.93 -23.08 -0.37 3.28 3.73 -10.9 -4.5 2004 0.25 0.76 -15.48 6.82 -18.85 4.23 5.36 0.96 -4 2 2005 -0.06 -0.31 -18.34 -2.86 -13.7 5.15 2.44 -2.92 -72 -1 2006 1.05 1.11 -2.7 15.64 -6.64 706 12.01 9.57 1.6 9.8 2007 1.29 0.24 2.96 5.66 -8.07 -1.43 14.11 2.1 3.7 11.6 2008 -0.38 -1.67 -15.51 -18.47 -17.24 -9.17 -3.58 -17.69 -10.09 -4.28 2008/4 0.4 -1.2 -6.2 -11.9 -19.3 -12.3 5.6 -16.1 -1 10.7 5 0.6 -0.9 -5.7 -10.8 -17.7 -11.3 7.4 -10.2 -2.1 6.3 6 0.1 -1.4 -7.1 -12.7 -20.8 -16.1 2.7 -11.8 -4.8 -2.3 II 0.37 -1.17 -6.33 -11.8 -19.27 -13.23 5.23 -12.7 -2.6 4.8 7 -0.2 -1.5 -11.4 -15.2 -21.8 -17.9 -8.7 -21.7 -8.9 -3.7 8 -0.3 -1.7 -13.7 -178 -24.3 -17.7 -11.5 -28.4 -9.8 -0.7 9 -0.8 -1.9 -21.6 -23.7 -22.7 -18.9 -6.8 -17.5 -12.7 -2 III -0.43 -1.7 -15.57 -18.9 -22.93 -18.17 -9 -22.53 -10.5 -2.1 10 -1.3 -2.2 -29.9 -29.0 -31.7 -23.5 -12.8 -26.4 -21.7 -16.7 11 -1.9 -2.9 -37.2 -38.6 -36.9 -28.1 -19.5 -33.4 -29.2 -33.0 12 -2.9 -3.8 -46.4 -46.3 -42.7 -29.7 -30.1 -37.5 -36.2 -38.7 IV -2.0 -2.9 -37.8 -38.0 -371 -270 -20.8 -32.4 -29.0 -29.5 2009/1 -2.9 -3.7 -51.5 -48.8 -43.4 -28.7 -30.6 -34.6 -34.8 -36.7 2 -3.4 -4.1 -58.8 -55.7 -476 -30.4 -24.7 -39.0 -35.7 -31.7 3 -3.6 -4.4 -60.8 -59.7 -46.3 -27.9 -21.8 -34.3 -36.5 -30.6 I -3.3 -4.1 -570 -54.7 -45.8 -29.0 -25.7 -36.0 -35.7 -33.0 Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Industrijska produkcija EU27 Predelovalna dejavnost EU27 Gradbena aktivnost EU27 Trgovina na drobno EU27 Anketna stopnja brezposelnosti Leto indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 27 EU 15 Slovenija 2001 100.22 0.2 100.19 0.2 100.43 0.4 103.1 3.1 8.5 7.3 6.2 2002 99.76 -0.5 99.54 -0.7 101.29 0.9 104.3 1.2 8.9 7.6 6.3 2003 100.4 0.6 100.09 0.6 102.15 0.9 105.87 1.5 9 8 6.7 2004 102.67 2.3 102.6 2.5 102.68 0.5 110.75 11 9.1 8.1 6.3 2005 103.86 1.2 104 1.4 103.04 0.4 117.9 8.8 8.7 7.9 6.5 2006 108 4 108.78 4.6 107.28 4.1 122.8 4.2 8.2 7.7 5.9 2007 111.61 3.3 113.04 3.9 111.27 3.7 127.68 4 7.1 7.4 4.9 2008 109.13 -2.2 110.43 -2.3 108.68 -2.3 130.25 2.0 70 72 4.4 2008/4 113.29 3.9 115.6 4.3 108.5 -1.2 127.38 2.1 6.8 6.9 4.3 5 111.86 -0.1 114.22 -0.1 114.5 0.2 130.68 4.7 6.7 6.8 4.1 6 114.66 -0.3 118.22 -0.2 119.36 0.9 128.96 2.3 6.8 7.0 4.0 II 113.27 1.1 116.01 1.3 114.12 0 129.01 3 6.8 6.9 4.1 7 110.02 -0.5 112.48 -0.5 113.09 -1.3 130.32 2.4 6.7 6.9 4.1 8 94.68 -0.7 95.43 -0.9 99.6 -0.4 126.59 2.4 6.8 7.0 4.1 9 113.36 -2.1 116.4 -2.2 115.86 -3.6 128.53 2.1 6.8 7.0 4.0 III 106.02 -1.1 108.1 -1.2 109.52 -1.9 128.48 2.3 6.8 7.0 4.1 10 114.1 -5.0 116.1 -5.0 120.05 -3.7 133.52 0.9 71 7.3 4.3 11 104.56 -12.1 105.05 -12.3 106.94 -9.9 132.23 -0.8 7.3 7.5 4.3 12 92.62 -16.3 91.11 -16.6 95.62 -13.4 161.85 -2.1 7.6 8.2 4.3 IV 103.76 -11.0 104.09 -11.1 107.54 -8.8 142.53 -0.8 7.3 7.7 4.3 2009/1 88.29 -19.4 86.48 -20.5 86.5 -10.9 118.52 -1.8 8.1 8.7 4.8 2 - - - - - - 112.31 -3.4 8.4 9 5.1 CD Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el., plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 2001 102.9 2.9 0.22 92.1 -7.9 -1.06 102.8 2.8 0.26 109.3 9.3 0.40 2002 105.4 2.4 0.17 99.2 7.7 0.79 104.8 2 0.11 115.3 5.4 0.76 2003 106.9 1.4 0.07 104.9 5.8 0.42 106.5 1.6 0.07 111.3 -3.5 -0.38 2004 112.8 5.5 0.50 97.6 -7 -0.82 111.6 4.7 0.49 132.9 19.4 1.32 2005 116.5 3.3 0.24 104.2 6.7 0.86 115.6 3.7 0.24 130.9 -1.5 -0.09 2006 123.7 6.1 0.52 115.0 10.5 0.52 123.2 6.5 0.53 129.6 -0.9 0.06 2007 131.3 6.2 0.56 119.2 3.6 0.69 132.4 7.5 0.65 115.2 -11.1 -0.96 2008 129.1 -1.7 -0.06 117.3 -1.6 -0.32 130.2 -1.7 -0.03 116.2 0.9 0.00 2008/4 139.3 8.9 1.42 140.0 4.3 4.64 140.7 9.4 1.26 114.3 5.5 1.59 5 133 -1 -0.39 118.0 -13.0 -2.24 135.2 -0.6 -0.36 104.8 2.3 0.06 6 138.8 2.3 0.25 112.7 -7.1 -1.46 141.3 2.3 0.18 113.1 11.1 1.25 II 137 3.3 123.6 -5.2 139.1 3.6 110.7 6.3 7 132.6 -2.2 -0.71 105.0 13.5 -2.19 134.7 -2.5 -0.54 113.8 -1 0.95 8 108.9 -7.1 -1.19 82.6 -32.2 -6.15 110 -6.1 -1.21 103.9 -6.6 0.22 9 142.4 5.5 0.11 112.0 4.1 -3.1 145.4 6 0.07 110 0.9 0.43 III 128 -1 99.9 -6.9 130.1 -0.6 109.2 -2.2 10 143.7 -2.8 0.4 128.7 -3.1 -1.78 145.7 -2.9 0.43 116.4 0.0 -0.92 11 122.2 -13.9 -3.38 121.0 -16.9 -4.05 121.9 -14.8 -3.47 122.1 3.7 -1.25 12 100.1 -14.3 -4.23 112.8 15.3 3.1 973 -16.7 -4.60 129.4 6.6 -2.98 IV 122.0 -10.0 120.8 -3.6 121.6 -11.0 122.6 3.5 2009/1 99.7 -19.9 -4.85 108.0 -3.3 2.4 97.1 -21.8 -5.54 124.7 -5.7 -1.59 2 102.4 -21.2 -3.65 118.5 -4.2 3.8 100.6 -23.1 -3.96 115.4 -2.0 -0.26 Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih gostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 2001 31606 -0.9 0.01 3317 0 -0.06 3812 12 0.86 7127 6.1 0.40 2002 30175 -4.5 0.06 3301 -0.5 -0.08 4021 5.5 0.53 7321 2.7 0.24 2003 29653 -2.1 0.06 3305 0.1 0.09 4177 3.9 0.26 7482 2.2 0.20 2004 30509* 2.9 0.22 3227 -2.4 -0.29 4364 4.5 0.33 7590 1.4 0.06 2005 33143* 8.6 0.92 3171 -1.7 -0.08 4400 0.8 0.07 7572 -0.2 0.00 2006 35522* 7.2 0.79 3231 1.9 0.09 4486 2 0.24 7717 1.9 0.18 2007 39383 10.9 0.80 3394 4.9 0.46 4867 8.4 0.74 8261 6.9 0.62 2008 43591 10.7 0.86 3543 4.4 0.39 4809 -1.2 -0.08 8352 1.1 0.11 2008/4 3602* 17.8 1.97 226 8.5 2.35 293 -18.3 -1.97 519 -8.5 -0.29 5 3794* 9.6 0.49 264 10.5 1.90 442 16.3 1.62 706 1.4 1.78 6 3835* -0.1 -0.11 332 -2.4 -0.34 460 -2.6 -1.46 792 -2.4 -0.96 II 11231 8.5 822 4.6 1195 -1.4 2017 1.0 7 4181 14.9 1.98 508 1.1 -1.08 762 5.3 0.96 1270 3.6 0.18 8 3868 6.2 -0.05 533 8.9 0.65 834 -0.2 -0.28 1367 3.2 0.11 9 4132 19.3 1.23 271 3.9 -1.38 480 -6.8 -1.83 751 -3.2 -1.65 III 12181 13.4 1312 4.7 2076 0 3388 1.8 10 3853 10.4 1.54 242 6.1 0.81 319 -7.3 -2.55 561 -1.9 -1.17 11 3768 2.8 -0.91 211 3.9 -0.01 210 -11.8 -1.20 421 -4.5 -0.58 12 3487 13.5 0.77 248 11.2 2.79 244 6.6 1.44 492 8.8 2.19 IV 11108 8.6 701 7.2 773 -4.7 1474 0.6 2009/1 2658 2.2 -0.56 208 5.1 0.92 282 -2.1 -0.78 490 0.8 -0.08 2 - - - 283 -2.1 -1.15 166 -14.0 -4.64 449 -6.8 -2.31 Ol □ Promet Letalski Cestni Pomorski Luški Leto PKM mio letni porast mesečna rast tkm mio letni porast mesečna rast tkm mio letni porast mesečna rast tisoč ton letni porast mesečna rast 2001 790 -8.8 -0.94 7037 4.6 -1.66 32951 2.9 1.01 9145 1.2 1.42 2002 794 0.5 0.04 6607 -6.1 -0.66 28580 -13.3 -1.37 10218 11.7 0.12 2003 836 5.3 0.43 7038 6.5 0.73 29010 0.4 -0.02 10483 174 1.16 2004 895 7 0.78 9007 27.9 2.13 36934 30.6 2.02 11993 12.8 1.13 2005 1018 13.8 0.89 11033 22.5 1.98 52514 41.7 3.56 12807 4.7 0.12 2006 1019 7.8 0.20 12097 9.6 0.60 49155 -6.4 -1.01 15463 22.5 1.84 2007 1185 13.7 0.88 13734 13.4 0.97 46587 -5.2 -0.31 15846 2.5 0.20 2008 1349 13.8 1.49 - - - 54715 17.4 1.32 16554 4.5 0.45 2008/4 108 36.3 3.01 1411 23.5 0.02 4486 -8.1 2.80 1508 38.3 3.18 5 114 29.3 2.59 1393 23.5 -0.15 4516 13.8 2.47 1307 -5.5 -1.43 6 144 19 1.07 1419 23.5 -0.35 5043 15.3 0.92 1274 -14.7 -2.87 II 366 271 4222 23.5 14045 6.2 4089 3.1 7 179 11.4 -1.22 1385 7.7 0.07 4488 -2.1 -2.01 1186 6.6 -0.72 8 176 11.1 -1.45 1122 7.7 0.21 4356 18.5 -0.41 1470 26 6.94 9 142 1.6 -2.70 1388 7.7 0.45 4705 24.2 0.68 1290 14.5 -0.26 III 497 8.5 3895 7.7 13549 12.4 3946 15.8 10 110 3.2 -0.25 - - - 4354 28.4 -0.29 1569 178 1.51 11 80 3.9 -0.56 - - - 3598 36.9 0.98 1470 3.4 0.88 12 69 -4.2 -2.78 - - - 4644 3.6 -0.64 1232 -14.3 -3.54 IV 259 1.2 - - - 12596 20.0 4271 1.9 2009/1 I 67 I -B.9 | -4.0G | - | - | - | 4754 | 5.3 | -0.49 Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih in organizacijah letni porast pri samoz. osebah letni porast podjetniki in poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 2001 626444 1.8 68372 1.2 50628 -0.1 101856 -4.5 880897 0.7 2002 631053 0.7 66797 -2.3 50413 -0.4 102635 0.8 886134 0.6 2003 632981 0.3 66164 -0.9 49732 -1.4 97674 -4.8 874921 -1.3 2004 638715 0.9 65642 -0.8 49589 -0.3 92826 -5 876902 0.2 2005 666130 4.3 65422 -0.3 50146 1.1 91889 -1 904989 3.2* 2006 675060 1.3 66527 1.7 51519 2.7 85836 -6.6 910675 0.6 2007 696116 3.1 69933 5.1 53303 3.5 71336 -16.9 925334 1.6 2008 717564 3.1 72300 3.4 55442 4.0 63216 -11.4 942473 1.9 2008/1 707773 3.7 70157 5.2 54362 3.7 69238 -13.4 936580 2 2 710506 3.6 70808 5.2 54583 3.9 66997 -13.8 937944 2 3 712987 3.5 71348 4.9 54840 4 64295 -13.4 938520 2 4 715774 3.4 71791 4.2 55009 4.1 62440 -14 939080 1.9 5 718201 3.3 72256 3.5 55093 3.8 61164 -13.5 940780 1.9 6 720167 3.3 72644 2.9 55151 3.8 60710 -12.4 942738 1.9 7 718454 3.2 72670 2.6 55249 3.7 61550 -12.2 941432 1.8 8 718221 3.2 72725 2.5 55365 3.6 60669 -11.5 940489 1.9 9 722608 3.2 73514 2.9 55690 3.7 59303 -11 944624 2 10 724566 2.7 73967 3 56393 4.4 62621 -9.9 950732 1.8 11 723446 2.2 73543 2.1 56730 4.6 63363 -7.3 950267 1.5 12 718060 1.7 72171 1.9 56836 4.9 66239 -3.2 946491 1.5 2009/1 712610 0.7 70394 0.3 57024 4.9 73911 6.7 946157 1.0 2 77182 15.2 3 79682 23.9 Ol ro Cene na drobno Življenjske potrebščine □snovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9000 77.34 8.9 0.74 76.36 7.5 0.61 79.36 - 70.99 - 68.08 - 9001 83.38 8.4 0.6 89.90 8.0 0.61 85.60 7.9 7749 10.4 7791 13.4 9009 90.14 7.5 0.57 89.09 77 0.59 90.97 6.3 85.41 10.9 80.89 4.7 9003 95.58 5.6 0.41 94.16 5.6 0.36 95.51 5.0 91.50 7.1 83.56 3.4 9004 98.85 3.6 0.99 97.59 3.4 0.94 97.97 9.6 96.85 5.8 89.40 7.0 9005 100.00 9.5 0.9 100.00 1.3 0.07 100.00 9.1 100.00 3.3 100.00 11.9 9006 101.55 9.5 0.91 101.55 1.7 0.17 109.06 9.1 103.59 3.5 108.45 8.5 9007 106.39 3.6 0.43 105.07 3.5 0.37 105.99 3.9 108.45 4.8 119.10 3.4 9008 119.33 5.7 110.19 5.1 111.98 5.7 114.96 5.3 199.64 9.5 9008/4 111.89 6.5 0.59 109.99 6.9 0.55 111.93 6.4 113.01 6.0 191.94 8.7 5 113.19 6.4 0.50 110.36 5.7 0.43 113.09 6.7 113.37 5.3 196.69 10.3 6 114.15 70 0.69 110.66 5.4 0.39 114.19 7.6 114.95 5.3 133.69 16.1 II 113.03 6.6 0.55 110.31 5.8 0.46 119.79 6.9 113.54 5.5 197.91 11.7 7 114.13 6.9 0.53 110.90 5.1 0.93 113.19 7.7 116.13 5.5 135.81 17.5 8 113.34 6.0 0.99 110.59 4.8 0.90 111.53 6.4 116.91 5.3 199.79 14.9 9 113.34 5.5 0.10 110.91 4.5 - 119.91 5.8 115.58 5.1 197.14 13.3 III 113.60 6.1 0.31 110.54 4.8 0.99 119.99 6.6 116.91 5.3 130.91 15.0 10 113.34 4.9 0.09 111.39 4.1 - 119.47 4.7 115.05 5.0 193.95 9.8 11 119.55 3.1 - 111.75 4.1 - 110.86 1.9 115.94 4.8 119.93 -3.5 19 111.87 9.1 - 119.04 3.7 - 109.43 0.4 115.58 4.3 105.73 -9.6 IV 119.59 3.4 - 111.73 4.0 - 110.99 9.3 115.99 4.7 113.97 -1.1 9009/1 111.19 1.4 - 111.50 3.9 - 108.69 -0.1 116.11 4.1 107.93 -9.8 9 111.77 9.0 - 111.94 3.6 - 109.64 1.9 116.59 4.1 111.98 -3.1 3 119.83 1.6 - 113.70 4.9 - I 111.93 1.7 - 119.38 3.9 - Industrijske cene Skupaj □prema Repromaterial Življenjske potrebščine Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 9000 79.55 86.93 78.92 78.08 2001 86.66 8.9 0.55 90.41 4.0 0.25 85.90 8.9 0.42 85.73 9.8 0.79 2002 90.92 4.9 0.33 94.87 4.9 0.50 89.06 3.7 0.29 91.75 7.0 0.40 2003 93.24 2.5 0.18 94.32 -0.6 -0.20 91.14 2.3 0.19 95.36 3.9 0.23 2004 97.32 4.4 0.44 96.53 2.3 0.34 96.56 5.9 0.63 98.14 2.9 0.27 2005 100.00 2.8 0.10 100.00 3.6 0.11 100.00 3.6 0.13 100.00 1.9 0.14 2006 102.42 2.4 0.26 100.17 0.2 0.09 103.65 3.6 0.44 101.57 1.6 0.08 2007 108.00 5.5 0.53 101.09 0.9 0.01 111.55 7.6 0.65 104.78 3.2 0.39 2008 114.03 5.6 0.38 104.72 3.6 0.50 117.98 5.8 0.32 110.67 5.6 0.39 2008/1 111.19 6.5 0.51 101.61 0.1 - 114.90 7.7 - 108.93 5.6 - 2 112.64 5.6 0.68 101.42 0.4 - 116.62 6.2 - 109.60 6.1 - 3 113.13 5.7 0.46 102.81 1.4 - 117.02 6.4 - 110.13 6.2 - I 112.32 6.0 - 101.95 0.7 - 116.18 6.8 - 109.55 6.0 - 4 113.79 6.1 0.57 103.89 2.7 - 117.91 6.7 - 110.41 6.6 - 5 114.01 6.1 0.5 103.64 2.8 - 118.23 6.5 - 110.61 6.5 - 6 114.24 5.9 0.41 105.05 4.4 - 118.35 6.2 - 110.64 6.0 - II 114.01 6.1 - 104.19 3.3 - 118.16 6.5 - 110.55 6.4 - 7 114.81 6.3 0.41 105.97 4.8 - 119.21 6.6 - 110.72 6.2 - 8 115.05 6.7 0.44 106.29 5.4 - 119.48 6.9 - 110.85 6.5 - 9 115.34 5.7 0.27 107.17 6.0 - 119.66 5.7 - 111.07 5.3 - III 115.07 6.2 - 106.48 5.4 - 119.45 6.4 - 110.88 6.0 - 10 115.28 5.0 0.21 106.81 5.4 - 119.19 4.6 - 111.68 5.1 - 11 114.71 4.0 0.21 106.57 5.4 - 118.02 3.4 - 111.64 3.7 - 12 114.22 3.5 -0.15 105.38 4.2 - 117.21 2.6 - 111.74 3.7 - IV 114.74 4.2 - 106.25 5.0 - 118.14 3.5 - 111.69 4.2 - 2009/1 113.80 2.3 -0.17 104.92 3.3 - 117.06 1.9 - 110.26 1.2 - 2 114.01 1.2 -0.50 104.46 3.0 - 11732 0.6 - 110.07 0.4 - cn > cn Č5< z > "D 3D I— O CTD > ♦ cn CO Ol Cene v evro območju Skupni indeks Blago Storitve Osnovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9000 89.7 9.1 90.9 9.9 87.9 1.1 90.5 0.9 83.0 13.9 9001 91.8 9.4 93.0 1.5 90.1 9.9 99.5 9.0 84.9 9.3 9009 93.9 9.3 94.5 1.9 99.9 9.7 94.7 1.9 84.4 -0.6 9003 95.8 9.1 96.9 1.6 95.3 9.0 96.6 1.5 86.9 3.0 9004 97.9 9.1 979 1.8 97.8 9.6 98.5 9.0 90.8 4.5 9005 100.0 9.9 100.0 9.1 100.0 9.3 100.0 1.5 100.0 10.1 9006 109.9 9.9 109.3 9.3 109.0 9.0 101.6 1.5 107.8 78 9007 104.4 9.1 104.9 1.9 104.5 9.5 103.6 9.0 110.5 9.6 9008 1078 3.4 108.9 4.0 107.9 9.5 106.1 9.5 199.9 11.6 9008/1 105.8 3.9 105.9 3.7 105.6 9.5 104.3 9.3 117.9 10.7 9 106.9 3.3 106.9 3.8 106.1 9.5 104.8 9.4 117.3 10.4 3 107.9 3.6 107.7 4.1 106.5 9.8 105.7 9.7 190.0 11.3 I 106.4 3.4 106.6 3.9 106.1 9.6 104.9 9.4 118.9 10.8 4 107.6 3.3 108.4 4.0 106.4 9.3 106.0 9.5 191.9 10.8 5 108.9 3.7 109.9 4.5 106.8 9.4 106.3 9.6 195.5 13.7 6 108.6 4.0 109.7 5.0 1071 9.5 106.4 9.6 198.8 16.1 II 108.1 3.6 109.1 4.5 106.8 9.4 106.9 9.6 195.9 13.6 7 108.5 4.1 108.8 5.1 108.1 9.6 106.0 9.6 130.5 17.1 8 108.3 3.8 108.3 4.6 108.4 9.7 106.4 9.7 196.6 14.6 9 108.5 3.6 109.1 4.4 107.7 9.6 106.7 9.6 196.9 13.5 III 108.4 3.8 108.7 4.7 108.1 9.7 106.4 9.6 197.8 15.1 10 108.6 3.9 109.1 3.5 107.7 9.6 1070 9.5 199.5 9.6 11 108.0 9.1 108.3 1.8 107.6 9.6 1070 9.3 116.5 0.7 19 107.9 1.6 1074 0.9 108.5 9.6 107.5 9.9 111.0 -3.9 IV 108.9 9.3 108.3 9.1 107.9 9.6 107.9 9.4 116.7 9.4 9009/1 107.0 1.1 106.9 0.9 108.1 9.4 106.3 1.8 111.0 -5.3 9 107.4 1.9 106.6 0.3 108.7 9.4 106.8 1.8 111.6 -4.9 Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTQ plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 2000 790.29 10.6 0.97 4972 10.5 0.94 173 0 -0.08 4.57 10.8 1.06 2001 884.65 11.9 0.77 555.55 11.7 0.77 173 0 -0.04 5.11 11.9 0.8 2002 970.94 9.8 0.77 609.59 9.7 0.78 173 0 0.01 5.62 10 0.76 2003 1044.11 7.5 0.51 655.38 75 0.51 172 -0.6 0.02 6.06 7.9 0.52 2004 1103.33 5.7 0.48 692.98 5.7 0.51 172 0 -0.03 6.41 5.7 0.5 2005 1156.88 4.9 0.38 735.63 6.2 0.44 170 -1.2 -0.12 6.82 6.4 0.51 2006 1212.41 4.8 0.38 773.19 5.1 0.44 170 0 -0.05 7.14 3.2 -0.16 2007 1284.20 5.9 0.53 834.17 7.9 0.64 170 0 -0.02 755 5.7 0.54 2008 1391.14 8.3 899.65 7.8 8.19 8.5 2008/1 1326.19 6.1 0.77 864.43 6 0.52 - - - 7.53 6.1 0.05 2 1325.73 9.3 1.08 864.50 9 0.86 - - - 7.99 5.9 0.39 3 1352.87 8.0 0.80 878.73 7.8 0.69 - - - 8.14 11.5 1.93 I 1334.93 7.8 - 869.22 7.6 - - - - 7.89 7.8 - 4 1354.42 9.5 1.00 879.19 8.8 0.96 - - - 7.93 6.4 0.23 5 1360.2 7.6 0.66 882.94 7.4 0.68 - - - 7.93 10.9 1.08 6 1364.53 8.8 0.70 883.58 8.1 0.70 - - - 8.2 9.0 1.35 II 1359.72 8.6 - 881.90 8.1 - - - - 8.02 8.8 - 7 1372.46 8.7 0.77 890.24 8.2 0.84 - - - 777 5.6 -0.2 8 1405 9.8 0.71 909.12 9.1 - - - - 8.48 17.2 - 9 1400.21 11.2 0.74 905.13 10.3 - - - - 8.2 5.1 - III 1392.56 9.9 - 901.50 9.2 - - - - 8.15 9.3 - 10 1424.08 9.2 0.66 917.64 8.4 - - - - 8.08 9.3 - 11 1550.29 3.9 -0.19 981.58 3.8 - - - - 9.73 11.5 - 12 1457.66 8.6 0.32 938.67 7.8 - - - - 8.29 2.7 - IV 1477.34 72 - 945.96 6.7 - - - - 8.70 78 - 2009/1 I 1416.4 I G.8 | 0.07 | 917.15 | 6.1 | - | - | - | - | 8.36 | 11.0 > ♦ ♦ ♦ CJl CJl Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna porast rast porast rast porast rast porast rast 2001 8209.60 11.5 1.07 5518.91 14.1 0.95 2566.99 8.3 1.62 123.71 -22.3 -1.64 2002 9179.63 11.8 0.86 6056.97 9.7 0.75 2966.67 15.6 1.03 130.95 5.9 1.39 2003 10089.55 9.9 0.74 6777.88 11.9 0.89 3167.07 6.8 0.78 144.60 10.4 0.94 2004 10780.90 6.8 0.55 734722 8.4 0.74 3365.61 6.3 0.53 80.70 -44.2 -20.57 2005 11498.58 6.7 0.62 7767.63 5.7 0.43 3691.28 9.7 1.08 39.67 -50.9 10.55 2006 12395.09 7.8 0.48 8461.10 8.9 0 45 3882.81 5.2 0.60 51.06 28.7 2.80 2007 13421.12 8.3 0.99 8992.07 6.3 0.88 4312.16 11.1 1.09 116.89 128.9 7.95 2008 14682.00 9.4 0.54 9958.52 10.7 0.73 4604.16 6.8 -1.39 120.09 2.77 2008/1 1142.09 6.5 -0.56 717.37 9.4 0.17 418.38 1.8 -1.49 6.35 16.2 -13.77 2 1059.46 14.3 0.55 722.52 10.6 0.72 327.62 22.8 0.60 9.32 477 -5.46 3 1104.94 10.0 0.45 771.94 12.5 1.13 323.08 4.8 -0.63 9.91 2.1 - 11.37 I 3306.49 10.1 2211.82 10.8 1069.08 8.4 25.58 19.1 4 1426.26 12.3 1.84 1032.78 8.9 0.37 381.20 22.0 7.85 12.28 41.4 - 1.60 5 1249.50 8.4 0.31 859.46 8.9 0.88 379.52 77 -0.64 10.52 -4.6 -2.84 6 1216.95 29.5 2.52 831.73 24.6 3.01 374.31 43.4 1.50 10.90 1.4 4.04 II 3892.71 15.8 2723.97 13.2 1135.03 22.6 33.71 10.6 7 1307.58 13.4 2.61 846.07 25.3 3.11 451.75 -3.2 1.63 9.76 - 15.5 5.22 8 1119.16 -2.9 -1.49 788.41 3.8 0.27 319.25 -16.8 -5.33 11.50 19.3 14.47 9 1214.19 22.8 2.55 801.38 10.5 0.58 403.11 60.4 764 9.70 - 19.4 5.39 III 3640.93 10.5 2435.86 12.8 1174.11 6.6 30.96 -6.8 10 1300.18 3.9 0.90 814.03 9.5 0.60 475.93 -4.3 1.30 10.23 -1.9 - 11 1194.45 -2.2 -2.40 834.6 76 -0.40 350.15 -19.7 -6.10 9.69 6.4 - 12 1348.01 4.6 -1.30 938.23 2.9 -1.60 399.85 9.6 -1.10 9.93 -18.6 - IV 3842.64 2.2 - 2586.86 6.4 - 1225.94 -5.6 - 29.84 -5.9 - 2009/1 1150.08 0.7 -2.2 768.43 7.1 -0.7 375.33 -10.3 -5.1 6.33 -0.3 - 2 1026.37 -3.1 748.21 3.6 270.05 -17.6 8.10 -13.0 Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje Leto mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna mio. € letni mesečna porast rast porast rast porast rast porast rast 9000 2796.62 11.2 0.99 1091.29 11.9 1.04 1691.73 10.7 0.95 13.59 10.7 1.37 2001 3180.6 13.7 0.94 1241.73 13.8 0.98 1923.28 13.7 0.91 15.59 14.7 0.97 2002 3509.84 10.4 0.75 1390.79 12 0.82 2101.89 9.3 0.71 17.16 10.1 0.76 2003 3806.48 8.5 0.62 1513.32 8.8 0.68 2274.62 8.2 0.59 18.54 8 0.56 2004 4076.46 7.1 0.63 1620.14 7.1 0.61 2436.45 7.1 0.64 19.87 7.1 0.73 2005 4350.95 6.7 0.47 1743.2 76 0.42 2586.66 6.2 0.5 21.1 6.2 0.42 2006 4588.9 5.5 0.5 1822.72 4.6 0.56 2743.76 6.1 0.47 22.43 6.3 0.28 2007 4972.19 8.4 0.79 1968.62 8 0.76 2979.11 8.6 0.81 24.45 9 0.95 2008 5496.23 10.5 - 2169.86 10.2 - 3300.93 10.8 - 27.11 10.9 - 29008/4 450.86 12.1 1.17 177.12 10.8 1.06 271.84 12.6 1.28 1.89 125.9 -2.93 5 44789 11.2 1.11 176.63 10.7 1.05 269.00 11.5 1.13 2.26 15.5 1.96 6 452.07 9.8 0.88 177.75 9.3 0.85 273.79 10.9 0.89 2.20 9.5 1.43 II 1350.82 11.0 - 531.50 10.3 - 814.63 11.7 - 6.35 50.3 - 7 456.85 11.6 0.92 179.00 10.8 0.88 275.62 12.0 0.94 2.24 13.2 1.01 8 447.52 9.5 0.65 176.55 9.2 0.69 268.75 9.7 0.61 2.21 10.8 1.41 9 464.58 12.5 0.82 182.21 11.5 0.78 280.07 13.2 0.84 2.30 15.2 1.5 III 1368.95 11.2 - 537.76 10.5 - 824.44 11.6 - 6.75 13.1 - 10 467.24 12.3 - 183.40 11.7 - 281.41 12.7 - 2.42 17.4 - 11 480.63 10.9 - 196.63 13.0 - 281.65 9.5 - 2.35 13.0 - 12 528.09 5.7 - 205.51 6.3 - 320.00 5.3 - 2.57 4.1 - IV 1475.96 9.6 - 585.54 10.3 - 883.06 9.2 - 7.34 11.5 - 2009/1 468.03 9.86 - 185.13 9.85 - 280.55 9.91 - 2.35 4.55 - 2 460.10 6.13 - 183.17 6.20 - 274.71 6.14 - 2.22 0.68 - 3 464.10 5.25 - 183.94 5.69 - 277.86 4.96 - 2.30 4.33 - I 1392.22 71 - 552.24 72 - 833.11 7.0 - 6.87 3.2 - Krediti in depoziti Krediti podjetjem Krediti prebivalstvu Depoziti podjetij Depoziti prebivalstva Leto V mio. € letni porast mesečna rast V mio. € letni porast mesečna rast V mio. € letni porast mesečna rast V mio. € letni porast mesečna rast 1999 2596 13.4 0.87 1388 37.5 2.98 2088 6.3 0.14 5231 13.3 0.81 9000 3441 18.1 1.35 1779 14.6 0.23 2132 2.1 0.28 5933 13.4 1.25 2001 4497 16.6 1.36 2059 3.2 0.24 2308 8.3 0.80 7055 18.9 1.75 2002 5412 11.0 0.54 2317 3.7 0.33 2605 12.9 0.88 8528 20.9 1.02 2003 6371 10.3 1.20 2602 5.2 0.56 2707 3.9 0.19 9184 7.7 0.57 2004 7788 17.1 1.36 3111 14.5 1.52 2816 4.0 0.55 9605 4.6 0.41 2005 9599 22.5 1.73 3873 23.7 1.90 3085 9.6 1.00 10316 7.4 0.57 2006 11784 22.8 1.80 4871 25.8 1.95 3299 6.9 0.16 10940 6.0 0.54 2007 15292 29.8 2.60 6117 25.6 2.01 3647 10.5 1.00 12003 9.7 0.84 2008 19438 28.0 - 7443 22.4 - 3735 2.4 - 13237 10.3 - 2008/1 17897 35.4 2.25 6918 275 1.98 3849 11.0 0.84 12668 9.9 0.50 2 18100 34.6 1.89 7009 277 2.10 3678 7.9 0.06 12769 9.6 0.57 3 18316 33.1 1.49 7133 26.6 1.88 3669 1.9 -0.40 12929 10.9 0.86 I 18104 34.4 6.72 7020 272 6.38 3732 6.8 0.99 12789 10.1 1.53 4 18718 31.9 1.38 7235 25.9 1.60 3667 4.9 -0.23 13029 11.7 1.09 5 18990 29.1 1.36 7318 24.2 1.31 3635 2.0 -0.35 13215 11.5 1.11 6 19444 28.8 1.56 7409 23.2 1.16 3747 4.5 -0.09 13325 10.4 0.98 II 19051 29.9 4.47 7321 24.4 4.83 3683 3.7 -0.85 13190 11.2 2.99 7 19782 26.8 1.66 7521 22.2 1.07 3810 2.6 -0.10 13283 8.7 0.77 8 20006 24.6 - 7603 20.2 - 3668 -4.4 - 13393 9.4 - 9 20296 24.5 - 7705 19.1 - 3898 3.5 - 13541 10.1 - III 20028 25.3 - 7610 20.5 - 3792 0.5 - 13406 9.4 - 10 20577 23.9 - 7857 18.9 - 3753 -2.2 - 13399 9.1 - 11 20541 20.1 - 7785 14.0 - 3658 -1.4 - 13556 13.0 - 12 20601 18.3 7829 14.8 3800 0.7 13737 9.2 IV 20573 20.7 7823 15.8 3737 -1.0 13564 10.4 20806 16.3 7831 13.2 3687 -4.2 13867 9.5 20893 15.4 7852 12.0 3695 0.5 14044 10.0