Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava : Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 21 V LJUBLJANI, 20. MAJA 1938 LETNIK II. Dr. H. Križman: Z l imama trgovina! Z nespametnim gospodarstvom se ne smeta spravljati v nevarnost država in narod Pogosto se v gospodarskih krosih iznaša trditev, da je zelo važno za ozdravljenje gospodarstva kake države, za dvig blaginje v državi in za materijalno okrepitev države, da se ustvarijo čim boljši in cim intenzivnejši odnošaji izmenjave dobrin z ostalimi državami. Kakor je ta trditev teoretično točna, prav tako pa morajo taka prizadevanja in izvajanje take gospodarske in trgovinske politike v odnošajih z ostalimi državami brez ]>otrebne obzirnosti in premišljenosti povzročiti veliko materijalno škodo prizadeti državi sami in njenemu narodu. Če se pa še izvajanje mednarodne trgovine pogojno veže s splošno mednarodno politiko dotične države, potem ni velika nevarnost le za gospodarske, temveč, je še večja nevarnost za politične interese dotične države. Kadarkoli gre za trgovino z inozemstvom, vedno je treba imeti pred očmi predvsem interese lastnih najširših ljudskih plasti. Nikakor ne more biti zdrava zunanja trgovinska politika, če se na pr. inozemstvu za nizko ceno in v klirinškem plačilo proda ves presežek žitne letine, morda celo še več, kakor pa potrebuje država za prehrano lastnega prebivalstva, pa se potem s tem doseže le to, da nastane v državi pomanjkanje žita, vsled česar se cene temeljne prehrane državljanov nesorazmerno in neznosno dvigajo, to pa na tak način, da občutijo najširši ljudski sloji to dviganje cen kot novo nesorazmerno in krivično obremenitev. Če se vodi taka politika, potem pomeni to, da se namenoma omogoča inozemstvu, da se za skromen denar preživlja s pridelki države-prodajalke, do-čiin morajo državljani te države sami plačevati za isto žito znatno višje cene oziroma morajo st ra* dati. Taka |>olitika mora nujno Privesti do popolnega osiromašela najširših ljudskih plasti ozi- roma izziva podražitev življenja prav na vsej črti. Potruditi se je treba, da bodo imeli kmečki pridelki čim boljšo ceno, da se bo kmetijstvo kmetu tudi res izplačalo; pač pa je treba to stvar izvajati tako, da bo imel dejansko korist od te politike oni, ki zemljo neposredno obdeluje, ne pa da bo imel vso korist le preprodajalec, bodisi naš, bodisi inozemski. Če opazujemo posamezne pojave v zadnjem času, moramo priti do zaključka, da se vodi prav ona gospodarska politika, ki ne ustreza temu, kar smo zgoraj poudarili. Temu življenjskemu problemu se mora posvetiti naj večja pozornost, ker bi nadaljevanje dosedanjih metod utonilo izzvati ravno nasprotne rezultate od onih, kakršne se je hotelo doseči. V tej smeri se že kažejo absolutno točni pojavi. V današnji motni dobi predstavljajo surovine in živila največje bogastvo vsake države. Zato tudi vidimo vsepovsod, kako vse države tekmujejo med seboj, katera si bo ustvarila večje zaloge surovin in življenjskih potrebščin za primer kakih sporov in spopadov. Proti interesom lastnega naroda dela tisti, ki lahkomiselno in v brezcenje izpušča iz rok surovine in življenjske potrebščine, ker utegne nepričakovano napočiti čas, ko jih pod nobenim pogojem in za nobeno ceno več ne bo mogel nabaviti. čeprav bodo takrat za narodni in državni odpor življenjsko važne in neutrpne. Zdrav razum zahteva, da se pušča iz rok samo gotov del presežka pridelkov, in to dobro premišljeno in preračunano. Nikakor pa se ne sme danes voditi politika prodaj ali j a prav vseh dobrin, kar jih v državi sploh je, ker se vodijo, s tem v skrajno nevarnost življenjski interesi države in naroda! V. Vlahovič, Ljubljana: Terjatev pravice Za vsako idejo in njeno zmago je treba preizkuženoati in ravnodušnosti Svetovna vojna je kot živ pekel po svojih grozotah in posledicah v vSeh bitnih vprašanjih popolnoma preobrazila človeka. Lahko rečemo, da je bila doba zadnje svetovne vojne mejnik med nekdanjo šablonsko življenjsko tirnico in nastopajočo moderno dobo. Zato ni čudno, če ljudstvo odklanja vse one teorije, ki sicer z lepimi frazami napovedujejo boljše čase, v praktičnem življenju pa ne kažejo nobene sfvarne in vsebinske vrednosti. Če vemo. da so te bajeslovne napovedi o «boljših časih» tesno zvezane s temnimi tendencami, ki se upirajo slehernemu zdravemu in razumnemu človeku, ki je kdajkoli prestopil prag iz teme v tako zvani « kulturni svet', v katerem gleda neprikrito bridkost sedanje dobe, ko se dostojanstvo človeka očitno in sistematično preoblikuje iz zakonite naravne individualne vrednote v brezpravno bitje, moramo priti do neizogibnega zaključka, da je to nasilna likvidacija zdravega razuma in človekove samobitnosti. Edina tolažba je zaenkrat še nepremagljivo dejstvo, da normalne funkcije duha ni mogoče preprečiti in zatreti niti z naj-reakeijonarnejšimi sredstvi, katere je iznašla današnja «pro-svetljena doba». Sodobni družabni sistem hoče v svojem divjem zaletu za vsako ceno vsiliti človeštvu to pogubo-nosno ozračje kot edino rešitev, ki naj ga osvobodi trpljenja in ki naj mu prinese gotovejšo, lepšo bodočnost. Sidro rafiniranih nakan je zaenkrat zapelo svojo crešilno ladjo» v viharju brezpravnega ozračja, v katerem bo vse tisto, kar je zgrajeno na nasilju, uničeno. Važni in usodepolni tre- nutki pa nastajajo v življenju dostikrat tudi po najmanj pričakovanih vzrokih, .triu/.*• «<•,» L,- to*•fip-** ■ k ^ vi N. M.: idi aerina in po V borbi ga boltšo bodočnost in demo- lifaki kracijo nas mora družiti bratovska sloga Kakor je naša mladina takoj po končani svetovni vojni pokazala razveseljivo in čuda trezno zanimanje za politiko in vse dogodke, ki so v neposredni in vsaj vzročni zvezi z njo, prav tako se je to zanimanje in stvarno poseganje mladine v politiko v poznejših letih našega narodnega skupnega življenja nekako ohladilo, da ne rečemo skoro popolnoma prenehalo. Vzrokov za to je več, vendar se o vseh i>ovsem pravično in objektivno dandanes ne da razpravljati. Mladina je že pred leti pričela prepuščati politično delo tako imenovanim poklicnim politikom, katerih večina pa ni vodila neke točno določene politike, niti se iz različnih vzrokov ni držala ali pa ni mogla držati političnega programa te ali one stranke. Seveda vse to ni moglo vedno iti v korist in blagor naroda in države. V zadnjih letih pa je nastopil v našem notranjem državnem življenju še neki drug. nov pojav. Gospodarski položaj ljudstva, in sicer predvsem najširših slojev, se je pod vplivom svetovne krize močno poslabšal in življenje postaja od dne do dne težje. Ljudje so pričeli postajati nezadovoljnejši in so se pričeli aktivno pečati s politiko, ker gledajo le v njej sredstvo za izboljšanje svojega gospodarskega in političnega položaja. Temu zgledu je spontano, kakor po nekem, nagonu, sledila tudi mladina, ki ji poprej do nje ni bilo kaj prida. Prej, ko še ni bilo take brezposelnosti, ko je lahko skoro še vsakdo študiral, ko še ni bilo na svetu take nevarnosti nove vojne, kakor je danes, takrat mladina kot nekaka celota še ni vstopala v politiko, ker pač enostavno ni imela takih zahtev, ki bi jo družile in usmerjale v skupno kulturno in politično aktivnost. Danes ta dan pa je pričela vsepovsod tudi mladina aktivno vstopati v politiko za uresničenje svojih zahtev. Zakaj? Zlo brezposelnosti zadeva predvsem mla- de ljudi. Ali so na eni strani končali študij in šole, pa nimajo službe in možnosti zanjo, ali pa jim na drugi strani previsoke takse in šolnine onemogočajo šolanje, dela in zaposlitve pa dobiti ne morejo. Za pravilen razvoj je mladini neogibno potrebna svoboda, da more tako do naj višje mere razviti svoje ustvarjalne zmožnosti, da more svobodno in ne po odredbi in zapovedi graditi svojo osebnost ter svoj pogled na svet in da naposled nekaznovano zadovoljuje svoje stremljenje po znanju. Mladina hoče demokracijo, ona hoče, da se sliši tudi njeno mnenje v vseh stvareh, ki se tičejo njene kože. Kratko povedano: Mladina hoče lepšega življenja, ki bo imelo v sebi več mladosti, kakor je pa ima dandanes. Mladina hoče pošteno živeti in ustvarjati! Mladina noče smrti in ubijanja, temveč zahteva življenje! Te zahteve sodobne mladine so povsem upravičene in razumljive. Če pa hoče mladina uresničiti te svoje zahteve, se m,ora politično boriti. Vstopiti mora aktivno v politiko, tako zaradi narodu, ki mu pripada in čigar interese mora zastopati, kakor tudi zaradi svojih mladinskih interesov, brez katerih zanjo ni ne življenja, ne napredka. Videli smo in živo občutimo, kam nas je pripeljala nedavna preteklost; zato je res že skrajni čas, da se pričnemo pozitivno udejstvovati tudi na političnem polju. S svojo mladostjo bomo vnesli v splošno narodno borbo za demokracijo, za svobodo, enakopravnost in pravico, mnogo navdušenja, idealizma in hrabrosti, in že samo s tem bomo onemogočili sleherni poskus, da bi se še mogel kdo osebno okoriščati na račun ljudskega zaupanja in trpljenja. Vsi, ki ljubimo to našo domovino in svoj narod, vsi, stari in mladi, moramo biti složni v borbi proti vsemu onemu, kar nam greni sedanje življenje in kur nam zatemnjuje pogled v boljšo, srečnejšo in jasnejšo bodočnost. Vlasta Tancig, Ljubljana: Potreba soodločan Minilo nedeljo so naše žene na občnem zboru Banovinske ženske zveze pokazale, kako se usmerja in razvija njihovo delo in kakšni so rezultati tega prizadevanja. Društva, 21 po številu, so delala predvsem za izboljšanje naših socijalnih razmer, «za omiljenje bede in brezposelnosti, ... v protialkoholnem in proti tuberkuloznem gibanju ... Kakšna je bilanca ženskega dela in prizadevanja pri nas za izboljšanje in razširjenje naših, od oblasti kakor pastorka prezrtih bolnišnic, za izboljšanje domačega gospodinjstva in gospodarstva, za izpopolnitev mladinskega skrbstva,... proti nasilnemu kratenju osnovnih človeških pravic, proti celibatu učiteljic, za uvedbo starostne preskrbe siromašnih mater vseh slojev, za vsestransko prosvetljenje POLITIČNI TEDEN Minili teden je zopet potekel v znamenju živahnega strankarsko-političnega gibanja in delovanja. Vršili so se številni politični shodi in sestanki v raznih krajih, sklicani od pristašev obstoječih političnih strank. Med temi je posebno treba zabeležiti shod voditelja dalmatinskih samostojnih demokratov g. dr. Ljube Leontiča v Splitu, kjer se je ta zavzemal za čim tesnejše sodelovanje med Kmečko-demokratsko koalicijo in beograjsko Združeno opozicijo ter z vsemi drugimi političnimi skupinami, ki se borijo za resnično demokracijo ter pravično rešitev hrvaškega vprašanja. Za njim je sklicala sestanek v Narodnem gledališču v Splitu bivša HSS, ki ga je otvoril narodni poslanec g. Paško Kaliter-na. Kot prvi govornik je nastopil urednik «Hrvatskega dnevnika» g. !lij a Jukič ter obširno razložil zunanjepolitični položaj. Za njim je govoril narodni poslanec iz Livna g. Ivan Čelan o ideologiji HSS in naglašal potrebo sloge v hrvaških vrstah. Najpomembnejši pa je bil govor zastopnika g. dr.. Mačka profesorja g. Tomašiča, ki je izjavil, da je Kmečko-demokratska koalicija proti ustanavljanju ljudske fronte v naši domovini. Fašizem, boljševizem, ljudska fronta in slične politične formacije in ideologije so politični proizvodi, lastni raznim tujim državam, ki nimajo z nami nobene zveze, pa ni zato nobenega povoda, da bi mi hlapčevali takim tujim idejam. Govornik si je privoščil tudi neke dalmatinske klerikalce, ki poudarjajo, da morajo ohraniti hrvaški katoličani možnost, organizirati samostojno hrvaško katoliško stranko in je naglašal, da za tako stranko ni potrebe v hrvaškem narodu, ki mora biti čvrsto organiziran v eni sami stranki, ako hoče doseči zmago svojih upravičenih zahtev. Tudi v Srbiji in Vojvodini je bilo politično življenje nad vse razgibano. Tako je priredila Združena opozicija v Novem Sadu velik shod, na katerem je nastopilo večje število vidnejših prvakov Združene opozicije, med njimi gg. Miloš Trifunovič, Miloš Bobič, dr. Lazar Markovič, dr. Momčilo Nin-čič in Božidar Vlaiič. V Petrovm na Mlavi pa sta bila glavna govornika narodna poslanca gg. Špadi-jer in dr. Gavrilovič. V Valjevu so govorili v okrilju Združene opozicije gg. dr. Dragoljub Jovanovič, dr. Ribar in dr. Smiljanič, ki zahtevajo, kakor je znano, hitrejši tempo v opozicijski politiki. Omembe vreden je tudi sestanek, ki ga je sklical g. Ivan Mali-nar, predsednik Oblastnega odbo-ia Narodne odbrane in glavni urednik «Jugoslovenskega Lloy-da» v Zagrebu. Sestanek se je vršil le proti vabilu, a na dnevnem redu je bilo stališče napram današnjemu političnemu položaju in potreba koncentracije vseh jugoslovanskih sil v en narodni po-kret. Sklicatelj je podvrgel ostri kritiki vse naše politične razmere od marsejske tragedije dalje. Naslikal je škodljivost raznih internati jonal, ki so se po njegovem mnenju v zadnjem času pri nas razbohotile in zaključil svoja izvajanja z geslom: «En kralj, en narod, ena država in eno avtoritativno narodno in državno vod-stvo!» Povedal pa ni, kdo naj bi bil ta avtoritativni vodja. naših deklet, žen, mater,» ... kakor je v svojem uvodnem govoru pojasnila ga. predsednica Gove-karjeva. Kdor pregleduje tajniško poročilo, mora priznati, pa naj je še tako zagrizen «antifeminist», da je delo, ki ga vršijo naše žene, nujno potrebno, da je usmerjeno strogo realno in da bi se razmere temeljito predrugačile, če bi se izvršila vsaj polovica tega, kar je v teh načrtih zasnovanega. Tako je Banovinska ženska zveza pričela akcijo za zvišanje prejemkov javnih nameščencev, za vrnitev družinskih doklad za ženo in otroke, akcijo za zbiranje časopisov, mladinskih in drugih knjig za Slovence onkraj meje, akcijo za žensko bolnišnico, akcijo za zbiranje otroških oblek iii perila, razstavo naših likovnih umetnic, da omenimo le najvažnejše. Zveza je intervenirala v dolgi vrsti zadev, tako za ukrepe v prid revnim otrokom iz rudarskih revirjev, ;r,T s: h*®.-. ^ «**- za sprejem porodnic v bolnišnico, zn stalno namestitev profesoric-akadem-skih slikaric, kar je zopet le nekaj izmed ostalih intervencij. Poročila tiskovne komisije, go-spodarskongospodinjske komisije in komisije za zaščito dece so točno prikazale delo naše žene na tem področju, manjkalo je samo še poročilo o realizaciji teh načrtov. Da! Prav to je Ahilova peta v delu naših ženskih organizacij. Delajo, delajo — pa ne morejo ničesar ustvariti, vsaj v tej izmeri ne, kakor je načrt zamišljen. Zakaj ne? Čisto preprosto. Denarja ni. Premoženje Zveze znaša okrog 8000 din. Kako naj n. pr. komisija za zaščito dece izvede ustanovitev prepotrebnih posvetovalnic za noseče žene, dnevnih zavetišč za otroke predšolske dobe in otroških igrišč, ko sama nima denarja, njene zahteve pa romajo na pristojnih mestih po večini v koš? Dokler naše ženske organizacije ne bodo razpolagale z večjimi kapitali ali dokler naše žene ne bodo imele pravice soodločati pri upravi našega narodnega premoženja, toliko časa se bo njihovo delo izčrpavalo v zahtevah, hotenjih, načrtih, intervencijah in toliko časa ne bo moglo biti realizirano. Soodločanje pri upravi države bo naši ženi dala ženska volilna pravica. Domači pomenki Trije bratje Oče Janez Milavec iz Postojne je imel tri zakonske sinove. Danes jih sam ne pozna več. Eden se piše, ali bolje, pišejo ga: Michelini, drugega Milani, tretjega Michellazzi. Rodovnik te rodbine bo čez nekaj let svetovna znamenitost. Ljubljanski grad Modernizacija ljubljanskega gradu je počivala dobra tri leta. Zdaj so se zopet lotili tega dela — po načrtih bivše občinske uprave. Žito in kruh V naši državi so ogromne ploskve posejane z žitom. Z brzovlakom se moreš voziti stotine kilometrov po neskončnih ravninah, po katerih raste žito, žito, žito. Ko smo se prvikrat vozili po njih, so nam srca bila od silnega navdušenja, češ, glej, to silno bogastvo plodne zemlje je naše. Lakote naša zemlja ne bo nikdar več poznala! Kako smo se varali! Danes jemo najdražji kruh na svetu, a v inozemstvu jedo kruh iz naše pšenice mnogo ceneje, kakor mi! W. Churchill o Društvu narodov Winston Churchill je v Manchestru imel velik govor, v katerem je med drugim rekel: «Društvo narodov je danes zapuščeno od svojih članov. Ono je začasno brez moči, todia zopet se bo okrepilo. Francija in Anglija sta sklenili vojno zvezo. Ti zahodni demokraciji morata pozvati druge države, ki pravilno razumejo mir in demokratično svobodo, da pristopijo k tej zvezi. Tak razvoj bi znatno ojačil načelo kolektivne varnosti. Ali nismo danes varnejši, ko sta se Anglija in Francija, to je 86 milijonov ljudi, združili, da nastopita proti provociranim napadom? Načelo vseh demokratičnih narodov mora biti: Oborožuj se do skrajne meje svojih moči in brani Društvo narodov!« Kaj bodo jedli Ministra Giibbelsa list «Dcr An-griff« piše, da sta meso in beli kruh, škodljiva za človeško zdravje in da bi bilo najbolje, uživanje obojega prepovedati. Največja demokracija Najmlajša od velikih svetovnih držav je Severno-ameriška Unija, ki je obenem najjačja, najbogatejša in najbolje urejena, in v kateri so ljudje še najbolj zadovoljni. V njej žive vse rase in vsi narodi sveta, govori in piše se v tej državi v okroglo 600 jezikih in dijalektih. Toda njene veličine ni ustvaril ekstremni sezonski nacijonalizem, temveč splošno-narodno hrepenenje po svobodi, enakosti, pravici in napredku ! Slovenci v Jugoslaviji Kakor poroča glasilo sarajevskih Slovencev «Zora», živi izven mej dravske banovine križem Jugosla- vije še okrog 300.000 Slovencev, in sicer na Hrvaškem in v Slavoniji 80.000, v Bosni in Hercegovini 53 tisoč, v Dalmaciji 28.000, v Vojvodini 20;000, v Srbiji 117.000 in v črni gori okrog 2.000. Vprašati se le moramo, kakšne vezi nas še vežejo z njimi, ko pa za nje do danes skoro niti vedeli nismo, najmanj pa za take stotisoče? Na to vprašanje bi vedeli največ povedati oni znani patentirani Slovenoborci in Samo-slovenci, ki so po 5. maju psecej spremenili svojo uniformo... Miloš Obilic v nemilosti Kakor druga naša mesta, je tudi povojni nacijonalni Maribor imenoval eno svojih ulic po Milošu Obiliču. Ta stvar je pa nekoga oči-vidno vso dolgo dvajsetletno povojno dobo silno pekla in na znotraj razjedala. Na zadnji seji mariborskega občinskega sveta je namreč sedanja JRZ-večina sklenila, da do-tično ulico Milošu Obiliču, ki se je gospodom ne kriv, ne dolžan strahovito zameril, čeprav šele tako pozno po svoji smrti, enostavno odvzame in jo preimenuje v staro ime «Pri parku«, kateri naslov je v nacijonalni zgodovini Jugoslavije, zlasti pa Maribora in vsega našega naroda vsekakor najgloblje utemeljen. C. ’> ... , jnrfEip/r, ■ /, 'MKZVV&A r’ •* /* Vtrrth v AMm «4«r$k&, i>v ‘>. - A» i 'iattrir ►>/ m ▼»J* "• Ovadbe iz maščevalnosti Nekje v dolini šentflorjanski, kjer se je zopet zasejalo seme greha in pohujšanja ter se razraslo v bohotno zelenje zlagane čednosti in nedolžnosti, se je morala zgoditi v »družbi čednosti* strašna stvar, ker se je spravil pokonci sam «Domo-ljub» in ogorčeno obsodil čednost-nike okrog sebe z naslednjo ugotovitvijo in moralno pridigo: «še eno naj omenim: ovadbe iz ma- ščevalnosti. Izvršilo se je to in ono hudodelstvo. Nekateri vedo, kdo ga je izvršil, pa nalašč, namenoma molče in grešnika prikrivajo. Potem pa pride do prepira med njimi in zdaj nastopi razžaljeni proti svojemu žaljivcu s tem, da ga ovadi za že davno izvršeni zločin ali za hudodelstvo. Prav je, da pride krivda na dan, ali pot, po kateri je prišla, nikakor ni prava. Prav je, da krivec prejme zasluženo kazen, ali če bi bil jaz na mestu sodnika, bi ob tej priliki zgrabil za lase oba: krivca in ovaduha. Krivca zato, ker je slabo dejanje zakrivil, ovaduha zato, ker je to dejanje prikrival in je šele iz osvete in maščevalnosti izdal svojega bližnjega v roke pravice. še huje bi pa navil ušesa tistim, ki se nekaj časa vlečejo za krivca in ga celo pred gosposko zagovarjajo, ko pa se razdereta, takrat pa z lopato po nasprotniku: zdaj ga pa črnijo, blatijo in «not» tlauijo, da se poslužim ljudskega izraza. Zakaj, verjemite mi, da je prikrivanje zločincev in hudodelcev ena najhujših napak našega današnjega človeka. Ali je takim ljudem sploh kaj znano, kaj se pravi k grehu molčati in kaj so tuji grehi? — Tudi mi se strinjamo z gornjo sodbo, toda menimo, da velja isto tudi za politične primere in ne le zn sodno-kazenske. In če «Domoljub» ugotavlja, da so očitki, ki jih je iznesel, ena najhujših napak «naše-g a» (njegovega, op. ur.) človeka, potem je napisal vso bridko ugotovitev na pravi naslov, saj so nanj naročeni in ga kot prvi prečitajo nedvomno — njegovi ljudje v raznih krajih, priklicih in položajih. Želimo, da bi gornji članek kaj prida zalegel v tej znova pohujšani in pokvarjeni dolini šentflorjanski... Enemu groš, drugemu knof «Trgovski list* je napisal v svoji 53. številki v uvodniku, v katerem zahteva od pristojnih činiteljev več skrbi za našo notranjo trgovino, med^ drugim tudi naslednjo bridko resnico: «če se je treba odločiti med interesom domačega, v državi živečega trgovca, ki pušča ves svoj zaslužek v državi, ki plačuje poleg vseh državnih, samoupravnih in so-cijalnih davščin še narodni davek, ter med tujim kapitalom, čigar'lastniki žive izven države in ki ves svoj dobiček spravljajo v tujino, ki plačujejo le nekatere davščine, a prav nobenega narodnega davka, če se je torej odločiti med tema dvema, potem pač ne bi smelo biti nobenega dvoma, da gre prednost domačemu trgovcu. In vendar doživljamo, da se tako ne postopa in da se pospešuje tuji kapital s privilegiji, domači nacijonalni trgovec pa ubija s pretiranimi davščinaini.» Ob protituberkuloznem tednu piše socijalistični tisk: «V obrambo proti tuberkulozi sta potrebna najprej zadostna prehrana in zdravo stanovanje. Ulavno pa je in ostane, da se dvigne življenjski standard prebivalstva, ki je zaradi slabe prehrane in slabe stanovanjske preskrbe vedno v nevarnosti, da oboli za tuberkulozo in kudar oboli, nima možnosti zdravljenja, ker slabo živi in slabo stanuje. Naše delavstvo je danes plačano za 50 odstotkov manj od predvojne paritete. Protituber-kulozni boj bi morala predvsem podpirati v večji meri država in samoupravne oblasti vse od kraja. Glavno podporo bi pa morala nuditi državna gospodarska in socijal-na politika, to je, odločno moramo zahtevati, da se standard življenja dvigne in da ‘ se preskrbe povsod zdrava stanovanja!« Nujne notranje potrebe Letošnji državni proračun, ki smo ga pred sedmimi tedni načeli kot slastno narodno pogačo, kaže že pri prvih zarezih čudne rozine, o katerih pišejo tudi režimski listi naslednje: «Napram lanskemu letu je moralo notranje ministrstvo zvišati izdatke za orožništvo za 42 milijonov dinarjev, tako da znaša nova proračunska postavka za orožništvo v Jugoslaviji letos 358 milijonov dinarjev, izdatki za državno policijo, (brez krajevnih mestnih policij, ki jih vzdržujejo manjša mesta sama) pa 74 milijonov dinarjev. Ves ta aparat spada v področje notranjega ministra g. dr. Antona Korošca.» Dvig žitnih cen V glasilu slovenskih gospodarskih krogov beremotf «Cisto iztrošeni Sloveniji je treba pomagati. Zlasti se mora znižati Sloveniji davčni odstotek, na drugi strani pa je treba povečati javna dela v Sloveniji! Od začetka svetovne krize doživlja Slovenija same udarce in njeno gospodarstvo je oslabljeno do skrajnosti. Zato tem manj prenese zadnji, najnovejši udarec, to je — dvig žitnih cen!» Vatikan o Židih Vatikanski službeni list «Osser-vatore Romano« piše o preganjanju Židov v nekaterih evropskih državah in pravi med drugimi naslednje: «t) židovskem vprašanju se more misliti, kakorkoli se hoče, vendar mora krščanstvo protestirati vselej, kadar se sramoti človek, pa naj je ta kristjan, pogan, musliman ali žid. Mi katoličani protestiramo, kadar se v karikaturah sramotijo cerkveni dostojanstveniki in svojega protesta ne dvigamo zgolj zato, ker je osramočen predstavnik cerkve, temveč še bolj zato, ker grd za človeka. Enako stališče moramo zavzeti tudi, kadar gre za kateregakoli drugega človeka... V vsakem napadenem človeku se gazi človeško dostojanstvo vobče.» — ». . ... , .... ,.a> . K&.'- , W. Steed o sudetskih Nemcih Londonske «Times» so te dni objavile dvoje pisem, katerih avtorja sta brigadni general Spears in znani publicist Wickham Steed. Obe pismi sta naperjeni proti lordu Noelu Buxtonu, ki je nedavno nastopil v obrambo Henleinovih radikalnih načrtov v vprašanju avtonomije sudetskih Nemcev. Kritizirajo« nazore lorda Noela Buxtona, opozarja general Spears na fo, da živijo tudi na iiemškeni! ozemlju in v nemškem Rajhu češke manjšine in vprašuje, ali imajo te češke manjšine isto svobodo v prosveti, kakor jo imajo sudetski Nemci, ali morejo svoje pritožbe iznašati v lastnem tisku in v parlamentu in končno, ali si morejo dovoljevati tako burne demonstracije proti vladi, kakršne so značilne za aktivnost sudetske nemške stranke? Wickham Steed izjavlja soglasno s profesorjem Hnroldoin Temperleyein, da predlog lorda Buxtona nikakor ni izvedljiv, niti ni v skladnosti s samostojnostjo češkoslovaške države. Dejansko obstoja vprašanje, ali Hitler in Henlein sploh želita, da bi bili sudetski Nemci zadovoljni v okviru češkoslovaške države ali izven nje? Prava pritožba Nemčije leži vsekakor v eksistenci neodvisne češkoslovaške, ki je v napotje nemški ekspanziji na Črno morje in še naprej. Dalje opozarja Steed, da so nemške manjšine, da južne Tirolske niti ne omenja, tudi na Danskem, Poljskem, v Rumu ni ji, Jugoslaviji in v drugih državah. Če bi se pravica samoodločbe priznala sudetskim Nemcem, zakaj neki bi se potem mogla odrekati na primer Flamcem, katere nacijonalno-poli-tična mapa narodnih socijalistov vlači v meje Tretjega rajha? češkoslovaška vlada je postopala s sudetskimi Nemci boljše, kakor se je v srednji in južni Evropi postopalo z narodnimi manjšinami vobče. če so se zgodile kake upravne napake, naj se te napake popravijo brez kršitve in tangiranja političnega edin-stva stare kraljevine češke. Ne bilo bi pametno od angleške vlade, če bi hotela pripraviti češkoslovaško, da pojde tudi nad to mejo! Moč resnice in dela V svojem govoru mladini 1. 1888. je rekel veliki francoski besednik Jean Joss med drugim sledeče: "Videli ste, kako velike drame v zgodovini z enim samim zamahom dvigajo vse duše, videli ste, kako verske in moralne revolucije obnavljajo istočasno vsa srca, videli ste, kako poskušajo najnižji in najvišji ljudje na svoj način reševati problem usode, videli ste, kako gredo vsi državljani, najnižji in najvišji, v velikih nevarnostih na pomoč svoji domovini. Videli ste, kako propadajo absolutistične ustanove, kako izginjajo predsodki kast in sekt in kako se ustvarjata na njihovem mestu dve sili, edino zakoniti in trajni, namreč moč resnice in moč dela. Izgleda vam pravično, da morejo vsi ljudje sodelovati v resnici, da se morejo otresti suženjstva in bede tgr da morejo najti v svojem delu sredstvo za svoje življenje, ki naj bo resnično človeško.« Vsak na svoje mesto O poslanstvu duhovnika piše «Le vie intellectuelles in po njej svojim bratom v Gospodu na slovenskem vrtu presaja krščanskosoci-jalna «Delavska pravica« v opomin in pouk: «Laiki naj se poglobijo v časovne stvari, duhovniki pa naj se posvetijo službi dušam in božjemu kraljestvu. Kot najhujšega zla naj se varujejo, da bi nsužnjili sv°je posvečeno poslanstvo ljudem, ki >i hoteli izkoriščati vse, kar je svee-ga, za svoje stranke, svoja po je ja ali svoje vojne...» - Ob teh be-sedali in naukih se nam z c i, da je nekje blizu udarila strela narav-nost v sredo hiše. Strelovoda rti bilo OgJašujte v »Slovenski besedi" Zunanja politika Mednarodni položaj se nahaja še vedno v odmevu obiska voditelja nemške države g. Hitlerja fašistični Italiji. Triumfalen sprejem, ki so ga nemške množice priredile svojemu kancelarju ob njegovi vrnitvi iz Rima, naj bi služil za dokaz, da stoji ves nemški narod za izjavami svojega voditelja in torej tudi neomajno za politiko Osi. V Genovi je pa vodja fašizma pred oigromno množico ljudi s svoje strani poudaril italijansko lojalnost v zavezništvu z nacij onalnim socija-lizmom in pa čvrstoto Osi, ki je postala težišče evropske politike. Po vsem tem more evropska javnost res računati z italijan-sko-nemškim zavezništvom, simptomatično pa je, kako ostale sile v Evropi na to politiko reagirajo. Sporazum Anglije z Italijo, kakor tudi isto prizadevanje Francije, kažeta, da polagata obe zahodni velesili veliko vrednost na to, da bi se italijanski del Osi okrepil. V Angliji radi poudarjajo Hitlerjeve besede o prihodu Nemčije k Sredozemskemu morju in o bogastvu Afrike ter hočejo očividno s tem naznačiti vsaj posredno skupne interese, ki jih imata Anglija in Italija v Sredozemskem morju. Sicer pa prevladuje mnenje, da se je mednarodni položaj v Evropi znatno izboljšal, zlasti še, odkar je bil voditelj sudetskih Nemcev Hen-lein v Londonu. Pričakuje se, da bodo Nemci na Češkoslovaškem sprejeli statut narodnosti, po katerem naj bi dobili avtonomijo in sorazmerno udeležbo v državni upravi. Vprašanje je le še, če bo češkoslovaškim Nemcem uspelo, izsiliti od vlade, da se ta odreče svojega zavezništva z Rusijo, kar se zdi ena glavnih zahtev, ki jih stavi Berlin Pragi kot odškodnino za popuščanje v svojem agresivnem stališču. G. Mussolini je v Genovi tudi napovedal, da bomo imeli v Evropi mir, da bo pa ta mir — oborožen mir. Po sestanku obeh voditeljev se res pojavlja še bolj, kakor poprej, geslo: «Oborožuj se do skrajne meje svojih s i 1!» In tekma med demokratičnimi in avtoritativnimi državami je zavzela topogledno še fantastičnej* še razmerje. Anglija in Francija sta v teh dneh votirali ponovno težke milijarde, Anglija pa je poleg tega podvrgla strogemu proučevanju organizacijo vse svoje' oborožene sile. Anglija je namreč taka srečna država, da smejo njeni državljani tudi o narodni obrambi govoriti svobodno ter jo celo kritizirati, saj je ta obramba ona ustanova, od katere je neposredno odvisno življenje imperija. Anglež ne pozna neumestnega sramu, da so vojska, mornarica in letalstvo svete zadeve, o katerih se sploh ne sme govoriti. In se ie ugotovilo, da ni v zračni obrambi vse v redu. Posledica je bila, da bo Anglija reorganizirala vso svojo zračno silo, rekonstruirala pa je tudi svojo vlado ter postavila v življenjsko važne resore sposobnejše in energičnejše ljudi. Razvoj angleške politike v zadnjih tednih kaže torej, da vidi Anglija najnevarnejšega tekmeca v Nemčiji. Posebno ji ne ugajajo neprestane nemške zahteve po angleških kolonijah in po politiki svobodne roke v srednji Evropi. Navzlic temu se pa ne da zanikati, da Nemčija ravno v srednji Evropi vztrajno dobiva uspehe. Dokaz je nova madžarska vlada, ki namerava v marsičem hoditi po nemških poteh. Zato je veliko vprašanje, če bosta mogli zahodni demokraciji zaustaviti kamen, ki se je sprožil v srednji Evropi. Uprava ,,Slo venske besede" se je preselila v Beethovnovo ulico štev. 6., poleg Banovinske hranilnice. DOMA IN NA TUJEM OPOZARJAMO VSE ONE, ki so prejeli današnjo številko «Slo-venske besede» na ogled, zlasti pa posestnike in kmetovalce, da iinajo naročniki «Slovenske besede« pravico do brezplačnih pravnih in upravnih nasvetov. Glej današnjo «Posvetovalnico» v inseratnem delu lista! Dva velika kongresa, ki bosta obrnila pozornost vse države nase in na Ljubljano, bosta med pomladanskim Ljubljanskim velesejmom, ki bo od 4. clo 13. junija. Iz vse države se bo zbralo okrog: 6000 trgovcev na vsedržavnem trgovskem kongresu, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki trgovstva iz Bolgarije. Gospodarski pomen velesejma bo zrasel že zaradi tega kongresa, a letošnji velesejem, bo tudi sam na sebi zelo pomemben, ker bo vseboval velike, reprezentativne gospodarske razstave. K (temu je treba prišteti veliko posebno razstavo «Naša cesta», ki bo pokazala. kakšne bi naj bile naše ceste in kakršne bodo 'morale prej ali slej postati, saj je Slovenija izredno pomembno mednarodno gospodarsko križišče. O velikem gospodarskem pomenu za vso državo primernega cestnega omrežja v Sloveniji bodo razpravljali na kongresu Društva za ceste. Razstava sama bo lahko prepričala udeležence kongresa iz drugih pokrajin in zlasti iz Beograda, da je zahteva Slovenije po dobrih, modernih cestah v resnici življenjska ter v interesu vse države. Velika avtomobilska razstava pa bo lik l ati pobuda za čim intenzivnejše pospeševanje motorizma pri nas. Splošna gospodarska razstava velesejma bo nudila lepo zaokroženo sliko življenjske sposobnosti slovenske industrije in obrtne delavnosti. Skupna, reprezentativna razstava Francije nas bo vzpodbujala, da se oklenemo čim bolj svoje iskrene in mogočne zaveznice, ki ne prihaja k nam z ognjem in mečem, ampak — s knjigo. Na razstavi bo namreč razstavljenih tudi tri tisoč francoskih knjig. Vsi Slovenci in Slovenke bi morali vstopiti v mirodno-obram-bne organizacije! «Branibor» vas kliče na okope! Ustanavljajte Podružnice «Branibora» po vsej Sloveniji! Navodila daje Osrednji odbor «Branibora» Ljubljana, Tyrševa cesta 1-a/lV., telefon 20-01, ki je te dni izdal tudi dva zanimiva dokumenta kot vodnika slovenske mladine k razmišljanju, delu in dejanjem. Jugoslovansko Sokolstvo šteje danes v 830 društvih in 1400 kmečkih sokolskih četah skupno 218.483 pripadnikov, od tega 107.223 članov, 19.344 članic, 19.641 naraščajnikov, 8.363 naraščajte. 35.643 moške dece in 28.264 ženske dece. O predragi voznini na naših železnicah pogosto tožijo ljudje. V resnici pa je osebni promet ravno v Sloveniji izredno živahen. To je dokaz, da bi bil še mnogo bolj živahen, če bi bila voznina nižja. Poceni se bo lahko vsak vozil v Ljubljano in v ^se obratne smeri o priliki letošnjega pomladanskega ljubljanskega velesejma, ki bo trajal od 4. do 13. junija. Polovična voznina bo veljala za prihod v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, za odhod pa od 4. do 18. junija. Knez-namestnik Pavle je pred kratkim sprejel v avdijenci dr. Davida Albalo, podpredsednika 7veze židovskih verskih občin in mu ponovno izrazil svoje iskrene simpatije za Žide v Jugoslaviji. Za novega generalnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic je bil imenovan inž. Nikola Gjurič. Glavni odbor b. Demokratske stranke je sklican k plenarnemu zasedanju 19. junija v Beograd. Jugoslov. novinarsko udruže-nje bo imelo svoj letošnji redni občni zbor 29. t. m. v Zagrebu. Sprememba v vladi. Dosedanji minister brez listnice dr. Beh-men je odstopil in je prišel na njegovo mesto Džafer K uleno-vič. ki je bil izvoljen leta 1935. v srezu Žepce za narodnega poslanca na Jevtičevi listi in je sedaj vnet član JRZ. Predsednik Demokratske stranke in član vodstva Združene opozicije Ljuba Davidovič si je že toliko opomogel od zadnje bolezni, da zopet sprejema politične obiske v svojem stanovanju. V Vrnjački banji se je mudil na daljši zaupni konferenci pri predsedniku Radikalne stranke Aci Stanojeviču eden vodilnih šefov Združene opozicije iz Beograda minister v pok. Miloš Trifunovič in mu poročal o notranje- in zunanjepolitičnem položaju. Epidemija hripe razsaja v Splitu, vendar zaenkrat še ni bilo smrtnih žrtev. Pričakuje se, da bo bolezen z nastopom vročih, solnčnih dni kmalu izginila. Na Beograjskem velesejmu so priprave na organiziranju prve balkanske mednarodne zrako-plovne razstave že v polnem teku. Razburljivi politični dogodki zadnjih tednov so povzročili pri nekaterih tenkovestnežih dvom, ali zaradi novo nastale situacije v mednarodnem svetu morda ni ogrožen tudi letošnji jubilejni vsesokolski zlet v Pragi. Vsej javnosti sporočamo, da se bo zlet v Pragi brezpogojno vršil. Jugoslovanska policija je prejela povabilo praške policije k udeležbi na vsesokolskem zletu. V Prago bo prišla policijska delegacija iz BeoigTada, ki bo štela 4 častnike in 16 mož. N« vseh jugoslovanskih vseučiliščih je bilo lansko šolsko leto vpisanih 15.913 slušateljev, ki so bili po stanovskem izvoru: 359 duhovniških sinov, 1270 profesorskih in učiteljskih, 2812 sinov državnih uradnikov, 325 advokatskih, 654 sinov zasebnih uradnikov, 838 obrtniških, 1581 trgovskih, 689 častniških in 2989 kmečkih sinov. Premalo. Predsednik francoskih bakrenih rudnikov v Boru v Srbiji Mirabaud je nedavno v svojem poročilu na občnem zboru delničarjev stokal, da letos čisti dobiček podjetja ne bo tako velik, kakor lani, ko je družba javno izkazala «samo» 108 milijonov frankov čistega dobička. Tako podjetje se pa res ne izplača... Nova podražitev kruha. Zadnjič smo poročali, da so beograjski in splitski peki podražili kruh za 50 do 75 par pri kilogramu. Sedaj zahtevajo pekovski obrtniki v obeh mestih ponovno podražitev kruha še za 25 do 50 odstotkov. Obljube in dfejanja. Bosenska prestolnica Sarajevo se je smatrala doslej za močno postojanko pristašev režimske JRZ, ker je pričakovala po obljubah voditeljev JRZ dr. Spaha, dr. Beh-mena, dr. Kaludjerčiča in drugih izdatne dotacije za javna dela na svojem področju. Za letos so gospodje Sarajevu obljubili kar 80 milijonov dinarjev. Sedaj pa je prišlo bridko razočaranje in mrzel poliv v obliki znižanja teh kreditov za gradnjo državnih poslopij v Sarajevu na 20 milijonov dinarjev, pa še ti niso povsem gotovi... Kaj bodo letos gradili v Beogradu iz javnih sredstev? Zagotovljen je denar in takojšnja gradnja za: Opero, etnografski muzej, novo gimnazijo (sedaj ima Beograd tsamos 8 moških in 5 popolnih ženskih gimnazij), akademsko menzo, mešano meščansko in višjo pedagoško šolo, o igr a j e okrog vseh vseučiliščnih. stavb itd. Seveda tukaj niso vštete mnoge palače, ki jih bodo gradila razna ministrstva in razne bogate državne gospodarske ustanove iz lastnih sredstev. Obenem se bodo letos zagotovila obsežna draigocena zemljišča za celo vrsto novih stavb, ki se bodo gradile iz javnih sredstev v prihodnjih letih. Združenje gledaliških igralcev bo priredilo svoj letošnji kongres v Splitu, kjer se bo vršil ob tej priliki tudi monstre koncert treh filharmonij. Vsa Baranja je že več tednov brez električnega toka in razsvetljave, ker je neka trgovska ladja pretrgala električni kabel v Donavi. V Beogradu se mudi nemški arhitekt dr. Werner Mareh, ki proučuje teren, kje bi se mogel zgraditi velikanski olimpijski stadion za olimpijado leta 1948. Državna obrtna razstava bo prirejena v letošnjem oktobru v Beogradu. Nemški tisk je dobil uradni nalog, da odslej sploh ne sme več omenjati južnotirolskega vprašanja. Rumunija bo dobila zakon o novi notranji upravni razdelitvi države na 7 pokrajin. V vsej Franciji še je pričela vsenarodna zbirka denarnih prispevkov za postavitev veličastnega spomenika francoskim vojakom v Beogradu, ki so padli na solunski fronti. Berlin šteje danes 4,308.000 prebivalcev, med katerimi je le 70.051 brezposelnih. V raznih krajih Turčije so v zadnjih dneh zopet čutili več močnih potresnih sunkov. Državni dohodki pri nas močno naraščajo, česar pa v državnih izdatkih in pri javnih delih v Sloveniji skoro ne opazimo. Iz uradne statistike posnemamo, da so narasli državni dohodki v glavnih panogah v primeri z zadnjima dvema letoma naslednje: Železnice: 1. 1935/36 — 2004 milijone, 1. 1936/37 — 2044 milij., 1. 1937/38 — 2344 milijonov; gozdovi: 1. 1935/36,,— 85 milij., leta 1936/37 — 82 milij., 1. 1937/38 — 151 milijonov; rudniki: 1. 1935/36 — 223 milij., 1. 1936/37 — 258 milij., 1. 1937/38 — 325 milijonov; pošta, brzojav in telefon: leta 1935/36 — 423 milij., 1. 1936/37 — 450 milij., 1. 1937/38 — 499 milijonov dinarjev. Lani so se torej samo železniški dohodki dvignili za 344 milijonov dinarjev. Narod pa poje staro slovensko narodno pesem: «Kam vse to preide, kam to igre, kani to gre?...» Krivda in krivda. Poročali smo že, da je nedavno poneveril bivši šef davčne uprave v Metko-viču v Dalmaciji okrog četrt milijona dinarjev iz uradne blagajne. Sedaj bi moral ta «vzor-ni» uradnik na odgovor pred sodišče v Split, pa je bila razprava proti njemu odložena na nedoločen čas, češ da je «gospod davkar obolel na duhu in ga je treba poslati v opazovalnico za uinobolne». Zgodba o težkih in majhnih ribah se ponavlja, kakor tudi gospod ni nikdar pijan, tenivpč le bolan •.. Novo zgrajeni peron s podzemskimi hodniki na zagrebškem glavnem kolodvoru so preteklo nedeljo svečano izročili prometu. Istočasno so bili izdani tudi novi predpisi o potniškem prometu. tk/tS? v -- . - . Stroge odredbe. Kakor poročajo listi, so dobila vsa krajevna oblastva v Istri, na Reki in v Primorju nalog, da morajo odslej, kolikor je le mogoče, poostriti nadzorstvo nad vsemi tuj- i' ci, ki prihajajo v te pokrajine bodisi peš, bodisi z tivtomobili,»avtobusi in drugimi vozili. Vse karabinjerske postaje so bile ojačene z večjim številom novih orožnikov. Letošnji pridelek sliv v Bosni ima po podatkih Zbornice za trgovino in industrijo v Sarajevu skrajno slabe izglede. Zaradi vremenskih nezgod je sliva, imenovana «ranka», popolnoma uničena, dočim, se je pozna epožeš-ka» vrsta ohranila le v višjih legah, v dolinah pa je prav tako uničena. Letina v Dalmaciji. V primorski banovini zadnji mraz ni napravil v splošnem take škode, kakor se je prvotno mislilo. Težko je bilo prizadeto sočivje in povrtnina, prav posebno pa še pašniki, ki še vedno niso ozeleneli in je zelo mnogo živine, zlasti drobnice, zaradi pomanjkanja krme poginilo. Sadno drevje bo rodilo prav obilo, zlasti češnje, breskve in marelice. Nekaj manj bo rožičev in-mandljev. Škoda po vinogradih, ki sta jo povzročila letošnji pomladni mraz in sneg, se uradno ceni v dravski in savski banovini na 60%-no zmanjšanje pridelka, v drinski banovini pa na 30%r-no. Iz ostalih banovin točni podatki še niso prispeli. Vinska letina v Dalmaciji kaže kljub vsemu pričakovanju naravnost sijajne izglede, tako da se računa, da bo letošnji pridelek izvrstneiga vina (seveda če ne bo peronospore. toče, suše itd.) znašal nad milijon hektolitrov napram 675.000 hi v preteklem letu in napram 800.000 hi v normalnih vinskih letinah. Vse šole v Pragi bodo zaključile svoj letošnji pouk že 15. junija, ker bodo vsa šolska poslopja preurejena za prenočišča za sokolske goste na letošnjem vsesokolskem zletu. Na veliki mednarodni filatelistični razstavi, ki bo o priliki vsesokolskega zleta v Pragi od 26. junija do 4. julija, bodo razstavljene krasne zbirke poštnih znamk iz vsega sveta. Iz tujine se je s svojimi bogatimi zbirkami priglasilo doslej že 430 raz-stavljalcev. Najdražja znamka, ki bo razstavljena, se ceni na 900.000 čeških kron. Razstavljene zbirke so že sedaj zavarovane za približno 30 milijonov Kč. Češkoslovaški turisti slavijo letos 50-letnico obstoja svoje največje turistične organizacije «Kluba češkoslovaških turistov*, ki šteje danes nad 100.000 članov, in sicer 89.739 rednih, 209 častnih in 10.119 članov mladinske sekcije. Mreža markiranih potov tega kluba meri v skupni dolžini kakih 40.000 km in spada med najboljše v vsej Evropi. Klub je tudi lastnik 22 zgodovinskih gradov, v svoji režiji pa vodi še 6 nadaljnih gradov. Velika zgodovinsko razstava bo prirejena v Haagu na Nizozemskem v letošnjem septembru v proslavo 40-letnice vladanja nizozemske kraljice Viljemine. Rekord med proizvajalci živega srebra na svetu je dosegla Italija, ki je še leta; 1932. proizvedla 438 ton živega srebra, leta 1936. že 1472 ton, lani pa skoro 1900 ton. zlasti pa zvečer m Samouprava Vprašanje in odgovor Vprašanje: Kdo ima pravico, da iz prem eni sedež občine? (Vrhničan). Odgovor; O tern govori § 10. zakona o občinah, ki se glasi: «Ime in sedež občine se določita s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle.* — Iz tega izvira, da je prepuščeno povsem svobodni presoji ministra za notranje posle, ali in kako stavi predloge za določitev (izpre-membo) sedeža občine. Minister pri svoji odločbi ni dolžan upoštevati niti morebitnih sklepov-občinskega odbora, niti kateregakoli drugega mnenja. On more in sme v zmislu zakonitih določil odločati' v tem primeru po svojem lastnem preudarku. Torej je praktično mogoče, da se določi sedež občine brez vsakega sklepa občinskega odbora in tudi proti sklepu občinskega odbora in sploh brez privoljenja občinskega odbora. Če bi pa hoteli preprečiti morebiti nameravano izpremembo sedeža občine, bi morali n. pr. s pismeno predstavko na nadzorno oblastvo (sresko načelstvo) dokazati, db je večina volilcev, vsi uradi (šola, orožnišrtvo, župni urad, oddelek finančne kontrole, če je tam, itd) proti vsaki izpremembi sedeža občine. V Pragi bodo pojutrišnjem,- 22. t. m. občinske volitve, pri katerih se obeta zelo živahna volilna borba. Za 100 mest praških mestnih svetnikov se poteguje na 21 kandidatnih listah nič manj, kakor 1364 kandidatov. Odnošaji med Vatikanom in Nemčijo so se z rimskim obiskom Hitlerja močno poostrili, ker je Hitler odklonil svoj obisk pri sv. očetu. Baje bo odpovedan konkordat s strani Nemčije. Vojaki v Nemčiji odslej Hitlerja ne bodo več pozdravljali s salutiranjem, temveč z dviganjem desnice. Japonska mladina se vedno bolj upira imperialističnim težnjam sedanje diktatorske vlade in njeni zavojevalni vojni na Kitajskem. Doslej so japonske oblasti zaprle že 7500 akademikov in srednješolcev. Med Poljsko in Litvo je sedaj ves poštni, telefonski in brzojavni promet docela vpostavljen. Predsednik republike Turčije in njen reformator Kemal Ata-tiirk se zaradi težke bolezni namerava umakniti s svojega mesta. Kot novi predsednik republike se imenuje sedanji ministrski predsednik Dželal Bajar, ki se je pred dnevi mudil v družbi turškega zunanjega ministra dr. Ruždi A rasa v Beogradu in na Oplencu. Kemal Atatiirk je prepisal vse svoje nepremično imetje na turško državo. Zanimiva primerjava Kako je bilo včasih in kako je danes v šolskem pogledu na Češkoslovaškem Šef propagande sudetsko-nem-ške stranke na Češkoslovaškem Sebekovvski je imel pred dnevi v tipskem radiu predavanje o »zapostavljanju* Nemcev v pro-svetnih vprašanjih v Češkoslovaški republiki in je končno pripomnil, da je tozadevni odstavek iz govora na karlovarskem kongresu sudetsko-nemške stranke češkoslovaška vladna cenzura zaplenila. Ta famozni Sebekowski pa je v svojem predavanju pozabil povedati, da imajo Nemci na Češkoslovaškem tri visoke šole, 73 gimnazij in realk, 10 učiteljišč, 193 strokovnih šol, 423 meščanskih in 3233 ljudskih šol. Seveda ni v interesu niti tega SefK>kowskaga, niti radia v Lip-skem, da bi govorila o takih resničnih stvareh. Vprašati pa se moramo tudi pri tem, ali se sme tak razvoj nemškega šolstva na Češkoslovaškem imenovati «dušenje narodnih manjšin*? Kako naj pa. potem imenujemo propagando, hen-lajnovcev in njihovih pomagačev? Če se je v narodnostno-me-šanih krajih moglo kdajkoli nekje govoriti o kakem «dušenju> v šolskem pogledu, potem je bilo to v času, ko so bili na češkem severu in v drugih pokrajinah edini gospodarji prav ti sudetski Nemci, takrat 'vvolfovskega, danes henlajnskega kova. Takrat so uile češkoslovaške družine samo zato, ker so zahtevale lastne češke šole, v množicah me-tane iz služb in stanovanj ter so bile izpostavljane najstrašnejšemu preganjanju in nasilju. V Brezankah je bilo pred 30 leti revnemu delavcu njegovo borno pohištvo zmetano v potok, vsa kuhinjska posoda pa mu je bila razbita. V Lomu so leta 1907. zaradi šolske stavke staršev, ki so protestirali proti namestitvi otrok v nezdravih šolskih prostorih, morali rudarji priti iz rudnika in tako potne, od premoga za- mazane so orožniki gonili v mesto k zaslišanju. Zborovanja staršev so bila brez vsakega razloga razpuščena, učitelji pa so se morali zagovarjati v disciplinskih postopkih. V Ervjeucah je bilo vrženih na cesto 120 čeških družin in 6. junija 1907 je bil proti Čehom izvršen puč; bilo je veliko število ranjenih, med njimi tudi žena nekega radarja v devetem mesecu nosečnosti. Borbo za češke šole na severu bi lahko opisovali brez konca in kraja. Neinci so zakonite zahteve Čehov izpolnili šele po težki borbi, vendar se je pa takrat češko šolsko vprašanje rešilo komaj napol. Od 23.000 čeških otrok pod Rudogorjem je imelo Le 9000 učencev češki pouk v 18 šolah, d oči ni je moralo 14.000 čeških otrok obiskovati nemške šole. Čeških meščanskih šol pred 30 leti sploh ni bilo. krono vsega pa predstavljajo učilnice v takratnih čeških ljudskih šolah. Otroci so trpeli v njih fizično in duševno. Če vzamemo danes 8 okrajev pod Rud o gorje in, imajo Nemci v njih «pod češko vlado* za 46.679 učencev 395 ljudskih šol iu za 16.691 učencev 69 meščanskih šok poleg tega pa še večje število zasebnih šol. Če bi Nemcem danes vi’ačevali milo za drago le po onemi njihovem nekdanjem receptu, ki so ga sami uporabljali pod svojo vlado proti češkemu, večinoma delavskemu življu, potem bi imeli Nemci danes pravico ravno na desetino šol, ki jih danes imajo. Češkoslovaška republika se je dejansko res v polni meri pobrigala za izobrazbo in vagojo nemške mladine. Henleinovci očividno gledajo danes «dušenje* nemške prosvete v tem, da češki otroci v narodnostno mešanih krajih hodijo v češke šole, namesto v nemške, kakor nekoč, in da se tako češki otroci vzgajajo kot zavedni sinovi svojega češkega svobodnega naroda. Iz sveta umetnosti V operi so po dolgih letih osvežili spomin im Puccinijevo glasbe-»o-dramatično delo «Manini Le-scaut», v kateri je liagroniadenih obilo glasbenih domislekov, ki so prišli do razvoja v nadaljnjih skladateljevih operah (Boheme, Mada-me Butterfly in Tosca). Kljub temu, da je bila «Manon» francoskega Masseneta že ob nastanku Puccinijeve «Manon Lescaut« slavna in zlasti v Franciji /.elo uvažovana. spada tildi Puccinijevo delo med vse pozornosti vredna po bogastvu svojih melodij in apartni orkestraciji. V režiji prof. Šesta in pod taktirko dirigenta N. Štritofa je premi-jera dosegla očividno velik uspeh. Solisti gg. Vidalijeva, Franci, Janko in Rus so se poleg manjših vlog uspešno uveljavili. Da predstavu ni bila boljše obiskana, je bilo pač krivo istovečerno gostovanje bolgarske operete v drami, ki pa tudi ni moglo zaznamovati povoljnega obiska. Dvorakov «Jakobinec» kljub lepi glasbi na račun slabega libreta ni mogel posebno ogreti publike, dasi je v režiji, insceuaciji in glasbenem vodstvu imel vseskozi smotrne tol-^ mače in vodnike. Kot gost je v vlogi tiranskega grajskega oskrbnika vzorno pel in igrul g. M. Rus v/. Zagreba. G. Josip Rijavec, naš dragi zfin-*iee, je zopet po dolgem času zadi-vil Ljubljančane — in morda še bolj Ljubljančanke s svojo prvovrstno kreacijo Maria v Puccinijevi «Tosci». Bil je za svoj nastop deležen gromkih aplavzov polnega gledišča. Drama. 25-letnico svojega umetniškega dela je praznoval dne 13. maja naš uvaževani dramski igralec, režiser in inscenator g. Valo Bratina z uprizoritvijo dr. M. šnu-derlovih treh posrečenih skečev, mi/.vanih «Lopovščine». Hvaležna publika je dramsko gledišče skoro napolnila. lzni8—d7; 6. h2— h4, f7—f6 (običajno se igra c5. Poteza ffa izhaja od ruskih analitikov); 7. e5:f6, Le7:f6; 8. Lfl—d3, c7—c5; 9. Ddl—g4, Dd8—e7 (na 9. — Db6 sledi 0—0—0, Lxf6 in Dg7); 10. Sgl—f3, c5—c4? (s to potezo se odpove črni pritisku na damskem krilu); 11. Ld3—fl, Sb8—c6; 12. 0—0—0, Sd7—b6: 13. Sf—e5! Sc6:e5; 14. (14,-e5, Lf6:g5; 15. Ii4:g5, Lc8—d7; 16. Dg4—h5+ Ke8—<18 (Df7, 17.g6!); 17. f2—f4, g7—g6; 18. Dh5—h3, Ta8—c8; 19. Lil— e2, Kd8—c7; 20. Lc2—g4, Kc7—b8; 21. Sc3—e2, Tc8—e8 (Beli pritiska na polje e6; obramba s Sa4 in Sc5 ne gre zaradi T'Xd5!); 22. Tdl—(12! Ld7—c8; 23. Se2—c3 (preprečuje Sa4) a7—u6; 24. Dh3— e3, Sb6—d7; 25. Lg4—f3 (Črni je obranil točko e6, je pa izpostavil napadu točko (15), Th8—f8; 26. g2— g3, Tf8—f7 (Sc5 ne gre, ker sledi Lxd5!); 27. Sc3—dl (konj gre preko f2 in g4 na f6), De7—c5; 28. De3:c5, Sd7:c5; 29. Sdl—f2, Te8—e7; 30. Sf2—g4, Sc5—d7; 31. Td2—h2, Kl>8— c7; 32, c2—c3, Kc7—d8; 33. Kcl—d2, Kd8—e8? (daljši odpor bi nudilo Sf8); 34. Sg4—f'6, Sd7:f6; 35. e5:f6, Te7—c7; 36. Tht—el (preti Ld5!), Ke8—d7; 37. Lf3—g4, K Priporoča se Viktor leloči. Svele naJKnelie norveiko ribje olie iz lekarne dr. Q. Piccollla v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Oglašujte v M Slovenski besedi” 99 F I D E S“ Informacijska pisarna J. SEVER, DEDIČI LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14 Izvršuje vse informacijske posle, bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakortudi saniranje posojilnih zadev najkulantneje in v najstrožji tajnosti. Posredovanje za inozemska zastopstva. -r— wmmm Ljubljančani ^m obiščite gostilno ,PRI MAKSELNU, Sp. Šiška, Jernejeva cesta 24, kjer boste postreieni s priznano dobro domačo dolenjsko šunko in z domačimi dolenjskimi klobasami. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Došlanova poidjka viških vin. Prav tako točim prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Balinišče je ie odprto. špriporoca se Maks Klančar. Trajno kodranjo samo Din 60'- Frizerski salon Barvanje las v vseh niansah. Izdelava garantirano dobra. \ MIRKO ZALETEL, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24 Za konzorcij »Slovenske besedo: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko JuK. Tisk DelniSke tiskarne, d. d.,predstavnik Iran Ovsenik - vsi y Ljubljani.