Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million i Slovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best | Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere številka 29. joliet, illinois, 5. marca 1918. LETNIK XXVII RUSIJA SKLENILA t MIR Z NEMČIJO. Vojaška podjetja na vzhodni fronti ustavljena, obenem s podpisanjem mirovne pogodbe. IZJAVA RUSKIH DELEGATOV. I* Nemec pripomogel Turku k pridobitvi ruskega ozemlja. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March S, 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrijci nočejo v boj. > Petrograd, 27. feb. (Zakesnelo.) — Avstrijci niso hoteli prodirati proti Rusom v Volhiniji, po brzojavkah iz Žitomira. Nemški in avstrijski poveljniki so iz bojazni, da Avstrijci ne bi hoteli iti v boj, zbrali 200,000 nemških vojakov v okrožju Dubno. Poročila o naraščajoči neposlušnosti od strani nemških čet so bila prejeta iz Orše. Maršal Hindenburg, sedaj v Dvinska, je ukazal zaustavo vojaških Podjetij v Orškem okrožju. Bitka pri Pskovu se nadaljuje. Nemškim četam je bilo ukazano, u-r staviti svoje prodiranje proti Pskovu, Po telefonskem poročilu iz Novo-Selca v Lugo, ali bitka za zopetno osvojitev Pskova od Rusov se nadaljuje, kakor je videti. Nemci premeščajo veliko armado iz Polatska. Nemce v zasedbi Revala so hudo bombardovali Rusi z otoka Nar-gana. Moški in ženske mest, jasi in kme-v Pskovskem okrožju se baje obo-rožujejo za vojskovanje z manjšimi raztresenimi krdeli v ozadju vpadni-kov. To bojevanje se je že začelo na mnogih točkah. master at Joliet, 111., on March 5, 1918, ais required by the act oi'October6,1917. Francis dospel v Vologdo. Vologda, Ru.-ko, četrtek, 28. feb. — Ameriški in japonski poslanik'sta dospela semkaj danes na posebnem vlaku. Njuno potovanje je bilo brez vmesnega dogodka. Kitajski in siameški poslanec, brazilski opravilnik in Ameriškega Rdečega Križa zastopniki so tudi dospeli semkaj. Poslaniki ostanejo v Vologdi do nadaljnjih razvojev. Drugi vlak, ki je zapustil Petrograd z deli poslaniškega štaba, je dospel v Vjatko, 950 milj vzhodno od Vologde. URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH. London in Pariz poročata odbitje nemških napadov na zapadni fronti. AMERIČANI V KRVAVEM BOJU Odbili močan nemški napad, da bilo bojišče posuto z r'c ? *ci. ■ n> True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemci obesili 200 Rusov. London, 2. marca. — Po neki pol uradni brzojavki agencije za novice iz Petrograda je boljševiška vlada izdala proglas pod zaglavjem "Uvozniki nemške kulture", zatrjujoč, da ko so Nemci vkorakali v Wolmar dne 20. feb., je bilo 200' oseb prijetih in brez preiskave obešenih na trgu. Proglas pravi, da je to dejanje sledilo naznanilu od strani buržoazijcev, ki so se zbrali okrog vislic in so vpili: Ista usoda čaka 500 drugih." Nemci so naznanili, da bodo vsi bolj-ševiški rdeči stražniki obešeni ali u-streljeni. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. "Osvobodili" Kijev. Berlin, prek Londona, 2. marca. — Nemške čete so zavzele Komel (v ru ski pokrajini Mohilev, 150 milj severno od Kijeva), je naznanil danes berlinski vojni urad. "Ukrajinski in saksonske čete so o-svobodile Kijev," pravi naznanilo. Petrograd optimističen. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of Octoberč, 1917. Laška fronta. Rim, 27. feb. (Zakesnelo.) — Med Adižo in Brento so nastopale sovražne pozvedovalne patrole. Bile so odbite povsod po naših predstražah. Živahna borba je bila med nasprotnima topništvoma zapadno od Val Frenzele in ob nabrežini. Naše baterije so streljale na zbrane sovražne če te zapadno od Monte Grappe in na, streljevali avtomobilsko kolono. Blizu .... , , , •■ t,- • Nesvese so britanske baterije zbile so- premikajoce se vozove ob dolnji Piavi.1 . . vrazen zrakoplov. Zrakoplovstvo. V soseščini Cismona je bilo sovražno skladišče za strelivo uspešno zadeto po naših zrakoplovcih. V torek zvečer so naši leteči oddelki učinkovito bombardovali železnične stavbe pri Bulzanu in Perginu. tevilni sovražni stroji so poletavali nad planjavami. Spuščali so bombe na obljudene kraje med Trevisom in Petrograd se je vidno izpremenil. ■Mesto je optimistično, bojevito, odločno. Stotisoč delavcev je šlo med f% v°jake v revolucijonarno armado včeraj. eŠstdesettisoč je bilo poslanih na fronto. Smolnij zavod je izgubil svoj tragič-ni videz. Neprestan naval delavcev, •noskih in ženskih, se prostovoljno z8laša za delanje zakopov. Ceste so živahne in mračni pesimisti Nevskega Prospekta so izginili. Svetle "°ve rdeče zastave so videti povsod. uržoazija več ne izraža upanja, da bo rešena po Nemcih. True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. dele 3 dnevi za podpis miru. Kodanj, 1. marca. — Ruski mirovni egatje v Brest-Litovsku so bili ob-^esčeni, da sovražljivosti nehajo šele, 0 bo mirovna pogodba podpisana, V Pravi ruska uradna izjava, prejeta tu-aJ danes. Trije dnevi so bili pode-n* za Pogajanja, začenši danes. Tfue translation filed with the post- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5,1918, as required by the act of October6,1917. Rusija podpisala mirovno pogodbo. Berlin, prek Londona, 3. marca. — "Vsled podpisanja mirovne pogodbe z Rusijo", pravi uradno naznanilo iz glavnega stana nocoj, "so vojaška kre-tanja v Veliki Rusiji prenehala." "Sprejela vse pogoje." Petrograd, sobota, 2. marca. — V strahu, da bi pogajanju sledili celo tež ji pogoji, je ruska delegacija v Brest Litovsku sprejela vse nemške mirovne pogoje in bo pravkar podpisala pogodbo, po brzojavki od delegatov, prejeti danes v Smolnem zavodu. Zahteve so že bile povečane, so izporočili. Brzojavka, naslovljena na prvega ministra Lenina in ministra zunanjih stvari Trock'ega, se glasi: "Kakor smo slutili, so posvetovanja o mirovni pogodbi popolnoma brezko ristna in bi utegnila stvari samo po slabšati v primeri z ultimatumom od dne 21. feb. Utegnila bi celo vesti do izročitve drugega ultimatuma. Zahtevajo še več ozemlja. "Z ozirom na to dejstvo in vsled nemške odklonitve, zaustaviti vojaška Benetkami ter s posebno ljutostjo na Benetke. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Bojna delavnost narašča. Berlin, 1. marca. — Bojna delavnost je naraščala na obeh straneh reke Brente ves dan. RETJE POSOJILO SVODODE 6. APR. Na dan 1. obletnice napovedi vojnega stanja med Z. D. in Nemčijo se prične kampanja. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Topniško bojevanje. iJlnaj, 1. marca. (Zakesnelo.) — ItaBqanski sunek zapadno od Brente se je izjalovil. Rim, 1. marca. (Zakesnelo.) — Na obeh straneh Brente je bilo sovražno topništvo delavnejše včeraj. Naše baterije so namerjale močno streljanje proti njemu in tudi proti sovražnim četam v Val-San-Lorenzu in severno od Della-Berette. Na Asiaški visoki planoti so naše pSftrole uplenile množino orožja in streliva. Pri Ponte di Piave smo ob- Washington poroča, da je nemški cesar sklical kronski svet. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5,1918, as required by the act of October6,1917. Železnična predloga sprejeta. Washington, D. C., 28. feb. — Predlogo za upravo vladnega železničnega obrata je sprejela poslanska zbornica nocoj s 337 proti 6 glasom. Senat jo je že sprejel in mora sedaj iti v posvet. Dva demokrata in štirje republikanci so glasovali proti predlogi, ko je prišlo do zadnjega preizkusa. podjetja, dokler ni mir podpisan, smo sklenili podpisati pogodbo brez razprave o njeni vsebini in odpotujemo, ko podpišemo pogodbo. Zato smo prosili za vlak, pričakujoč, da podpišemo danes in potem odpotujemo. Najresnejša točka novih zahtev v primeri z onimi od dne 21. feb. je sledeča: True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Makedonska fronta. Pariz, 28. feb. — Bili so patrolni spopadi vzhodno od Dojranskega jeze-ra in obojestransko topniško streljanje severovzhodno od Bitolja. Zrakoplov ci so bombardovali postaje na progi Seres-Drama. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October 6,1917. Ruska fronta. Berlin, 28. feb. — Vojaška podjetja se razvijajo po svojem rednem teku. V Esioniji se je četrti estonski polk 'Ločitev krajin Karabad, Kars in tudi postavil pod naše poveljstvo, da Batum od ruskega ozemlja pod pre- j se očisti dežela krdel, ki jo nadlegujejo. V Minsku (zasedenem po Nemcih dne 21. feb.) je bilo uplenjenih 2,000 strojnih pušek in 50,000 pušek. tvezo pravice narodov do samoodloče-vanja." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October 6,1917. Czernin izročil nemške pogoje. Amsterdam, 28. feb. — Pogoje, pod katerimi so centralne vlasti pripravljene skleniti mir z Rumunijo, je izročil kralju Ferdinandu grof Czernin, av-stro-ogrski minister zunanjih stvari, po brzojavkah iz Bukurešta, prejetih prek Berlina. Kralj je prosil za kratko razdobje za premislek pogojev, ki mu je bilo dovoljeno. Pogoji centralnih vlasti, kakor očrtani v nedavnih časopisnih brzojavkah, obsega odstop ozemlja v Dobrudži na Bolgarijo ter gospodarske prednosti na Rumunskem za Nemčijo in Avstrijo. translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, ""equired by the act of October 6, 1917 SPREJEMANJE BOMB ZA ZRAKOPLOVSKI NAPAD. 'i ' V * 'rancoski zrakoplovec, sprejemajoč bombe na krov svojega »troja t pri-v Janju Ztt napati naj vojaškimi zavodi fovražnikovimi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Rumunski kralj ni všeč kajzerju. London, 1. marca.—Mirovni pogoji, ki jih e predložil rumunskemu kralju Ferdinandu grof Czernin, avstro-ogr-ski minister zunanjih stvari, obsegajo kraljevo odpoved prestolu v prid njegovemu bratu, princu Viljemu, ali r$-fcrendum-glasovanje na Rumunskem glede njegovega naslednika, po berlinski brzojavki, ki jo je danes poslal amsterdamski poročevalec za Exchange Telegraph Co. Kralj Ferdinand, princ rodovine Ho-henzollern, je bil proglašen odpadnikom (renegatom) po svojem bratu, princu Viljemu Hohenzollern, v decembru 1916, ko so centralne vlasti začele sovražni naval na Rumunsko in je princ Viljem, ki je general pruske pehote, poveljeval delu vpadajoče bojne moči. Prisvajatelj krone. Princ Viljem je postal prisvajatelj runumskega prestola ob tistem času. Izdal je v Krajovi proglas, izjavljajoč, da je on zakoniti dedič rumunskega prestola. Princ Viljem je 51 let star. Odrekel se je v$em pravicam do nasledstva na rumunskem prestolu 1. 1886., ko je bil njegov stric, princ Karol, izvoljen dednim vladarjem ruinunske dežele po njenem ljudstvu. Njegova druga žena, s katero se je poročil 1. 1915., je bila bavarska princesinja Adelgunda. Ima eno hčer in dva sina, ki sta pruska pehotna častnika. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917 Nemci dqspeli do Dnjepra. Berlin, 1. marca. — Naše čete so do spele do Dnjepra v svojem prodiranj^ proti vzhodu. Ob severni meji Ukra jine, blizu Rječice, so zadele ob močno utrjeno predmostje, hranjeno po so vražniku. Kraj in železniško postajo smo vzeli z naskokom ter ujeli nekaj sto neprijateljev. Pri Mosyru smo uplenili na Pripjef šest oklopnih čolnov, šestintrideset motornih čolnov in šest bolničnih bro dov. Do železnične proge med Kijevom in Šmerinko smo dospeli blizu Fasto va in Kasatina. Nemške "čete so hitele na pomoč poljskim legijonarjem, ki so se boje vali jugozapadno od Starokonstanti nova (v Volhiniji, petinsedemdeset milj jugozapadno od Žitomira) s sovražnikom, ki je bil močnejši po številu. Sovražnik je bil poražen po naših združenih močeh. Avstro-ogrske čete, pozvane od u-krajinske vlade in od prebivalstva proti sovražnim krdelom, so vkorakale v Ukrajino na širokih odsekih severno od reke Prut. IZJAVA TAJNIKA MCAD00. razdražilo ruski narod in ga pognalo v naročje Nemcem, ter sumnje, da kamor Japonija pride, odondod nikdar ne odide, so videti zapletene v preteh-tovanju predloga. Po enodnevnem posvetovanju se je pokazalo, da Združene Države še niso zavzele nobenega stališča glede načrta za posredovanje, ampak ga še preudar-jajo. Velika Britanija in Francija sta menda v prid japonskemu načrtu z omejitvami. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5,1918, ais required by the act of October6,1917. Kajzer sklical kronski svet. Washington, D. C., 1. marca. — Nemški cesar je sklical kronski svet, zastopajoč vse vladajoče rodovine na Nemškem, v glavni stan, kakor so naznanile uradne brzojavke diplomatskim krogom tukaj pozno danes. Med navzočimi v kronskem svetu so kralji bavarski, virtemberški, sakson-ki, velike vojvode badenski, alterbur-ški, hesenski in saško-weimarski. Največjo politično važnost pripisu jejo posvetu tukajšnji diplomatje. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Japonski predlog o Sibiriji. Washington, D. C., 1. marca.-— Japonski predlog za posredovanje i Mandžuriji in Sibiriji, na videz v za ščito japonskih in ententinih koristi pred nemškim razširjajočim se vpli vom, je povzročil znatno razvnetje • Washingtonu in drugih aliirskih glavnih mestih danes. Bojazni, da bi tako posredovanje True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Tretje vojno posojilo. Washington, D. C., 1. marca. — Prvo obletnico napovedi vojnega stanja med Združenimi Državami irr Nemčijo — dan 6. aprila — je izbral tajnik Mc-Adoo kot dan, katerega se začne kampanja za tretje posojilo svobode (Liberty loan). Znesek, roki in pogoji posojila še niso določeni, ker so odvisni od nadaljnje zakonodaje po kongresu. McAdoo izjavlja. V svojem naznanilu je danes tajnik McAdoo rekel: "Upam naprositi kongres v kratkem času za podelitev potrebne dodatne o-blasti. Kajpada je začetni datum kampanje odvisen od novega zakonodaj-stva, ali upati je, da se stvar lahko pre-udari in odloči v zadostnem času za pričetek kampanje na predlagani dan. 'Dan 6. aprila bo za vedno posvečen dan v ameriški zgodovini in videti je posebno primerno, da se začetek drugega leta naše udeležbe v tej vojni za čast in pravice Amerike in svobodo sveta proslavi z navdušenim nastopom po vsej deželi za še eno posojilo svobode. Pričakuje velike demonstracije. "Kampanja naj bi se začela z velikimi demonstracijami patriotizma v vsakem mestu, kraju in selu v deželi, ki bi resnično izrazile duha vzbujene Amerike. - ; "Tega dne naj bi vsak Američan iz-nova obljubil svoji vladi polno mero svojih pripomočkov in sklenil doprinesti vsako zahtevano žrtev v istem gorečem duhu, ki navdaja naše hrabre sinove v francoskih zakopih in na vodovju Atlantika za prelitje svoje krvi v Amerike sveti stvari." vahno severno od Griča 344 na desnem bregu reke Meuse. Noč je bila pokojna ob ostali fronti. Večerno naznanilo. Topniško streljanje je bilo nadlegujoče vzhodno od St. Die. vanje prav do Marienmourga, več nego osemdeset kilometrov (petdeset milj) za nemškimi linijami. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Avstrijci v Podolju. Dunaj, sobota, 2. marca. (Prek Londona.) — Štabi dveh ruskih vojnih zborov in treh pehotnih divizij so se vdali avstrijskim četam, po uradnem naznanilu, izdanem v vojnem uradu. Čete so bile ujete v Cliotinu in Ka-mencu Podolskem, glavnem mestu pokrajine Podolje. Avstrijci so tudi u-plenili 300 topov ter velike množine streliva in drugih vojnih zalog. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Francoska fronta. Pariz, 28. feb. — Francoske patrole, nastopajoče blizu Beaumonta (verdun-ska fronta) in v Lotaringiji, so doved-le nazaj ujetnikov. Topniško streljanje je bilo dokaj ži- Pariz poroča odbitje Nemcev. Pariz, 1. marca. — V okraju vzhodno od Chavignona so Nemci ob 8. uri snoči po težkem bombardovanju po gnali dve koloni proti francoskim linijam. Ljut boj od moža do moža je sledil in se končal v prid Francozom. Nemci so bili vrženi nazaj, utrpevši težkih izgub. Nekaj ujetnikov je o-stalo v francoskih rokah. Drugi poskus proti malim francoskim stražiščem jugovzhodno od Cor-benyja ni dosegel .večjega uspeha. Med nočjo je bilo živahno topniško bojevanje v okraju Craonne, med rekama Miette in Aisne, in v odseku Reim-sa. Neka bolniščnica v Reimsu za civiliste je bila sistematično obstreljevana z vžigajočimi bombami. Poslopje je zgorelo. V Champagni je bilo med nočjo več bombardovanj namerjenih proti francoskim prvim linijam, zlasti v okraju višan na obeh straneh Suippesa in v okraju Butte du Mesnil. Davi je sovražnik podjel navdušen napad proti našim novim postojankam jugozapadno od Butte du Mesnila. Bil je zlomljen po francoskem streljanju in napadniki so bili pognani nazaj, izvzemši na eni točki, kjer so se ustanovili v nekem sprednjem zakopnem delu. Ob istem času je bil močan nemški napad vzhodno od Suippesa popolnoma odbit. V Argonih so francoske patrole ujele nekaj Nemcev v Woevru. Dokaj močno topniško bojevanje je bilo pozno ponoči v odsekih Regnieville in Remenauville. Povsod drugod je bila noč pokojna. Zrakoplovstvo. V torek je oddelek francoskih zra-(koplovov izvedel fotografično ogledo- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemško poročilo. Berlin, 1. marca. — Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta: Napadi, podjeti snoči severno od Poelca-pella po angleški pehoti po silni topniški pripravi, so se zlomili. Na ostali tej fronti je bilo topniško bojevanje poživljeno na mnogih točkah v podporo manjšim spopadom med pozvedo-valci. Zapadno od La Fere je neki oddelek dovedel nazaj ujetnikov vsled napada onkraj kanala. Sovražnikov ozračen napad na Kor-trijk (Courtrai, šestindvajset milj jugozapadno od Ghenta) je provzročil znatnih izgub med Belgijci. Armadna skupina nemškega ;pre- tolonaslednika: Blizu Chavignona so naskočne čete izsilile svojo pot v sovražnikove zakope ter ujele deset A-meričanov in nekaj Francozov. Davi zarana je bila bojna delavnost poživljena na osamljenih odsekih v Champagni. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Američani usmrčajo Nemce. Z ameriško armado na Francoskem, 1. marca. — Ameriške čete so odbile močan nemški napad davi v ospredju severno od Toula. Mnogo izgub so utrpeli Američani, eden izmed usmr-čenih je neki stotnik, ki je bil gradui-ran iz West Pointa leta 1917. Napad se je popolnoma izjalovil; trije nemški ujetniki so ostali v ameriških rokah. Bojišče pred ameriškimi zakopi je bilo posuto z nemškimi mrtveci. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. MARCA 1918. Araerikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. -« lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 4. marca. — "Delati moramo za Rdeči Križ in storiti več, nego smo storili doslej. Presebični smo bili in si nismo popolnoma stavili pred oči, kaj delajo naši vojaki za nas," je rekel Rev. Father John Plevnik, naš slovenski župnik, ki je dne 25. feb. zvečer otvoril shod gospa in gospodi-čen župljank slovenske cerkve sv. Jožefa, ki so začele z delom za Rdeči Križ. Pet članic društva Loretta Alumnae je prišlo omenjeni večer ob polosmih v našo župnijsko šolo, da poučijo naše patrijotično ženstvo o pomenu in namenu Rdečega Križa ter o načinu organiziranja slovenske podružnice oziroma nove enote, ki bo znana kot ''St. Joseph's Slovenic Unit". Z delom se je takoj pričelo. Gospa Mary Anton Golobitsh je bila izvoljena za načelnico dela, in ta je izbrala za svQji pomočnici go. Mary Steve Stu-kel in go. Johano John Težak; prva bo nadzirala pletenje (knitting) in druga šivanje (sewing). Gospodične so izjavile, da bi rajši izdelovale rano-celniškc obveze. Drugo zborovanje je bilo v četrtek zvečer. In sedaj je naše dično ženstvo med najpridnejšimi delavkami v Jolietu za Rdeči Križ. Pravijo, da jih bo v Sv. Jožefa slovenski enoti kmalu nad 50. — Jugoslovansko zborovanje. V torek, dne 12. t. m. zvečer, bo v Jolietu veliko narodno zborovanje Hrvatov, Slovencev in Srbov. Govorila bosta dr. Leontič in dr. Vošnjak. Več o tem prihodnjič. — Pogreb. Gospa Catharine Ilenič, soproga g. Johna lleniča, slovenskega gostilničarja v Ottawi, 111., je umrla zadnji četrtek, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Njene zemeljske ostanke so pripeljali v soboto opoldne v Joliet in danes dopoldne položili k zadnjemu počitku v Ileničevem družinskem grobišču na našem slovenskem pokopališču sv. Jožefa. Od sobote do e je ohranila do danes, tiskarna v Ostrogi in mogiljanska akademija v Kijevu, ustanovljena od metro-polita Petra Mogile. IV. Panščina. Kakor so že davno izgubili svobodo poljski kmetje, so jo izgubili polagoma tudi ruski—postali so "hlopi". Ker je v Ševčenkovih pesnih neštetokrat govor o panščini t. j. tlačanstvu, o jarmu, bremenih in obupnem stanju kmeta roba, zato si oglejmo panščino malo natančniše. Tlačanstvo v naših krajih je bilo hudo, izzivalo često upore, celo kme-tiške vojske, a poljsko in velikorusko (moskovsko) tlačanstvo je bilo v primeri z našim pravo živalsko robstvo' V Stari Poljski se je razvila panščina iz fevda po nemškem vzorcu. Kralj se je imenoval neomejenega lastnika vse zemlje — torej tudi kmetov, ki so je obdelovali. V nagrado za zasluge in v plačo višjim vojakom ter dostojanstvenikom je dajal ali bolje posojal kralj cele pokrajine v dosmrtni užitek; le ti fevdalci so oddajali od svoje zemlje dele svojim vojakom, slugom itd. Fevd se je okrepil polagoma v posest, in poljska šlahta si je znala priboriti pravo, da ni mogel dajati kralj temu več pravic kakor drugemu. Raditega se je vsled složnega pritiska šlahte bolj in bolj ožila kraljeva moč — pravice šlahte do kmeta pa so rastle od dne do dne. Že 1. 1180. je moral kralj Boleslav I. prositi papeža pomoči in cerkvenih kazni proti šlahti, ki je pravcato drla podložne kmete — kralj sam ji ni mogel več do živega. In ker je umogoče-na šlahta dosegla polagoma celo prosto izbiro kralja, ji je moral novoizvoljeni kralj dajati za to vedno novih pravic. L. 1520. so bili seljani do cela urob-ljeni. Kmetje so bili "prikrepljeni" t. j. pritrjeni, privezani na zemljo — odtod tudi maloruska beseda "kripak" m "kripactvo", ki pomenja panščino. Nihče ni smel zapustiti zemlje brez dovoljenja pana, t. j. gospoda. Kakor zemljišče, tako je bil tudi kmet z vsem premoženjem lastnina panov. Kmetje so morali panu plačevati davek v denarju, brezplačno obdelovati panom njih polja in varšavski "sojini" t. j. državni zbor je 1. 1573. predal kmete povsem pod oblast šlahte, ne samo s telesom in imetjem, ampak ji je izročil celo nadzorstvo nad vestjo ter pravico reševati prepire radi vere. Bobrzynski piše: '"Izključno od pana je bilo odvisno, ali in kedaj oprosti podložnika, da se preseli v mesto ali kam drugam; od njega je bilo odvisno, kakšna bremena, najemnino in robote se imajo naložiti podložnim in v kakšnem razmerju. Za krivice, tepenja iti uboje kmet ali njegova družina ni mogla pana tožiti. Na ta način je postalo podloštvo selskega ljudstva zakon, dasi ga ni potrjevala nikaka državna postava. In vrhutega so imeli pani v svojih rokah vso zakonodajno oblast.' Kmet ni mogel pričati pred sodnijo, ni mogel skleniti nobene pogodbe, se ni mogel pritožiti nad šlahčičem, ni mogel postati uradnik, ni imel nikakih političnih pravic. Slahčič je "hlopa" •lahko pregnal iz zemlje, ga prodal, po-kvečil ali celo ubil; ako je pa hlop ubil smrtjo. Po vsej pravici piše poljski pisatelj XVI. stol. Andrej Modževskij: "Govorimo o robstvu, v katero so pani uko-vali kmete. Prodajajo jih kakor živino; kedar hoče pan, prisili hlopa, zapustiti zemljo. Stalita naziva kmete in preprosto ljudstvo "pse". Tuintam čujem najnesramniše glasove: "Kdor bije hlopa je ravno tako, kakor bi bil psa." Pani so si zlasti na Litovsko-Ru-skem med razkolniki celo prisvajali pravo izbirati in nastavljati duhovne. Zgodilo se je često, da so pani prodajali duhovske službe, pobirali, pobirali, prejemali darove od duhovnov, si pri-svojevali cerkveno posest itd. Pani so tudi sodili razkolne svečenike, gonili jih v zapore, pobirali davke od njin, itd. Najhujša šiba za uboge seljane pa so bili Judje -— arendarji. Od plemi-čev so dobivali Judje v najem in upravo zemljišča in ž njimi tudi vsa prava, ljudi soditi in kaznovati. Judje so imeli celo cerkve v svoji upravi ter hranili cerkvene ključe. Za krst, za poroko so morali ubogi kmetje Judu plačevali, da jim je odprl cerkvena vrata. Istota-ko so morali plačevati tudi za službo božjo in pogrebe! Jezuit Peter Skarga pravi, "da niso niti Turki niti Tatarji tako delali z narodom, kakor delajo pani"! Moskovsko tlačanstvo je bilo ravno tako, deloma še celo hujše. Tako grozno zatiranje svobodoljubnega naroda je moralo vzbuditi in izzvati krvav odpor! (Dalje prih.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 5, 1918, as required by the act of October6,1917. Britansko poročilo. London, 28. feb. — Angleške čete so izvedle uspešen napad snoči proti sovražnikovim zakopom na griču Greenland, severno od reke Scarpe. Dvanajst ujetnikov in eno strojno puško smo dobili v naše roke. Angleške in škotske čete so tudi napadle nemške postojanke v južnem delu Houtholške hoste ter privedle nazaj dvanajst ujetnikov in tri strojne puške. Sovražnikovo topništvo je bilo delavno v soseščini Havrincourtske ho- ste in južno od reke Scarpe. Topni štvo na obeh straneh je bilo delavnt med prvim delom noči vzhodno oi Ypresa. ! SI SI SI SI S) SI SI SI IS IS IS IS B! H ,--, i ZA KRATEK ČAS. J si SI H SI SI SI Sil Prav lahko. Odvetnik pride nekdaj v jetnišnico mariborsko, ko ugleda med jetniki sv« jega znanca, vpraša ga: "Kako pa S)£k prišel semkaj?" "Oh, prav lahko!" odgovori mu ta "Našel bi bil semkaj, ko bi bil tudi po polnoma slep; zakaj gnala sta me dva orožnika!" V gostilni. Natakar: "Izvolite kaj za večerjo'" Gost: "No, kaj pa imate?" Natakar: "Imam — imam telečj< noge, svinsko glavo, pečena jetrca, n* devana prsa, nabodeno srce, volovski jezik, sveže možgane in---" Gost: "In oslovsko pamet". Zdrave ribe. Bolnik: "Ali so ribe zdrave?" Zdravnik: "Jaz nisem še nobene zdravil. Praktično. tudent (prijatelju, ki ga je stražnik spremil domov): "Ali mu ne daš za toliko prijaznost nobene napitnine?" Prijatelj: "Ne, veš, jaz sem pri njem aboniran in mu dajem napitnino me sečno naknadno." » Res zoprno. A: "Prijatelj, ali veš, kaj je pri snubitvi najbolj zoprno?" B: "O vem, če namreč takole sn« bač namesto hčerine roke dobi — očetovo nogo!" BSiliasiSlSlBlBlBlSlSlSlSIBiBlllSISiBlSISIllSiaSlSlBlSIBSISlSlBlIlSISIBlS ffl ffl WAR Savings Stamps CENA TEKOM MARCA: Ena znamka stane $4.14, poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois Union Coal & Transfer Co. tit CASS ST1EIT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 4l2- Prvi in edini sloyenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Jeliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanto, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. MARCA 1918. -rwpin 3. v sjsdihjknih državah severn« amerike (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. viten.Tlj.na m. novembra 1914 imkorp. t dri. 111., 14. auj* 1»m inkorp. v dri. pa., i. apr. ml« oružbin O geslo. "vse za vero. DOM in narod." "vsi za enega. eden za vse." © f GLAVNI ODBOR: Fraiscdnik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L I. »^predsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, I1L II. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. fraWk........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, IU. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St, Joliet. I1L Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago. Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St.. Ottawa. 111. ne FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR. 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Bo* 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. WAJIVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti • 8. člani(icami) y kateremkoli mestu t državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pilite tajniku. Vsa pisma ia denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe m naj pošljejo na 1. porotnika. B fflffiffiffiffifflffiffl®ffiEE®®ffl@g®E®®fflfflffl@®SffiH@saS!E®5l SI Sebastopolska Najdenka. PREVEL REV. JOHN PLAZNIK. a asa®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® ii ffiafflaaaaaaaaaafflfflaaBaaaaaaaBaaaaafflBBaBBBa j-nj njeni tovarišici. F DRAMATIS PERSONAE. Častita mati usmiljenih sester v fran coski armadi na Krimu. Sestra Katarina, Sestra Marija, Miss Quigley, lastnica šolskega zavoda na Angleškem. Madame Lacroix, francoska učiteljica v tem zavodu. Roza, sebastopolska najdenka, učenka v istem zavodu. Amalija Sharp, ") Bessi Goodenaugh, I njene so- Viktorija Armstrong, j učenke. Avgusta Noble. Vdova Maloney, njena strežnica. •J^nnette, strežnica pri sestrah. Suzana, strežnica pri Miss Quigley. PRVO DEJANJE. Prvi prizor. Notranjost šotora francoske armade Pfed Sebastopolom. V ozadju je oltar Matere Božje in druge nabožne stvari. £ astita mati in sestra Katarina sedite. zvijate obvezila in take reči. e s t r a Katarina. Platna bo 3 Vn^."131?' častita mati. Če nam dobri * IJate'ji iz Francoskega ne pošljejo lQaV nove zaloge, bo naša za- ga kmalu prazna. Če izbruhne nov nh . I501"© pa potem počele z °gimi vojaki, katere nam bodo tru- °ma vozili v bolnišnico? p astita mati. Če pride tako ^ ec- bomo morale raztrgati naše sa-jjjt.s ansko platno. Vesele moramo smemo kaj žrtvovati za udob-jo *! leh llral>ril1 vojakov, kateri se da-jnoy^n mrcvariti za bla8°r na5e (1°" stra Katarina. Da, nikaka 2rtev se ne da oni " "" primerjati s tem, kar k0 smvujej°- O, kadar jih vidim, ka-se 1?okvarjeni in pohabljeni, kako b|ed?J-aj° V groznih bolečinah, kako so Vse ln su'1'' vendar pa pripravljeni «mr ,I'retrpcti> celo veseli, da smejo , ^e o ' nam Francosko, tedaj (W|fetitiCe nc morem kaj več Č a • cosk0?1'* 3 m a 4 In vse to za Fran- deže'aS.ra Katarina Francoska ljubih J> ^omov'na> ali naj je ne Č ° • H0sta.Stita m a t i. Da. Naša dolž-jiti že|';( to,la kdor hoče obuditi in go-Višip kakorJno imaš ti, potrebuje g 'Jubczni. lite nit'r ^ K a 1 a r ' " Ne, ne hva-ške8a Je ie|ie, kakor bi bila kaj juna- C a '»«„ V''a mati. Ni bil moj na- le Poved ' tC hvali,a' Hotela 8e,n li sem te;'. "aj "as vodi pri na- ' ?*varavne,m Jelu. Tu, v taboru, je Jl"ha uA' da sc naleiemo » Juha ka.' da sc nalezemo .s J S;stater' Prevladuje okrog ^ ra Katarina. Kar svetnega nas. se tega tiče, sem že večkrat mislila, da so vojaki velikodušnejši od nas. Jaz bi ne mogla prestati takega strahu in tolikega trpljenja, če bi ne videla pred seboj boljšega plačila kakor to, katero čaka vojake za njihovo hrabrost. Pri-poznam, da bi se prestrašila težav, katere moramo prestati vsak dan, če bi me ne spodbujalo kaj večjega, kakor ljubezen do domovine in čast. Častita mati. Moj dragi otrok! Večkrat sem si domišljala, ko sem te gledala, ko si se sklanjala čez mrtvaške postelje, bleda in izmučena, da četudi imaš vzvišenejši pomen, vendar pa da je ta naloga pretežka za tebe, za tvoj pogum in tvoje zdravje. Ali ni res? Žalostna sem, ko vidim, kako hujšaš. Rada te oprostim tega bremena, če je pretežko zate. Sestra Katarina. Predraga častita mati! Ko so Vas naše dobre prednice izvolile, da se podate na bojno polje, veste, da sem se sama ponudila, da delim z Vami križe in težave. Tedaj še nisem ničesar vedela o strahotah, ki nas čakajo. Sedaj jih poznam. V šotoru za obolele za kolero; v šotoru, kjer zdravnikov nož igra največjo ulogo; na zaduhlem parniku, natlačenem z ranjenci in umirajočimi, povsod sem bila z Vami in videla stvari, katerih niti domišljija ne more ustvariti. Če bi se morala odločiti sedaj, bi sprejela svojo nalogo s podvojeno gorečnostjo. Častita mati. Zakaj pa si potem tako potrta in melanholična? Sestra Katarina. Ali morem biti drugače ob takih prizorih? O, vojska! Ljudje jo slave. Tisočeri bodo brali o tem, kar se godi okrog nas, slikali si v duhu vse slavne boje in srca jim bodo postajala nemirna. Da, celo matere bodo kazale s ponosom na strani, kjer se piše o slavnih činih svojih sinov, kakor jih imenujejo. Če bi pač mogle videti, kakor mi vidimo, kako umre v njihovih srcih vsak čut usmiljenja, kako vdari eden na druge ga, kake peklenske strasti se rode v njihovih srcih, kako se jim ta strast kaže na obrazu, kako se ljudje, morda najbolj krotki in nežnočutni, postav ljajo in rjujejo veselja zavoljo gorja, katerega so prizadjali svojemu bližnjemu! Ko bi pač mogli slišati peklenski odmev vojnega krika — če bi vsaj mogli videti bojno polje, ko se je grom polegel, pridružiti se onim, kateri iščejo o polnoči ranjence in mrtvece — obmolknili bi in ne bi častili vojske z vzvišenimi naslovi. Mi smo vse to videli in šc več in kakor je v resnici. Ali moremo biti drugačni, kakor žalostni? Častita mati. Vojska jc v resnici strašna stvar — največja šiba, katero Rog pošilja ljudem. Ne smemo pa predolgo gledati sence na podobi. Ima tudi nekaj boljših potez. Prinese nam lahko ravno tako ljubezen, kakor sovraštvo. Vzbudi lahko hvaležnost, posebno za nas sestre. Ali nismo po plačane za svoje delo že s hvaležnimi pogledi trpečih vojakov? Sestra Katarina. Nekaj veselja imamo že tukaj. Ali ni veselje gle dati, kako se revežu potoči solza hvaležnosti? Nikoli ne bom pozabila, kako hvaležno me je pogledal ranjeni ruski vojak, ko je zagledal križ v moji roki. Do tedaj je bil neznosen, ni si dal pomagati, in vsakikrat je strgal obvezo od rane. Ko pa sem mu pritisnila križ na ustnice, se je tam pokazal smehljaj, kalcoršnega še nisem videla preje. Odtedaj je bil miren. Iskal je blagoslova od svojega duhovna. Ali mu ta kaj pomaga? Častita mati. Da, če ima trdno vero in ne pozna prave vere zavoljo svoje nevednosti. Sestra Katarina (boječe). Kaj pa, če so učeni častniki in plemenitaši? Častita mati. Zakaj to sprašuješ? To se pravi preveč radovedno raziskavati Božja pota. Sestra Katarina. Njegova pota so pravična, toda (obrne se na stran, da bi zakrila solzo) velikokrat prav skrivnostna. Častita mati. Kaj to pomeni? Jokaš? Zakaj govoriš o skrivnostih? Nikar se tako ne vznemirjaj, drugače te moram poslati domu na Francosko. Sestra Katarina. O častita mati, ne govorite tako! Nikaka izpre-memba ne more ozdraviti moje žalosti. Vem, da ni prav, da se vdajam takim mislim. Zaslužila sem grajo. Skušala se bom pomiriti. Jeannette (vstopi). Zunaj je neka žena iz angleškega tabora in hoče Vami govoriti, častita mati. Gre se menda za nekega otroka, če sem prav razumela. Častita mati. Pripelji jo noter. (Jeannette gre ven in se takoj vrne z vdovo Maloney.) Vdova Maloney (pade na kolena). Hvala Bogu, da vidim pravo, živo nuno. Denite mi roko na glavo in me blagoslovite. Častita mati. Samo duhovnike in škofe se prosi blagoslova. Maloney. O, ne. Duhovnikov blagoslov je ena reč, nunski pa zopet druga. Vsaka je dobra po svoje. Častita mati. Bog Vas blagoslovi. Vstanite in povejte, s čim naj Vam postrežemo? Maloney. Jaz ne potrebujem ničesar. Vdova Maloney je revna, pa si že sama zna pomagati. Častitamati. Kaj pa hočete od mene? Maloney. Zavoljo nekega otro-čička sem hotela govoriti z Vami. Častita mati. Je otrok Vaš? Maloney. Ni ne. Pa zato je vseeno tak ljubček. Ker se nikdo ne briga zanj, se moram pa jaz. Častita mati. Sirota? Maloney. Tega ne morem povedati, ker ne vem, če je otrok kedaj imel očeta ali mater. Častita mati. Nikoli imel očeta ali matere? Kaj pa mislite? Maloney. Ker nisem nikoli slišala o njih. Častita mati.- Kako ste pa potem prišli do otroka? Maloney. To sem Vam ravno hotela povedati, če bi mi bili dali toliko časa. Častita mati. Pripovedujte. Ne bom Vas motila. M a 1 o n ey. Vidite, tako je bilo. Ko sva izstopila iz ladje, jaz in moj ubogi mož, Barney Maloney, Bog mu daj večni mir in pokoj, ko smo stopili na obalo, smo Ruse pošteno nabili ob reki Almer. O, kako smo se tepli! Častita mati. Menda vendar ne nameravate reči, da ste se tudi Vi bojevali ob Almi? Maloney. Ne jaz sama; moj mož se je; veste, to je vseeno; posebno še zato, ker nisem bila daleč zadaj. Ali nisem ravno jaz prišla k njemu, ko je izpraznjeval steklenico, katero je vzel mrtvemu Rusu? Potegnila sem ga za ušesa in rekla, naj ga bo sram, da tako čas trati, namesto da bi zavzemal Se-bastopol. Vendar ga nismo zavzeli tisti dan, škoda. Častita mati. Res škoda; si bi ga bili zavzeli tisti dan, pa bi več mož danes ponosno stopalo, tako pa leže v grobu. Maloney. Resnica; boljše za Vas in tudi za ubogega Barneya. Častitamati. Ali je Vaš mož mrtev? Maloney. Mrtev, mrtev. Ubogi fant! V zadnji veliki bitki so ga ubili. Ej, počakaj, saj še nisem do tega prišla. Počakajte malo — kje sem že bila? O, se že spominjam. Ko smo nabili Ruse, smo korakali po suhem, ni bilo potov ali pa vsaj takih potov, katera bi bila potom podobna. Tako slab dan je bil. Hodili smo po blatu, po kamenju, plezali smo skozi trnje in čez skale, šli smo in šli, kakor da bi ne hotelo biti nikoli konca našemu potu. Častita mati. Prosim Vas, skon-čajte enkrat svojo pripovedko. Maloney. Saj sem ravno začela. Nazadnje, kaj vidimo? Lepo hišo v nebeško lepem vrtu, vsa v rožicah in ne vem, kaj še? Rudečesukneže, pa so se razbili na kose v prej kakor pol ure. Sestra Katarina. Nesrečna vojska. Nikomur ne prizaneseš! Maloney. Kaj bi Vi rekli šele potem, ko bi bili videli to hišo znotraj. Pa tega nismo vsega sami storili. Bila jc tam kopica teh grdih kozakov, ki niso vedeli, da smo tako blizu. Razbi- jali so mize in ogledovali in gledali, kaj bi našli. Sestra Katarina. Kako lepa hiša je to bila morda še isti dan! Maloney. Še tudi tisto uro. Jasno je bilo, da so imenitni ljudje ravnokar odšli. V eni sobi sta dva koza-ka ravno davila služkinjo, da bi dobila od nje tega ljubkega otročička; imel je namreč na sebi zlat križec, zavoljo tega otroka sem prišla. Sestra Katarina. Ali ste ga rešili o pravem času? Maloney. Ravno o pravem času. Eden izmed kozakov je ravno začel pretepavati dekleta, ko sem jaz prihitela in ga prijela za roko, s katero je zavihtel meč, Barney pa mu je porinil bajonet v usta. Sestra Katarina. Nedolžni o-trok, ki je moral gledati kri tako mlad! Maloney. Kri! Čisto je oškrop-ljen s krvjo in še jaz zraven; po pomoti me je vdaril še po roki. Častitamati. Ali so vmorili ko-zaka? Maloney. O, že čisto mrzel je; drugi pa je stekel ven in skočil na konja ter je še pozabil reči "hvala lepa" za kroglje, katere so pošiljali za njim. Sestra Katarina. Kaj pa se je zgodilo s služkinjo? Maloney. Zbežala je v drugi smeri. Ni me hotela poslušati, četudi sem vpila za njo tako lepo, kakor sem le znala. Poznala je pota boljše, kakor jaz in se skrila v gozdu. Sestra Katarina. Vi ste pa vzeli nedolžnega otroka. Gotovo ga ljubite sedaj, kakor bi bil Vaš. Maloney. Res. Ali tudi ne zasluži, ta ljubček? Kmalu je postal srček celega regimenta. Veliko častnikov me je že prosilo za otroka. Pa ga ne dam. Uboga vdova Maloney ne zna vzrediti gospe iz nje, a bi rajši dala življenje, kakor deklico. Častitamati. Vi bi radi, da bi Vam me pomagale? Maloney. To je ravno, po kar sem prišla. Dokler je bil ubogi Barney še živ, je že še šlo. Sedaj ga pa ni več — Bog mu bodi milostljiv. Kaj bi bilo z menoj, če bi se me ne bil u-smilil gospod Sheahan in mi dobil Islužbo pri postrežnicah. Vidite, da tam ne morem imeti ljubljenke pri sebi; gospod Sheahan mi je nasvetoval, naj grem tu doli k nunam in jih prosim za Božjo voljo, naj mi nekoliko pomagajo, dokler se ne vrnem na Irsko. Častita mati. Z veseljem bomo pomagale, četudi imamo tako slaba sredstva.' Maloney. O, slabše se ji ne more goditi, kakor v mrzlih šotorih tam zgoraj. Barney je pred svojo smrtjo naredil zanjo še ljubko zibelko. Bo vsaj posteljo imela. (Jeannette hitro vstopi.) Jeannette. Častita mati! Nujno Vas potrebujejo. Prinesli so ranjenega ruskega častnika. Ne bo dolgo živel. Častila mati. Hočem ga sprejeti. Pojdi z menoj, sestra Katarina. (Odidete.) Maloney. Ali je general s kakim dolgim imenom, da bi se človek zadavil, predno ga izgovori? Jeannette. Menda ni general. Gotovo pa je visok častnik. Njegova obleka je vsa pokrita z zlatom in ima zlat križ na prsih. Maloney. Revež. Spominja me na Barneya. Ne mislim na njegovo visokost in lepoto, četudi je bil Barney lep dovolj za mene. Kako dober človek je bil! Sicer se je včasih napil in me malo pretepel, pa to ni delal on, ampak — Bog mu grehe odpusti — žganje. Predno je šel v vojsko, se je lepo spovedal, se zaklel, da ne bo več pil in ravno, ko je postal dober, sem ga zgubila. O Barney, moj Barney! (Pade na kolena in se joka. Jeannette skoči k njej, da bi jo potolažila. Za-grinjalo pade.) (Dalje prih.) Hud kašelj. Čitajte kar nam je pisala Mrs. Ant. Hantl iz Ernest, Pa.: "Moj sinko je imel hud kašelj. Dala sem mu Severov Balzam za Pljuča in takoj drugo jutro se je bolje počutil. Naslednjo noč je prav dobro spaval." Poskusite zdraviti s Severovim Balzamom za Pljuča v slučajih kašlja, prehlada, hri-pavosti, hropenje v grlu, kašelj in.in-fluenco ter bronchitis. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Feb. Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, Joliet, Illinois. Chicago Phone 4635. KILA OZDRAVLJENA. Ko sem pred leti vzdignil neko deblo, sem se bil vtrgal. Zdravniki so mi svetovali edino pomoč v operaciji Pas mi ni pomagal. Konečno sem dobil nekaj, ki me je popolnoma ozdravilo. Leta so prešla, a kila se ni povrnila dasi imam težko delo kot tesar. Ozdravljen sem bil brez operacije, zgube časa ali sitnosti. Jaz ne prodajem ničesar, pa dam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacijeali zgube časa, če mi pišete na Eugene M. Pul-len, Carpenter, 485 D, Marcelus Ave., Manasquan, N. J. Izrežite ta oglas in ga pokažite vtrganim, da mu ohranite življenje ali vsaj preprečite sitnosti, tarnanje in konečno operacijo. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. KW»»»S M «»»»»»W» S--s Iff MALI OGLASI. s K SRffiffiffiififfi Hi ffi H !fli!«ffi!fi!li!fi Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni Kadar koga iščete, pošljite oglas t naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času. Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče ogfas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi. Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede. Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York FOSkLTJLSit© IŠTo-vo Pivo Old Lager •"•"V STEKLENICA H««Hi Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. ---IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih t Jolietu B _____________________________________m ffl ffi fflffl ifflNaša velika in moder- SB II no urejena tiskarna gi ffiffl Hi ffi s a®®«®®® izdeluje|najhltreje in najličneje ffifflffifflfflfflffl 9jg |ffl|fflfflffifflffiffl TSE TRSTE T1SK0YINE ZA fflfflfflfflfflBjggg fflfflffl jgfflffll® ffl 00 ffl gBSBB fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflIB fflffiilffl fflfflfflffl fflllllffl fflllffllS fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl ® fflffiffl fflfflfflffl slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleikega in obratno. isaH i®! „ jffl« fflfflffl™ a®®® fflfflfflg ffliifflffl ISBg ifflffi Jfflffl fflfflfflg) fflfflffiffl fflfflfflffl RABIM DVA DOBRA FANTA, PA tudi moža in ženo z malo družino, za delo na farmi. Stalno delo, dobra plača. Več pove; J. M. Nema-nich, R. 1, Tower City, N. Dakota. [gSlSlffi ffli]®ll ■ ■ 1 - ffl S ffl H Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni B j§ g S lini papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- ® 1S S vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve- m B®®® ® i ® i selic in razne druge take stvari. Pišite nam za B® fflffl n B B B Cene' da 8i Prlhranite denar« n B B m I b b 1 Bfflfflfflffl®ffifflfflfflfflfflSBfflfflfflfflffifflfflfflffl«ia®fflfflafflffl [Sffifflffl ai b aaaaaaaaaaafflaaaaaafflaafflaaifflfflfflffifflffifflfflffl®® ® b b® ®® ®® Amerikanski Slovenec«« Prva slovenska uaijska tiskarna v Ameriki. HH V lastnem d.mu-1006 N. Chicago St., Joliet. 111. »g B| _ Btt B B BBBB»ffl®iB»ffiaiffl®ffiffifflB®»fflffiaB»»iBaBffi«liB«BBB«l B B SBBBBBBBBBIBBBBBBBBEBaBaBBBBBBaBBBBBBBBBI AMEXIKANSKI SLOVENKC, 5. MARCA 1918. MALI YITEZ (PAN VOLODIJEVSRI.) Zgodovinski roman, Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) XI. Še preden so odrinili Turki izpod Drenopolja, je bilo nastalo veliko gibanje po vseh poljskih stanicah nad Dnestrom. Zlasti v Hreptov, ki je bil Kamencu najbližji, so donašali het-manovi poslanci povelje za poveljem. Mali vitez jih je izvrševal ali sam, ali pa jih je, kolikor se niso tikala njega, po zanesljivih ljudeh pošiljal dalje. S temi povelji se je precej zmanjšala posadka hreptovske trdnjave. Gospod Motovilo je odšel s svojimi Semeni celo tja pod Human Hanenku na pomoč, ki se je s periščem kazakov, zvestih ljudovladi, kolikor mogoče krepko držal zoper Dorošenka in zoper krimsko ordo, z njim združeno. Gospod Mu-šalski, nedosežni strelec, gospodje Snitko, Nenašinec in Hromika so odgnali plemiški prapor in Linkhausno-ve dragonce v Batoh, nesrečnega spomina, kjer je stal gospod Lužecki. Temu je bilo naročeno, naj pozorno opazuje Dorošenkovo gibanje. Gospod Boguš je dobil povelje, naj se pomudi v Mohilovu, dokler na prosto oko ne ugleda čambulov. Naročila hetmanovo so čakala tudi slovečega Rušiča, ki je edini presezal Volodijev-skega, ki pa je odšel na čelu maloštevilnega krdela na stepo ter ondi zanik-nil, kakor bi bil padel v vodo. Pač pa .se je čulo o njem pozneje, ko so dospele čudne vest, da okrog Dorošenkovega tabora in okrog orde kroži nekdo kakor zli duh, ki vsak dan pobija posamezne vojake in manjša krdela. Domiljali so si, da izvrstni Rušič napada sovražnika, zakaj kdo drug, razun malega viteza, ne bi ga vedel napadati tako. In res je bil to gospod Rušič. Volodijevski bi bil imel oditi po določenem načrtu v Kamenec, zakaj ondi ga je potreboval hetman, češ, da je bil to vojak, čigar navzočnost vlije na-do v srce ter dvigne duha tako bival-cem, kakor posadki. Hetman je bil prepričan, da se Kamenec ne ubrani. Bilo pa mu je dokaj do tega, da se brani čim nadalje, zlasti dokler ljudovlada ne nabere potrebnih vojakov za obrambo. V tem prepričanju je poslal kakor v gotovo smrt najslavnejšega viteza v ljudovladi in vsem priljubljenega vojaka. Pošiljal je v smrt najslavnejšega bojevnika, in ni mu bilo žal. Hetman je mislil neprestano, kakor je rekel pozneje pod Dunajem: da gospa Vojnina utegne roditi vojake, ali vojna jih zgolj ugonablja. Bil je celo sam odločen pasti ter je smatral za najpreprostejšo dolžnost vsakega vojaka, da pade in da, kadar more s smrtjo izkazati domovini znamenito uslugo, smatra smrt za ljubezen in veliko nagrado. Hetman pa je vedel, da je mali vitez z njim istega mnenja. Sicer pa sedaj ni utegnil misliti, kako bi prizanašal posameznim vojakom, ko se je bližala poguba cerkvam, mestom in pokrajinam v ljudovladi, ko se je vzhod dvigal z močjo, kakršne se še doslej ni spominjal nihče, na boj zoper Evropo, zoper vse krščanstvo, ki ljudovladi, zavarovano z njenimi prsmi, ni mislilo iti na pomoč. Hetmanu je moglo biti samo do tega, da bi bil Kamenec pred vsem drugim bran ljudovladi, pozneje pa bi bila ljudovlada za-ščitnica ostalemu krščanstvu. Kaj bi se bilo utegnilo zgoditi, ako bi imela moč, ako ne bi je ugonobljal nered? Toda hetman ni imel dovolj vojakov niti za četovanja, kaj šele za vojno samo! Ako je poslal nekoliko vojakov na ta kraj, se je pokazala praz nina na drugem, in val napadnikov jo je lahko zajel brez ovir. Straže, ki jih je razstavljal sultan ponoči v svojem taboru, so bile številnejše nego het-manovi prapori. Naval se je bližal od strani, od Dnepra in od Dunava. Ker pa je bil Dorošenko z vso krimsko ordo bliže ter je že poplavljal krajino požigal stavbe in moril ljudi, so šli glavni prapori proti njemu, a na drugi strani je celo nedostajalo ljudi za četovanje. V tem težavnem položaju je napisal hetman Volodijevskemu tele besede: "Že sem premišljal, ali naj te poš ljem v Raškov proti sovražniku, toda prestrašil sem se, da v tem primeru ne bi dospel v Kamenec, ako bi orda na sedmerih brodovih pridrla v naš kraj in zalila krajino. V Kamencu pa si nii neizogibno potreben. Šele včeraj sem se spomnil Novoveškega, ki je izkušen in odločen vojak, in ker se človek v obupu loti vsega, mislim, da mi dobro postreže. Kolikor mu moreš poslati lahke konjiče, toliko mu je pošlji, on pa naj odide z njo kolikor mogoče nadalje, naj se pojavlja povsod in trosi novice o velikem številu naše vojske. Kadar pa bo že imel sovražnika pred očmi, naj šviga semtertja pred njim, pač pa naj se ne da zajeti. Znano je, odkod pridejo, toda ako bi zapazil kaj novega, ti mora to takoj ] naznaniti, ti pa mi brez odloga pošlji poročilo v Kamenec. Novoveški naj nemudoma odide, ti pa bodi pripravljen na pot v Kamenec; pač pa počakaj, dokler ne dospo novice iz Molda-ve od Novoveškega." Ker je Novoveški časih bival v Mo hilovu, se je čula vest, da namerja itak dospeti v Hreptov. Mali vitez mu je torej zgolj namignil, naj pospeši prihod, češ, da ga po hetmanovi volji čaka opravek v Hreptovu. Novoveški je dospel tretji dan. Znanci so ga komaj spoznali ter si domislili, da ga je bil Beloglavski po pravici nazval koščenjaka. Ni bil to več oni mladi, bujni, veseli in svojeglavni človek, ki je planil na sovražnika s smehom, konjskemu rezgetanju podobnim, ter mahal tako močno z mečem, kakor se obračajo lopate vetrne ga mlina na sapi. Bil je shujšan, ru men, zasinel in ob tej shujšanosti še bolj podoben velikanu. Z na pol zaprtimi očmi se je oziral po ljudeh, kakor ne bi poznal niti najboljših znancev, in skoro vsako reč mu je bilo tre ba dvakrat ponoviti, zakaj videti je bilo, kakor da v prvem hipu ne umeje vsega. Izvestno se mu je v žilah na mesto krvi pretakala grenkost; izvestno se je trudil, da ne bi mislil na ne katere reči, trudil, da jih pozabi, da ne izgubi pameti. Res, v tej krajini ni bilo človeka, ni bilo rodbine, med vojaki ni bilo ni enega dostojnika, ki se ga ne bi bila do teknila nesreča iz poganskih rok, ki ne bi objokavali koga izmed znancev, prijateljev, sploh dragih svojcev, toda nad Novoveškim se je uprav raztrgal oblak nesreče. V enem dnevi je izgubil oče ta, sestro in zaročnico, ki jo je ljubil i. vso močjo bojne svoje duše. Ljubše bi mu bilo, da sta umrli sestra in ona sladka, ljubljena deklica, da sta izginili pod mečem ali v plamenu. Toda njiju usoda je bila taka, da celo največja muka proti njej za Novoveškega ni bila nič. Trudil se je, da ne bi mislil nanjo, zakaj vedel je, da se ta misel kar najbližje dotika zblaznosti — a vendar se mu to ni posrečilo. Njegov mir je bil zgolj navidezen V njegovi duši nikakor ni bilo vdanosti, in vsakdo je lahko uganil na prvi pogled, da se pod tem mrtvilom skriva nekaj zlega in strašnega in da tedaj, kadar izbruhne, ta shujšani velikan zvrši še nekaj ogromnega nalik razburkanemu življu. Bilo mu je to razločno napisano na čelu, da so se mu celo prijatelji bližali z nekako bojaznijo in se ob razgovoru z njim izkušali izogniti temu, kar se je bilo zgodilo Pogled na Barbko v Hretopvu je iz-nova zbodel zatajeno njegovo bolest. Ko ji je pri pozdravu poljubil roke, je jel zdajci stokati kakor zober, ki ga more. Oči je imel zalite s krvjo, in žile na vratu so se mu napele kakor vrvi. A ko mu je Barbka plakaje z ročicami stisnila glavo, se je zgrudil pred njo, in dolgo ga niso mogli spraviti na noge. Toda ko je zvedel, kakšen posel mu je zaupal hetman, je dokaj oži vel. Žarek zle radosti mu je prešinil lice, in rekel je: "Storim to, storim, pa še kaj več." "Ako kje srečaš tega steklega psa, daj mu, kar mu gre!" omeni Zagloba. Novoveški ni takoj odgovoril, nego je samo gledal Zaglobo. Zdajci pa se mu je zblaznelost zašrčala v očeh; vstal je in stopil proti staremu plemiču kakor bi se hotel vreči nanj. "Ali verjamete,^ je dejal, "da temu človeku nise mstoril nikdar kaj zalega, nego da sem mu bil zmerom naklonjen ?" "Verjamem, verjamem!" odgovori Zagloba urno in se orezno umakne za malega viteza. "Celo sam bi šel s teboj, pa me trga po nogah." "Novoveški!" reče mali vitez, "kdaj odideš?" "Nocoj." "Dam ti sto dragoncev. Z drugo stotnijo in s pešci vred ostanem sam tukaj. Pojdi na majdan." Šla sta, da oddasta povelja. Na pragu ju je srečal, raven kakor struna, Izidor Lušnja. Novica o pohodu se je raznesla po majdanu; zato je nadstraž-nik v svojem imenu in v imenu svoje čete naprosil malega viteza, naj mu dovoli odriniti z Novoveškim. "Tako torej? Kako, da hočeš oditi od mene?" ga vpraša Volodijevski začuden. "Gospod polkovnik! Zarotili smo se zoper tega lopova. Morda nam pride v roke." "Resnica! Gospod Zagloba mi je povedal o tem," odgovori mali vitez. Lušnja se obrne k Novoveškemu: "Gospod poveljnik!" "Kaj hočeš?" "Ako ga dobimo, dovolite, da ga 'preskrbim' jaz." In taka ljuta upornost se je pokazala Mazuru na licu, da se je Novoveški takoj priklonil Volodijevskemu in rekel proseče: "Milost, posodite mi tega človeka." Volodijevski se ni hotel upirati, in še istega večera na noč je sto jezdecev z Novoveškim na čelu krenilo na pot. Šli so po znani poti na Mohilov in Jampol. V Jampolu so srečali staro raškovsko posadko, izmed katere se je na hetmanovo povelje dvesto vojakov pridružilo Novoveškemu, drugi pod po veljstvom Beloglavskega so imeli odriniti v Mohilov, kjer je bil ostal gospod Boguš. Novoveški je odšel navzdol proti Raškovu. Ondotna okolica je bila že popolna puščava. Mestece je bilo iz-premenjeno v kup pepela, ki so ga bili vetrovi razpihali na štiri strani sveta. Neštevilni prebivalci pa so bili zbežali pred pričakovano nevihto. Bilo je že v početku majnika, in dobruška orda se je utegnila vsak hip prikazati v tem kraju. Zato je bilo kaj nevarno posedati tukaj. Res je še stala orda obenem s Turki na kačunkaurijski planoti, toda to v tej dolini ni bilo znano, in zato je vsakdo izmed bivših prebivalcev ra-škovskih, ki so se oteli za poslednjega klanja, odnesel glavo, kamor je mogel. Lušnja je spotoma delal načrte, katerih naj bi se po njegovem mnenju držal Novoveški, da bi srečno in uspešne napadal sovražnika. V tej stvari se je kaj rad pomenkoval s preprostimi vojaki. "Vi, konjske glave," jim je dejal, "vi se ne spoznate v tej reči, toda jaz sem že star, jaz se spoznavam. Pojdimo v Raškov, ondi se poskrijemo v jarke ter ga počakamo. Ko dospe orda k bro-du, se prepeljejo najprej mala krdela, kakor je to navada pri njih. Čambul stoji in čaka, dokler mu ne naznanijo prednje straže, da je vse varno. ŠeleŠ trenutek kesneje odrinemo za njimi ter jih odženemo pred seboj celo pod Kamenec." "Ali ondi ne moremo ujeti tega psa," reče prostak. "Jezik za zobmi!" odgovori Lušnja. "Kdo neki pojde naprej, ako ne Lipki? In videti je že bilo, da se izpolni nadstražnikova napoved. Ko je Novoveški dospel k Raškovu, je dal vojakom počitek. Vsi so bili že prepričani, da krenejo k jarkom, katerih je bilo vse polno po okolici, in da se ondi poskrijejo, dokler ne dospo prva sovražna krdela. Toda drugega dne po počitku odžene poveljnik prapor tja za Raškov. "Ali pojdemo k Jahorliku ali kaj?" vpraša nadstražnik. Takoj za Raškovom se približajo ti-koma do reke, in preden bi izmolil nekoliko očenašev, obstanejo nad tako imenovanim "Krvavim brodom". Novoveški ne reče besedice, nego požene konja v vodo ter jo prebrede. Vojaki se jamejo osupli gledati. "Kako, ali gremo v Turčijo?" so povpraševali drug drugega. Toda to niso bili plemiči iz črno^pjnikov, pripravljeni na posvet in protest, nego preprosti vojaki, vajeni železne discipline v stanicah. Zato je za poveljnikom stopila v vodo prva vrsta, za njo druga in tretja. Ni bilo najmanjšega omahovanja. Čudili so se, da tristo konj uhaja v Turčijo, kateri se ne more upirati ves svet, toda šli so. Razgugana voda je oblivala konjem boke, nehali so se čuditi ter so mislili samo na to, kako ne bi zmočili zaloge živeža in samih sebe. Šele na nasprotnem obrežju so jeli iznova ogledovati drug drugega. "Za Boga! Torej smo že na Moldav-skem!" so šepetali potihoma. In drug za drugim so se ozirali za Dnester, ki se je v zapadajočem soln-cu lesketal kakor zlat rdeč trak. O-brežne skale, polne otlin, so se takisto kopale v jasnih žarkih. Stale pa so kakor zid, ki je ločil v tem hipu to pe-rišče ljudi od domovine. Za marsikoga je bila to res poslednja ločitev. Nadstražniku Lušnji je prišla v glavo misel, da je poveljnik morda zblaznel; toda poveljnik ima pravico, da zapoveduje, vojak pa dolžnost, da sluša. Konji, stopivši iz vode, so jeli glasno hrskati. "Zdrav! zdrav!" so se razlegali glasovi vojakov. Imeli so to za dobro znamenje, in nekaka nada jim je stopila v srce. "Naprej!" zapove Novoveški. In vrste vojakov so krenile na daljši pohod ter šle proti zapadajočemu soln-cu, proti onim tisočim, proti onemu roju ljudi, proti onim narodom, stoječim na Kačunkaurih. XII. Prehod Novoveškega črez Dnester z njegovimi tristo sabljami proti stoti-soč bojevnikom je bil čin, ki ga je moral človek, ne seznanjen z vojno, smatrati naravnost za blaznega. Ali bila je to zgolj drzna bojna odprava, ki je mogla računati na uspeh. Sosebno se je takratnim preganjal-sem tatarskih krdel pogostoma pripetilo, da so morali iti proti stokrat številnejšim čambulom in potem bežati pred njimi, da so v najbližjem trenutku krvavo kaznovali svoje zasledovalce. Prav tako, kakor volk časih izvabi pse za seboj, da se potem v najbližjem trenutku obrne in raztrga naj-pogumnejše, tako so delali tudi oni.' Zverina se je hipoma izpremenila v lovca. Bežali so, se skrivali, se pritu-kovali, gonili sami, iznenada napadali ter ugriznili na smrt. To je bila ona znana "procedura s Tatarji", pri kateri so drugi druge presezali po lokavosti in vabi. S tem ravnanjem se je najbolj odlikoval gospod Volodijevski in za njim Rušič, a za njima gospod Pivo in Motovilo; toda tudi Novoveški, ki se je izza mlada učil bojevanja na stepi, je pripadal onim, katerih imena so najbolj slovela, in zato je bilo kaj verjetno, da se tedaj, ko pride ordi pred oči, vendarle ne da ujeti. Njegova odprava je smela računati na uspeh tudi zato, ker se je za Dnestrom razprostirala puščava, v kateri se je bilo lahko skriti. Le tuintam na obrežju je bila kje naselbina, sicer pa je bila krajina le malo obljudena. Na obrežju je bil svet dokaj strm in skalovit; dalje je bila stepa ali zemlja, zarasla z gozdom, po kateri so blodile številne črede živali, pričenši od divjih bivolov, do jelenov, srn in nerescev. Ker pa je hotel sultan pred odpravo "začutiti vso svojo moč" ter sešteti svoje sile, je morala belgrajska, dobruška in še druga oddaljenejša orda na padišahovo povelje kreniti celo za Balkan, in za njimi so šli tudi moldavski Karalasi, tako da je bila krajina še bolj pusta. Mogoče je bilo prebiti na pohodu po cele tedne in ne srečati nikogar. (Dalje prih.) Dolžni st© Bala za telefonistinje. V Londonu imajo telefonistinje lepo navado. Če se katera omoži, tedaj ji vsaj deloma kupijo balo njene tova-rišice. Vsaka da v to svrho pol šilinga, to je, približno 12 c. Ker je v Londonu več tisoč telefonistinj, tedaj zberejo lepo svoto, ki sicer ne zadošča za veliko balo, vendar ji je pa s tem precej pomagano. Balo izroči srečni nevesti deputacija njenih kole-ginj. Taki slučaji se kaj pogosto dogajajo, vendar pa vsaka telefonistinji rada daruje, ker upa, da pride tudi na njo vrsta. ATLAS — ZASTONJ. še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zaitonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vpraiajo. Posebno ▼ sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko s« pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Poiljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zaitonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA POZOX ROJAKINJE I Ali rMt«, kj« j« (Ubiti najbolj i« m s* po naj nii ji Mnif Gotovo I V mesnici Anton Pasdertz