ŽIVtJEHJE IN ЈУЕТ STEV. 16. V LJUBLJANI, 22. APRILA 1934. KNJIGA 1& VELEMESTNI KOLODVOR (Foto) ŠESTI ČUT KAKO SE ORIENTIRAJO ŽIVALI? a prvi pogled je videti vprašanje, kako se orientirajo živali, odveč. Saj imajo vendar svoja čutila. Toda če si pogledamo samo psa, bomo takoj opazili, da se s takšnim odgovorom ne moremo zadovoljiti. Pes uporablja, kadar nekaj išče, v bistvu samo eno čutilo: nos. Vid in sluh mu pri tem le pomagata. Da se pes premakne, je potreben neki dražljaj, ki ga spravi k temu, da se orientira, n. pr. kos mesa. Skoraj vse živali se orientirajo na povsem določen način. Nekatere stremijo proti svetlobi, druge proti temi, toploti, hladu, suhoti aU vlagi, skratka najrazličnejši dražljaji dajejo živalim povod, da se v prostoru usmerjajo tako, kakor je za njih poedi-ne vrste značilno. Kakor pri rastlinah, ki jim v normalnih razmerah rase deblo navzgor, korenine navzdol, listi pa se jim obračajo po soncu. Le da pri živalih, ki se običajno prosto gibljejo, stvar ni tako enostavna kakor pri rastlinah. Vzemimo preprost primer, da bomo to lažje razumeli. V naših potokih žive pod kamni majhni, sploščeni črvi, ki drže vodo s svojimi gibljivimi dlačicami v gibanju. Ti črvi iščejo normalno temo in bivajo zato v skrivališčih. Postavimo jih v stekleno skledico in jo obžarimo z neke strani, pa se bodo zvili od svetlobe proč in se gibali z žarkom tudi proč od svetila. Na isti način rase jo rastlinske korenine v smeri od svetlobe. Če obžarimo živalce z leve in desne, tedaj se bodo premikale pravokotno na oba žarka, skozi oba svetlobna ali dra-žilna vira. Če živali, ki imajo oči somerno na obeh straneh, na eni strani oslepimo, se bodo zavrtele na to stran, ker imajo seveda vtis, da seva svetloba nanje s strani zdravega očesa. Tudi kemični dražljaji imajo lahko veliko vlogo. V naših mlakah živijo majhne, enostanične živalce iz sKupine in-fuzorij, »brezpetnice«. Če spravimo večjo količino teh živalic v bližino mehurčka ogljikove kisline, se bo zgodilo naslednje : Iz mehurčka preide nekaj ogljikove kisline v vodo, tako da je koncentracija te kisline največja v bližini mehurčka, z rastočo daljavo" pa čedalje manjša. Če pridejo »brezpetnice« v ta pas, tedaj jih ujame kakor past. Prestrašeno se odmaknejo, če pridejo mehurčki preblizu, po drugi strani pa tudi ne splavajo v vodo, ki vsebuje le malo ogljikove kisline. S časom se tedaj zberejo kakor obroček okoli področja največje koncentracije, kjer jim najbolj ugaja. V tem primeru se orientirajo prisilno po kemičnih okoliščinah, kakršne vladajo v prostoru, ki jim je na razpolago. če stopa človek v megli ali v temi tako, da se ne more več ravnati po očesu, bo na koncu stopal le v krogu, pa naj si še tako prizadeva ubrati »ravno« smer. Podobno je pri živalih, ki se orientirajo z očmi. Postavimo hrošča v temi na sajasto stekleno ploščo, tedaj bomo spoznali čez čas po sledeh na sajastih tleh, da je žival tekala v krogu ali v zavojici. Ker se premika drugače v premi črti, je to znak, da je tu izgubila orientacijo. V krogu pa se giblje, ker stopinje, ki jih dela z levimi in desnimi nožicami, niso enako velike. Neznatne razlike se sumirajo končno v odklon od preme poti. Isto je pri človeku. Kakor smo videli, so živali, ki se usmerjajo proti luči ali od luči stran. Pri nekaterih bitjih, zlasti vodnih, pa nahajamo obe vrsti reagiranja. Po višini temperature plava žival proti svetlobi ali od svetlobe. Tako delajo majhni rački, vodne bolhe, po tolmunih, ki plavajo v hladni vodi proti svetlobi, v segrevajoči se vodi p.a od svetlobe. Svetloba in toplota sta v medsebojni zvezi in ker se živalca le pri določeni temperaturi počuti dobro, se način njenega reagiranja z vodno temperaturo avtomatično spreminja. Če je vodni bolhi premrzlo, plava proti svetlobi in s tem proti toploti — in narobe. A tudi ne da bi se premaknile z mesta se postavijo marsikakšne živali v določeno lego proti svetlobi. Tako se postavijo mnogi raki in ribe z glavo proti vpadajoči svetlobi. Na podoben način se postavijo zvečer kačji pastirji proti poševnim sončnim žarkom. Če zagledamo v potoku postrv, ki miruje na istem mestu, nam bo padlo v oči, da je v normalnih okoliščinah obrnjena z glavo proti toku. S tem hoče seveda preprečiti, da bi jo tok zanesel s seboj, a kako se orientira? Ali tok čuti, oziroma vidi? Postavimo nekoliko živali v vsestransko zaprto stekleno po- godo, v kateri ni nobenega toka. Posodo položimo v potok tako, da plava z njim in bomo v svoje presenečenje zapazili, da se naravnajo vse ribe proti toku. To pomeni, da živali vidijo gibanje svoje okolice in da je torej oko tisto čutilo, ki sprejema ustrezajoči dražljaj. Če pa posodo v toku ustavimo, bodo splavale v mešanih smereh in toka zunaj steklenih sten sploh ne bodo več opazile. A oči niso edine, ki posredujejo po-strvim vtis toka. Če jih postavimo namreč v popolnoma temnem prostoru v tekočo vodo, se bodo naravnale prav tako proti toku. Tok torej neposredno čutijo in poleg oči jim ga posreduje še poseben čut za tok, ki tiči, kakor so pokazala raziskovanja v znanih stranskih črtah rib. V kožnih partijah ob teh črtah naletimo pod drobnogledom na čutnice. Če jih z operacijo izključimo, ribe ne bodo več normalno reagirale na tok. Seveda sodelujejo pri orientaciji živali v prostoru še mnogi drugi činitelji. Sem spada zlasti »čut za ravnotežje«, ki jim kaže, kakšno lego zavzemajo v prostoru, ali na hrbtu, na strani, na glavi ali kako drugače. Če žival izgubi ta čut, se giblje popolnoma zmešano, »kakor pijanec«, bi rekli ljudje. Poskusi, pri katerih so živalim izoperirali čutilo za ravnotežje (ki je običajno del sluhovnega organa), so to pokazali z vso nazornostjo. Znan je poskus z raki. Njih čutilo za ravnotežje je majhna jamica, ki je ob- ložena z občutljivimi dlačicami in vsebuje nekoliko peščenih zrnee. Ob času levitve si rak ta zrnca nadomesti z novimi. V takšnem času so postavili raka v akvarij brez peska, a z nekaj železnih opilkov. Žival je bila prisiljena, da si je položila nekoliko teh opilkov v jamico za ravnotežje namestu peščenih zrn. Normalno pritiskajo takšna zrnca s svojo težo na spodnje občutljive dlačice, kar daje živali občutek, da leži, oziroma stoji in se giblje pravilno! Pri poskusu pa so raku približali magnet s hrbtne strani, magnet je zvlekel opilke v jamici proti gornjim dlačicam, žival je imela občutek, da leži na hrbtu in se je — res obrnila na hrbet. 2e iz teh malo primerov lahko spoznamo, kako zamotano je orientiranje živali v prostoru, a kako avtomatično se vršijo vsi gibi pod vtisom vnanjih dražljajev. (Po razpravi dr. G. Hagenerja)' MILIJON LET STARA JAJCA Nedavno so našli na Kitajskem jajca, odnosno jajčne lupine, katerih starost so ocenili učenjaki na milijon let. Jajca, ki so po 15 cm dolga in pri katerih znaša debelina lupine 3 mm, so izlegli noji, ki so pa bili dokaj večji od njihovih današnjih potomcev. Jajčne lupine so našli pod plastjo ilovice, ki se je odsedla tamfiaj pred več ko milijon leti. Po kosteh, ki so jih našli v bližini, se lahko sklepa, da je bil orjaški noj sodobnik troprstega konja. Fosilna nojeva jajca so večja od jajc dinozavrijev, ki jih je našla Andrewsova ekspedicija v Mongoliji. DŽUNGELSKE SANJE EVGENIKA dr. maks krem2ar 1. Pojem evgenike se, kar velja za higieno v splošnem, velja tudi za njen del: rasno higieno ali evgeniko. Naloge so ali negativne, to so take, ki preprečujejo kvar na - človeški organizem, ali pozitivne, ki stopnjujejo zdravje in silo naroda. Celotno polje higiene se deli v individualno higieno in v higieno okolice. Prva se bavi s posameznikom, druga z vplivi okolice, ki jih spet delimo na vplive prirode in vplive kulture (socialne prilike, morala itd.). Vse to obsega tudi rasna higiena, vendar vsebuje ta še nekaj posebnega. Higiena se bavi, kakor rečeno, s posameznikom ali skupino ljudi, to se pravi z osebnostjo, ki stopa pred oči raziskovalca ali zdravstvenega politika: higiena vidnega tipa (phaenotypus). Rasna higiena se poleg tega bavi še z drugim tipom, ki ga ne vidimo, tako zvanim genotipom (genotypus). Pod genotipom razumemo dedno imetje (Erbgut) človeka, tako rekoč preformirano bitje v klicni plazmi spolnih ceUc, ki izhaja od umrlih dedov in se poklanja še nerojeno potomcem. Zatorej stremi rasna higiena za tem, da bodo bodoči rodovi zdravstveno, t. j. na duši in na telesu, boljši od prejšnjih in skuša obenem preprečiti, da bi se rodila manjvredna po-kolenja. Rasni higienik pazi na dvoje: na kvaliteto porodov (evgenika) in kvantiteto porodov (biološka politika). Število prebivalstva ni noben problem higiene. Akoravno je število naroda majhno, more biti narod zdrav in vršiti velika dela, kakor nam kaže zgodovina grških zmag nad Peržani. Vendar gleda vsako državno vodstvo, da je število porodov kolikor mogoče v! ko, kajti med mnogoštevilnimi otroki je pričakovati več sposobnih in vrednih kakor med redkimi. Tudi stroški za porajanje so mnogo manjši od ohranjevanja otrok, mislim namreč stroške od strani države. Ako se rodi malo otrok, skuša država ohraniti otroke pri življenju, za kar rabi zdravniški aparat, zdravstvene domove, zdravstveno prosveto itd.; vse to je zvezano z velikimi stroški. Kjer pa se rodi mnogo otrok, n. pr. da jih je rodila mati deset in jih pet umrje, jih pet še vedno ostane. Skrb za kvaliteto porodov (potomstva) je imenoval Galton, nečak slovitega grirodoslovca Darwina, »evgeniko«. V svojem delu, ki je izšlo 1. 1883., pravi takole: »Evgenika je znanost, ki hoče vse dedne lastnosti rase izboljšati in jih razviti v kolikor največ možno korist.« S tem razširja evgenika svoj delokrog praktične ljubezni do bližnjega tudi na bodoče generacije. Galton je pojem evgenike v svojih izvajanjih točno opredelil, pomen izraza »rasa« pa iz njegovih definicij ni razviden. Beseda »rasa« izvira baje iz arabščine, kjer pomeni »ras« izvor, začetek. To besedo so prevzeli najprej Portugalci in Španci, nato ostali narodi. Mnenja in definicije besede »rasa« so si še razprta. Tako pravi v. Verschuer: »Rasa je dedno imetje, je dedna osnova (Anlage).« Higienik rase Alfred Ploetz jo definira takole: »Z besedo rasa označujemo skozi več generacij živečo skupino ljudi z ozirom na njih telesne in duševne sposobnosti.« Dr. B. Škerlj citira v »Življenju in svetu«, knj. XIV., zv. 21 — na ta članek opozarjam čitatelje, ako si žele dobiti o tem vprašanju jasnejšo sliko — dva avtorja, Fi-scherja in Weidenreicha. Prvi definira slično kot Ploetz: »Rasa je skupina ljudi, ki se po dednih znakih razlikuje od druge.« Drugi, t. j. Weidenreich opredeljuje še točneje — citiram dobesedno po dr. škerlju: »Rasa je skupina ljudi, ki imajo nekatere medsebojne vezane in v nekih mejah izpreminjajoče se vrstne znake skupne in ki te znake obdržijo tudi v izpremenjenih življenjskih pogojih in v izpremenjenih okoliščinah brez večjih prekoračitev onih meja.« Kljub temu, da rabimo v dnevnem govoru neštetokrat izraz rasa, nimamo točne opredelitve zanj; medtem ko bo pojem evgenika za vsakega dovolj razumljiv. 2. Zgodovina evgenike Početke evgeničnih stremljenj zašle-dimo že pri starih narodih; podrobno so obravnavali evgenična vprašanja gr* ški filozofi. V splošnem pa so podatki kaj skromni. Stari Alemani in Bojuvari so strogo kaznovali vsako umetno prekinitev nosečnosti. V srednjem veku se sporadično pojavljajo predpisi, naredbe za preskrbo nosečih žen in otročnic, o dolžnosti dojenja, zdravniške posvetovalnice za mladeniče in mladenke, ki hočejo v zakonski stan itd. V 18. stoletju so se bavili učenjaki, med njimi posebno državniki in zdravniki, s problemom obljudenja (Bevolkerungspolitik), pred vsem z vprašanjem razljudenja (Ent-vôlkerung) po vojnah, kužnih boleznih jn izseljevanjih. Večina med njimi je želela visoko število prebivalstva; spo-redno so obstojali proti neomejenemu razmnoževanju prebivalstva tudi pomisleki. Dithmar je trdil, da sloni moč države na številu prebivalstva, ki se da pomnožiti s sklepanjem zakonov, s preprečevanjem samskega stanu, z bojem proti nalezljivim boleznim, s preprečevanjem vojne itd. Državnik Gusti je zahteval, da se omogoči zakon revnim dekletom s podporo iz tako zvanih »blagajn za neveste« (Brautkasse), na dru-' gi strani naj se nesposobnim, dedno bolnim sklepanje zakona prepove. Da bi se povečalo število zakonov in porodov, so nekateri predlagali, da bi dobivali novoporočenci in zakonci s številnimi otroki privilegije in nagrade, samci pa bi se od določene starosti kaznovali z denarno globo. Primer iz današnje dobe imamo pri nas; rodbine z devetimi otroki se oprostijo davka, samci pa plačujejo samski davek. Ta samski davek moramo smatrati kot kazen, ki jo pa v današnjih časih vsak rajši plača, kakor da bi se oženil. Krivičen je ta davek vsekako za onega, ki bi se rad oženil, a ga nobena ne mara. V naši dobi napredka, prosvete in emancipacije bi bil samski davek za samice kaj na mestu. Taka in enaka sredstva so nezadostna za dosego smotra — mislim namreč evgeničnega smotra, ne smotra državne blagajne —in da se take misli rode v ne posebno pametnih glavah, je poudaril že Hebenstreit, zdravnik in higienik v 18. stoletju. Da se ljudje ne ženijo in nimajo otrok, to niso navadne kaprice, ki jih je treba kaznovati, temveč ima svoj vzrok v socialno gospodarskem stanju naroda. Prepoved in stroga kazen za kriminalno prekinitev nosečnosti, obvezen zdravniški pregled fanta in dekleta pred poroko, prepoved zakona za ljudi, ki bolujejo na dednih boleznih, kot so padavica, umobolnost, tuberkuloza, rak, lues itd, vse to so predlagali zdravniki v 18. stoletju. Kakor so bili eni za neomejeno razmnoževanje ljudstva, na katerem sloni moč in bogastvo države, tako so drugi opozarjali na nevarnost, ki grozi od prevelikega števila naroda. Najbolj znan med njimi je Malthus, ki pravi, da se človeštvo hitreje množi kakor pa količina hrane in da bi se človeštvo po svoji naravni sposobnosti podvojilo v 25 letih, ako ne bi imelo razplojevanje ovire v obliki kriminala, bede, epidemij, vzdržnosti, vojne,' elementarnih katastrof (povodnji, potresi). Zgodovina nam dovolj jasno izpričuje o vsem tem, ako pomislimo na kugo, ki je razsajala po naših krajih, na turške vpade, lakote, na veliko umrljivost zaradi slabih higienskih razmer, na kratko življenjsko dobo, zakaj je bila naseljenost, redka. V sodobnem razmahu medicine, ko se vsaka epidemija zatira v kali z izolacijo, cepljenjem, ko je dežela preprežena s prometnimi sredstvi, skoroda ne nastopajo več pojavi iz srednjega veka. Skrb za novorojenčke, podaljšanje življenjske dobe itd. vodijo nujno do pomno-žitve prebivalstva. Iz novejše dobe imamo za primer svetovno vojno, ki je še večini v dobrem spominu, in — last not least — gospodarska kriza, katere bilanca ne bo baš povoljna. že zdaj opažamo padanje porodov, večjo umrljivost, ker ni zadostnih sredstev ne za prehrano, niti za zdravljenje. Kakor so posamezniki siromašni, tako je siromašna tudi državna uprava, ki ne more nuditi dovoljnih sredstev za zdravstvo naroda. Delovati v Malthusovem smislu se pravi, podpirati vsako akcijo, ki vodi do vojne, epidemij ne zatirati, skušati, da se gospodarska stiska še poslabša itd. V začetku 19. stol. je pruski medi-cinalni svetnik Weinhold priporočil kaj kuriozno sredstvo, namreč da se mladeničem in možem enostavno plombira spolovilo, dokler se jim poroka ne dovoli. Bili bi to moški in mladeniči, ki svojih družin ne morejo preživljati, od-nosno jih ne bodo mogli. Vojna, kuga, glad in izseljevanje ne zadostujejo, da bi se prebivalstvo zmanjšalo, zato je treba revnejše sloje ovirati pri ploditvi. Oglasili so se nasprotniki Malthusa. Dejali so, da o preobljudenosti ni govora, ker se produktivnost zemlje dviga hitreje od števila prebivalstva. Lahko se zgodi, da živi na določenem kraju več ljudi, kot jih pa more ta kraj preživljati, ali zato ne bomo teh ljudi s silo preganjali. Tudi je proti vsaki humanosti, da jih oviramo pri njih ploditvi. Naravnost zločinsko pa je, da bi omejevali prirastek prebivalstva z vojnami, kastracijami ali pa celo z ubijanjem novorojenčkov. Ako nastopi pomanjkanje, ni kriva temu preobljude-nost, temveč pomanjkljiva proizvodnja, nezadostno uporabljanje gospodarskih virov, v velikih bremenih naroda. Zemlje je dovolj in zato ne more biti govora o resnični in trajni preobljudenosti. In res, vsak izmed nas se naseli tja, kier je več ljudi in s tem dana večja možnost zaslužka. V teku 19. stoletja je bilo izdanih po različnih državah mnogo odredb glede razmnoževanja prebivalstva, ki pa so si tako nasprotovale med seboj, kakor so si nasprotovali nazori posameznih učenjakov. Ovirali so sklepanje zakonov, da bi s tem zavrli najnižjim plastem prebivalstva pot k revoluciji. Rezultat je bil ta, da je bilo zakonov manj, zato pa tem več nezakonskih porodov, kakor je bilo tudi pričakovati. Edino orožje, ki ga ima prolétariat v boju s stanovi, je pač ploditev. Ako se naglo razmnožuje, tlači sicer svojemu delu cene, a postaja nevaren po številčni premoči. Čim mu je potomstvo maloštevilno, te- b en c in močnejši od dinamita Bencinski motorji spadajo med razmeroma ekonomične pogonske stroje. Prav majhna množina bencina zadostuje, da razplinjena in z zrakom zmešana sproži po eksploziji zelo velike sile. Kot las tenek curek bencina zadostuje za trajen pogon motorja z nekaj desetinami konjskih sil učinka. Izračunali so, da je v stanu določena količina bencina povzročiti skoraj lOkrat močnejšo eksplozijo kakor enaka količina dinamita. Glavna prednost bencina pa je, da njega zgorevanje obvladujemo, dočim so eksplozije razstreliv divje in časovno zelo samovoljne. Če bi užgali v cilindru eksplozijskega motorja namestu bencina dinamit, nam eksplozija ne bi pritisnila bata, s katerim se prenaša eneTgija, marveč bi v trenutku razgnala motor. vrline dovršenega soproga Angleški dnevnik je vprašal svo.ie čiiate-Ijiiee, katere lastnosti najboli ceniio pri zakonskem možu. Pisarn je prišlo 96.000. Odgovori so: 1. zvestoba, 2. ljubezen do ognjišča, 3. zdravje. 4. iskrenost. 5. ljubezen do otrok. 6. smisel za šegavost. 7. uglajeno vedenje. 8. traanoet, 9. dražabnoet, 10. opob- daj je tudi povpraševanje po njem večje in sorazmerno raste vrednost njegovega dela. Razpravljali so o tem, kako skrbeti za človeka pred porodom. Hufeland n. pr. je dejal, da ne začenja življenje pri človeku v trenutku rojstva, temveč čim je plod spočet, v svojem nevidnem za* četku. Treba je posvetiti pažnjo že nerojenemu otroku in ne čakati, da postane viden in sličen član človeške družbe. Pretresali so tudi vprašanje, koliko ima škodljiv vpliv kultura na človeški rod. Ugotovili so, da ni opažati fizičnega poslabšanja pri človeškem rodu po duhovni naobrazbi. Pettenkofer je polagal veliko važnost na urejeno družinsko življenje. Razuzdani, nemoralični ljudje često škodujejo svojemu zdrayju, obenem pa zdravju svojcev in potomcev. Svetovna vojna, ki je zasekala v naše družabno življenje povsod globoke rane, je dala največjo pobudo za rasno-higiensko delovanje, obstoječe iz različnih društev, zasebnih in državnih, javnih predavanj, z ustanavljanjem profesorskih stolic na vseučiliščih, z ustanavljanjem institutov za antropologijo in rasno higieno, z ustanavljanjem zakonskih posvetovalnic, z izdajanjem časopisov itd. DALJE no&t za uspehe v poklicu, 11. veselje za družinsko kuhinjo, 12. telesna lepota. K. Rang: POMLAD ZA ŠARPLANINSKIMI OVČARJI ANTON K A P P U S V avgustu 1923 sem prišel pozno ponoči v vas Cvetovo, ki leži šest ur hoda južno od _ Skoplja v gorovju Jakupice. Spotoma sem se bil zakasnil ter sem tovariše, ki so že spali pod gostoljubno streho džamije dohitel šele v Cvetovem. Novinec v teh krajih nisem vedel, kako nevarno je ponoči hoditi po vaseh zaradi psov čuvajev, ki so čez dan pri čredah na paši, ponoči pa se klatijo okoli domačij in staj. Komaj sem bil v vasi, že sem zaslišal za seboj pritajeno renčanje in sem se še pravočasno obrnil, da sem preprečil papad velike pasje mrhe, ki je režečih se zob hitro odskočila. Pritisnil sem se k zidu bližnje hiše, kajti med tem so pridrveli trije psi, vzel iz žepa mali browning in se pripravil na obrambo. Eden izmed psov me je naskočil, in ko sem zamahnil s palico, so se zagnali proti meni še ostali. Ustrelil sem, a ni nič pomagalo. Začeli so me le še bolj napadati. Ustrelil sem drugič, krogla je enega psa oplazila po glavi in je tuleč odskočil. Med tem se je odprlo okence v sosednji hiši. Oprezno je pogledal skozi okno »torbež« (makedonski Slovan muslimanske vere), uvidel moj položaj, in takoj za tem v samih spodnjicah in srajci planil iz hiše ter razgnal pse. Ko sem mu potrebno pojasnil, se je čudil, kako sem se kot novinec pozno v noči sam upal v vas, ko ima še domačin ponoči mnogo truda v temi s psi. Spremil me je do džamije, kjer sem našel speče tovariše. To je bilo moje prvo srečanje z balkanskimi ovčarji. Za mojega službovanja v Južni Srbiji sem pozneje še večkrat prišel v dotiko z njimi. Celo pred sodnika so me spravili. Toda vlaški pastir, ki me je tožil, da sem mu ustrelil psa, je izgubil pravdo, ker sem dokazal, da sem to storil v silobranu. V Južni Srbiji je reja drobnice, ovac in koz, glavna panoga kmetijstva. V pozni pomladi in zgodnji jeseni se pasejo velike črede ovac po planinskih pašnikih Koraba, Šare, Bistre, Jakopiče itd. Ko pritisne jesenski hlad, se pomikajo črede v dolino, pozimi se pasejo na prostranih ravninah Povardarja, na Ovčjem polju, okoli Bitolja in Kavadar-ja. Bodisi na planinah, bodisi v ravninah opaziš pri vsaki čredi nekaj velikih or-čarskih psov, ki leno obkrožajo čredo, ali pa leže v kotlinici ali za grmom ter potuhnjeno izpod oči gledajo nate. Balkanske ovčarje odlikuje čuječ-nost, vzdržljivost in skromnost. Nasproti tujcem so oprezni in zahrbtni. Lahko jih vabiš in jim nudiš hrano, ne pridejo ti blizu. Ako se od njih oddaljuješ, bodi oprezen, ker so vedno pripravljeni na zahrbten napad. Strahu jim ne smeš pokazati. Najboljši od balkanskih ovčarjev naše države so oni iz Šar planine in njenih sosed Koraba, Bistre, Jakupice, Galič-nice, Jablanice itd. Znani so pod imenom »šarplaninski ovčarji«. Tudi hercegovski ovčarji s planine Treskavice so na dobrem glasu, toda šarplaninski jih v vsakem pogledu nadkriljujejo. Balkanska ovčarska pasma je samonikla. Ni pokvarjena od kulture ter ni degenerirana. Glede sposobnosti in sprejemljivosti dresure bi lahko nadomeščala pri nas in tudi drugod tako zvanega »volčjaka«, ki pa z volkom nima druge zveze kakor te, da bi prav hitro, ko bi videl volka, stisnil rep med noge in pobegnil. Pa saj tudi ime »volčjak« ni pravilno, ampak »nemški ovčar«, ki ga severni Nemci rabijo za čuvanje ovčjih čred. Da naši domači oziroma balkanski ovčarji še niso našli poti med ljubitelje psov, je pač mnogo kriva moda in slaba poučenost ljudstva o tej prvovrstni pasji pasmi. Šarplaninski ovčar je povprečno visok — merjen od vrha grebena — 70 centimetrov. Psice so malo nižje. Glava je srednje velika s šiljastim smrčkom. lobanja klinasta z močno razvito čelno kostjo in črepino. Zobje so močni in škarjasti, mandljaste oči so srednje velike, postrani vsajene in nekoliko upadle. Viseča ušesa so nekoliko obraščena z gosto dolgo dlako. Navadno pastirji še mladim psičkom pristrižejo po eno uho, baje zato, da bi bolje slišali. Vrat je močan, mišičast, srednje dolg in na njem ne sme biti nobene drugobarvne lise. Močno razvita prsa so globoka, hrbet raven, trebuh povlečen, lakotnice široke in močne, križna kost dolga in malo opadajoča. Dolžina telesa je nekoliko večja od višine merjene na plečih. Noge močne in mišičaste z dobro razvitimi členki in dolgimi šapami ter močnimi kremplji. Vnanja dlaka gladka in dolga ter podrastla z bujno volno, barve železno sive ali pepelkaste. Rep dolg, visoko usajen z dolgo spodnjo dlako. To je splošen opis pravega šarplaninskega ovčarja, ki se čistokrven dobi po planinah in planinskih vaseh v južnosrbskih gorah. Vojaštvo je nekaj let uporabljalo ovčarje kot stražne pse na meji, pri skladiščih in kot patrolne pse. (Mislim, da ima nekaj teh ovčarjev g. ravnatelj ljubljanske mestne klavnice in še nekateri ljubitelji psov v Sloveniji.) Vojaštvo je 1932. v Nišu ustanovilo posebno vzgajališče za balkanske ovčarje, kjer bi se gojili čistokrvni psi in obenem vadili za uporabo v vojski. Za nabavo dobrih plemenskih psov sta bili določeni dve komisiji, od kate- rih je ena nabavila pse v Hercegovini, druga pa v območju šar planine in njenih sosed. Član komisije, ki je nabavljala pse v Šar planini, sem bil tudi jaz. Opisal bom na kratko naše potovanje in poslovanje. Vodja komisije, kamniški rojak veterinarski polkovnik dr. Hrošč je predložil, da gremo v zapadne predele šar planine v Suho reko, Prizren, Vranište in okolico na pasji nabor. Opolnoči smo odpotovali iz Skoplja in po dveurni vožnji z vlakom prispeli v Uroševac. V mestni kavarni s ponosnim imenom »Hotel Sloboda« je bilo še vse živo in razposajeno. Tamburaši so svi-rali, pjevačice pele, pri neki mizi je bila huda razprtija med nekim begom iz Djakovice in črnogorskim naseljencem ter je morala intervenirati mestna straža. Pri drugi mizi je »svobodna djevoj-ka« animirala mlade trgovce itd. Tipično nočno življenje v južnosrbskih trgih in malih mestih. V kavarni smo čakali zore, da z avtobusom odrinemo v 60 km oddaljeni Prizren. Šoferji, ki so se potikali po kavarni, so takoj izvohali našo namero in nam nudili svojo uslugo. Hvalili so svoje avtomobile in nizke prevozne cene. In res nas je eden pregovoril, da smo vzeli njegov avtomobil namestu avtobusa, in to pač zato, ker smo hoteli biti čim prej v Prizrenu, pa tudi zaradi udobnejše vožnje. Ob štirih zjutraj smo odrinili. Do 6 km od Urcšsvoa oddaljene vasi PRIZREN POZIMI Stimlje je še nekako šlo, ali tu je bil prvi defekt. Po polurnem popravljanju je šlo dalje, na pol pota pred Suho reko se je avtomobil spet ustavil, šofer je izjavil, da nima bencina. Preden smo dobili bencin, je minila cela ura, saj smo morali čakati na avtobus, ki odhaja iz Uroševca šele ob šestih, da nam je posodil bencin. Med potjo smo se nekoli-kokrat ustavili zaradi defektov in ob desetih, po šestih urali vožnje smo izmučeni prispeli v Prizren. Med potjo smo imeli dovolj priložnosti za opazovanje pomladne krasote Ljubotena (2480) in ostalih vrhov Šare, toda jutranji hlad in utrujenost sta nam kvarila razpoloženje. TEHNIČNI JEKLENA LETALA Jeklo se dozdaj pri gradnji letal ni upoštevalo. Uporabo jekla je ovirala korozija. (Korozijo imenujemo kvarno spremembo nekaterih snovi pod vplivom zraka, vlage in kislin.) Vendar se tudi žlahtne vrste jekla — pri katerih korozije ni — niso ob- Komaj smo dobro zaspali v res pray dobrem in čistem hotelu »Šumadija«, nas je prebudila vojaška godba, ki je svirala pobožne korale, z Dušanovega gradu pa so se oglašali topovski streli. Bilo je Telovo (26. maja) in po prizren-skih ulicah je vodil škof dr. Gnidovec telovski obhod. Pobožno so korakale za nebom množice katoliških Arnavtov v pestrih narodnih nošah, ki jih je največ in najlepših v Prizrenu in njegovi okolici. S spanjem seveda ni bilo nič. Odločili smo se, da si popoldne ogledamo mesto in njegove znamenitosti. D A L J ■ OBZORNIK karbidne spojine, ki uglajujejo pot koro» ziji. S tako varjenimi ploščami iz jekla, ki Jih pred vdelavo še stiskajo (valjajo), s čimer jim zvišajo trdnost, so začeli graditi v Ameriki letala-dvoživke, ki so se prav dobro obnesla (slika!). Opisani postopek pa nesle. To pa zaradi tega, ker se je pri va-renju posameznih jeklenih plošč segrelo jeklo nad 600 stopinj in je na ta način zgubilo svojo odpornost nasproti koroziji. Prav tam, kjer naj bi bila trdnost največja, pri varjenih »šivih« namreč, so odpovedale konstrukcije. Sedaj pa se je v Ameriki ustalil nov način varenja, pri katerem se izvrši varenje v trenutkif ter se jeklo skoraj ne segreje. Ker merijo na ta način dobljeni »šivi« le 1 do 2 milimetra, se ne morejo tvoriti neljube se je razširil tudi v Evropo, kjer so pred nedavnim časom začeli (v Angliji) z izdelovanjem dvokrilnih jeklenih aeroplanov že kar v serijah. tma PIŠI IN RIŠI Z ELEKTRIKO! Tudi fotoamaterjem je tehnika ustvarila praktični pripomoček, ki jim bo omogočil naglo in čisto opremo plošč in filmov s potrebnimi označbami ali opisi. Dozdaj se je namreč zdela veliki večini amaterjev oprema slik neizvedljiva, ker se niso upali z ostjo ali dletcem raziti želatine. Z novim razilcem ali bolje rečeno pisalom, ki so ga po dolgih praktičnih preizkušnjah v velikem fotografskem ateljeju spopolnili, pa je možno izvršiti tudi to delo lepo in brez truda. rina zavisi od debeline uporabljene berill-jeve osti. Zato moremo z njo pisati vzdrže-ma in enakomerno, kar z dosedanjimi ra-zilci ni bilo mogoče. Poseben pomen ima električno pisalo tu- Pisalo sestoji iz električno ogrevane osti, ki je preko malega transformatorja (kakršne uporabljamo navadno za električen zvonec) zvezana z omrežjem. Ogrevalna priprava je vdelana v ročaj držala. Izmen-ljiva ost je iz obstojne kovine berilija. Ker se pri pisalu uporablja električen tok nizke napetosti, sta potrošnja toka, kakor tudi nevarnost pri morebitnem kratkem stiku majhni. Z opisano pripravo lahko pišemo tako kot s svinčnikom. Kajti spotoma se plast etopi ter zapušča neobloženo razo, koje ši- di v kovinski industriji. DozdaJ so патгеб obdelavah orodje ter druge kovinske dele, hoteč jih opremiti z znaki, le z dletom in iglo. Sedaj pa jih je možno zelo enostavno izjedkati. če prevlečemo kovinski predmet s posebnim pokostom ter vanj z električno segretim pisalom zarišemo razo, mora kislina na razenih mestih izjedkati kovino, Čeprav je ta način kompliciranejši od dosedanjega je vendarle pokazala praksa, da je hitrejši ter daje razen tega tudi boljše rezultate. trna NALOGE JUGOSLOVENSKIH ROMANISTOV O teh razpravlja dr. P. Skok v Glasniku jugosl. prof. društva, 1934 (str. 419—431). Po njegovi sodbi sega romanistika živeje v našo narodno vedo nego germanistika ali nauk o klasičnih jezikih. Za romanista je pomembno to, da so Slovenci zaposedli ves latinski teritorij na Balkanu, kamor so prišli še v dobi, ko se je govorila balkanska vulgarna latinščina. Iz te so prišle v slovanščino besede r a-čun, košulja (lat. casulla) itd. Prva izposojenka priča, da so bili balkanski Romani — kakor so tudi njih potomci Cincari še danes — izvrstni trgovci. Ako pogledamo ljudsko slovstvo, folkloro, opazimo pojme: koleda, kolednica (od lat. calen-dae, periodične pesmi), pri Bolgarih rusa 1 j e, kar je latinsko r o s a 1 i a, praznik rož. K temu lahko še dodamo iz Pleterš-nika rusale ali risale (binkošti), ru-salščak. Kaj so dali Romani istrskim in alpskim Slovenom v jeziku in folklori, to je zase vprašanje, katero mora rešiti naš roma-, nist. Nekoliko se je te naloge lotil prof. dr. Sturm v Ljubljani. Simbioza, t. j. skupno življenje Slovenov in Romanov se opaža po vsem Balkanu '-a-kor tudi po dalmatinskih mestih. Stari aal-matinski Romani so danes povsem izumrli (ločiti jih je treba od pozneje priseljenih Benečanov). Razen obilnega ribarskega na-zivja je po njih ostalo kako ime, n. pr. K r š u 1 v Hrv. Primorju, kar izvira od starodalmatinskega imenca Cressulus, to pa od zadrskega svetnika C h r y s o-g o n u s, po katerem se je priredil priimek K r š e v a n. Obče znano je dejstvo, da je veliko slovanskega življa v romunskem jeziku in folklori, kamor je prišteti narodno pesem in godbo. Tudi vsa rodbinska imena so bila v starejši dobi pri Romanih slovanska. V tem področju ima jugoslovenski roma-nist obilo posla. Romuni ali Vlahi — Grkom pomeni V1 a h o s pastirja ali kmeta sploh, Turki jih poznajo samo kot I f 1 a k, Madžari kot O 1 â h — so se mnogo selili po balkanskih slovanskih deželah. Prvotno ime so ohranili po večini ozemlja, celo na jugu Makedonije, koder se Cincari zovejo Armân, pa v Istri v nekih selih pod Učko, kjer so se imenovali R e m e r. Stari srbski zakoni ostro ločijo Srba stalnoselca od Vlaha nomada, strogo branijo ženitev med tema dvema življema. To pa zato, da se naseljeni Srbi ne bi začeli potepati, ker s tem bi bili samostani in gospoda brez podložnikov. Stari srbski zakonik razlikuje v 1 a h e kjelatore od ostalih. K j e 1 a t o r je romunska beseda, calator »potnik« označuje Vlahe, ki so vršili transportne službe po Balkanu. Od istega plemena je srbsko hrvatska svirala frula (v Daničičevem slovarju še ni te etimologije). V bolgarski folklori naj omenim kalušare ko vpliv romunske folklore. Kalušari so mladeniči, ki o Dùhovem lazijo po bolgarskih vaseh, zbijajo šale, plešejo, zdravijo bolnike. Romunski c a I u s e r i, jahači, nosijo ime po korenu cabalus (konj). Jugoslovenski romanist bo pazljivo zasledoval vplive, ki izvirajo od romanskega prestiža. Ugled italijanske književnosti in prosvete je bil v Dalmaciji sicer velik, ali iz neznanja se pri nas često pretirava. Pozorna analiza najlepših dubrovniških pastoral — Držičev P 1 a k i r in Gunduličeva Dubravka — more pokazati, da niti po moralni težnji niti po zgradbi niti po svojih osebah taki umotvori niso zgolj kopija italijanskih pastoral. Tu ne gre toliko za posnemanje — kakor pogostoma krivo uče naši srednješolski učbeniki — kolikor za prilagoditev slovanski okolici neke italijanske slovstvene vrste. Na drugi strani pa je n. pr. frater Kačič-Miošič, ki scer piše docela v svojstvu in slogu jugoslovenske narodne pesmi, glede na politiko in kulturo suženj »prevedrih« dožev. Kočljivo je vprašanje nravstva pod vplivom Romanov. Ljudje z jadranskega pasa kažejo marsikdaj »bastardno moralo, ki ne ugaja ne nam Slovanom niti samim Italijanom, kakor sem mogel opaziti, ko sem se razgovarjal s čistimi, pravimi Italijani z Apeninov o morali nekih dalmatinskih Ita-lijanašev«. Ti ljudje niso sposobni posredovalci med italijanstvom in slovanstvom. Redke so izjeme, kakršna je bil Tomazeo. * Med drugimi zadatki obdeluje Skok razmerje med francoščino in latinščino na srednjih šolah. »Za obrazovanje naše moderne humanosti so živi jeziki, posebno francoski, brez nobenega dvoma mnogo važnejši nego latinski ,ki je samo za romanista kot znanstvenika jako pomemben«. Gnjavljenje z oblikami in slovničnimi pravili v latinščini je neprimerno hujše nego pri katerem si bodi živem jeziku. In ako gospodje branitelji latinščine hočejo, da bo ta srednješolski predmet služil za obrazovanje humanosti ,za uvajanje v prosveto, ki je osnovica moderni, tedaj morajo vsekakor predrugačiti metodo pri učenju tega je-iika. Italijanščini se mora dati drugo mesto po naših srednjih šolah v Dravski, Savski in Zetski banovini. Za visoke šole pa člankar opominja, da bi bilo treba pozornost obračati tudi na ostale romanske jezike, zlasti romunski in španski. Romunščina je radi Male antante za nas pomenljiva, španščina pa za sredozemsko področje sploh, a po vrhu Se za naše izseljeništvo ... Čudim se, zakaj Spanci nič ne store, da bi se nam približali, medtem ko Portugalci ugibajo, kako bi osnovali lektorate za svojo materinščino po naših univerzah. O njihovem jeziku je dr. Ninič napisal topel članek v »Obzor« (17. marca 1929), poudarjajoč, da bo že v sami Braziliji v kratkem sto milijonov ljudi, ki rabijo portugalščino. Na panameriški konferenci v Havani je minister vnanjih del, dr. Octavio de Mangabeira toliko dosegel, da se je portugalščina proglasila enakovredna angleščini in španščini. »Mislim, da bi tudi pri nas v šolah bilo treba bolj skrbeti za praktično odgojo nego za teoretsko«, zaključuje Ninič, »zakaj se ne bi na pr. namesto stare grščine uvedlo obvezno predavanje angleškega jezika? Posebno danes, ko imamo dovršene prevode vseh grških klasikov na vse moderne jezike? A zlasti mi Jugosloveni, katerih govorica v bogastvu še danes ne zaostaja v ničemer za staro grščino, naj bi prav tako mislili, kakor so Grki ob procvitu svoje književnosti, če hočemo napisati pravilen stavek? Naj si bo kakor koli, po mojem mnenju ne bo odveč, ako se pozabavimo tudi s portugalščino.« K PREROK Dne 26. avgusta 1915. je v »Figaru« t vso odločnostjo trdil Masque de Fer, da bo konec svetovne vojne 11. novembra, številil pa je takole: 1914+1915=3.829; 3+8=11; 2+9=11. Torej: enajsti dan enajstega meseca. Enak način bi se dal uporabiti za nemško-francosko vojno leta 1870. in dobili bi 10. maj, namreč dan, ko se je podpisal mir. Omenjeni novinar se sme torej hvaliti, da je tri leta naprej vedel, kdaj bo Francija slavila premirje. H. Pause: DREVESA CVETO Zgoraj (od leve proti desni): Zmagoslavje dela: Slika nazorno kaže uspeh kultivacije Pontinskih močvirij v Italiji. Na prej nezdravem močvirju so zrastle čedne kmetije — »Big Ben«, velika ura na stolpu angleškega parlamenta — Na prašičji farmi v sodobni Rusiji шшишш тт шш i lil lili mam ■ - ., - ■ X et s......... "* Spodaj (od leve proti desni) : Ceylonski sloni v kopeli — Taši lama, pregnani tibetski vladar, ki namerava vzpostaviti svojo oblast s pomočjo kitajskega vojaštva — Posledice zadnjega potresa v Romuniji NIKOLI VEČ VOJNE S ARKADIJ AVERCENKO — PREV. B. BR. V Tj ekega dne se je pojavil v voj-I j nem ministrstvu neke države I gospod z zelo zvitim obrazom ^ I in dejal: — Vedite me h kakemu gospodu, ki razume stvar. Sporočiti mu imam nekaj zelo važnega. — Kako stvar pa mora razumeti? so ga vprašali. — Veščak v zrakoplovstvu mora biti! Iznašel sem novo vojno zračno ladjo, pa bi mu izum rad prodal. Moja iznajdba bo povzročila popoln preobrat in bo način vojne v zraku temeljito izpremenila. Kdor mi odkupi izum, bo imel velikansko prednost pred sovražnikom. Vsaka vojna se mora končati z zmago one države, ki si pridobi plodove mojih študij. To je vse. Vsi so se močno razveselili in ga peljali h generalu. Ta je bil takisto zelo vesel, prosil je iznajditelja, naj sede in ga vprašal: — V čem je vaša iznajdba? — Izumil sem zračno veleladjo, ki lahko ostane v zraku neomejen čas. Cel polk ima dovolj mesta na nji kot posadka. Dež, viharji in nasprotni vetrovi ji ne morejo ničesar. Ali kupite ladjo? Ko mu je general dal častno besedo, da ne bo zlorabil izkazanega zaupanja, je iznajditelj podrobno razložil vse svoje načrte in risbe. —■ Prav zares, je dejal general, ko je pregledal vse načrte. Prav zares je tako, kakor ste rekli. Koliko pa hočete za svoj izum? — En milijon. — Izvrstno! je vzkliknil general in ga poljubil. Tu imate nakazilo aa državno blagajno. Najlepša hvala, in kadar boste zopet kaj izumili, kar k nam pridite! — Saj že imam nekaj primernega, je odvrnil neznanec z mnogo obetajočim obrazom. Zadevica, nad katero boste strmeli. — Kaj pa je takega? — Obrambni top, ki z lahkoto uniči, mojo veleladjo v poletu. Prekopicne se in pade na zemljo. Pred mojim topom ni rešitve zanjo. — Čujte, je general nagrbančil čelo. To je nekoliko čudno ... Res, sram vas bi moralo biti... Najprej iznajdete tako izvrstno, sijajno zračno ladjo, takoj nato pa obrambni top proti nji... Opro- stite, v vašem postopku pogrešam vsake dostojne obzirnosti. — Motite se, se je zasmejal neznanec. Saj vendar morate priznati, da je treba bojno tehniko vedno izpopolnjevati, ako hočete potolči sovražnika. Če obstane-te, — ste že nazadovali. Moja zračna ladja je strahovita stvar! Zato moramo seveda gledati, da dobimo zanjo proti-strup. — Hm... Seveda je tako, pa vendar ne čisto tako. Razumel bi še, ako bi kdo drugi iznašel top in bi mi ga prišel ponujat. — Ti moj ljubi bog! je vil roke neznanec. Kakor da to ni vse eno. No, če vam je to tako bridko, pa grem, si obri-jem brke, si zavežem ovratnico malo drugače in se vrnem. Delal se bom, kakor da sem čisto drug človek, ki vas še nikoli ni videl. Če želite, pa napravim tako. Generalu je postalo nerodno. Ni bil bedak -in ni ljubil otroškega igračkanja. — Prav imate, je rekel. Tu se pač ne da nič napraviti. Kupiti moramo še vaš strahoviti top, da vam ga ne odkupi kaka druga država. Koliko? — En milijon. General je napravil nakazilo, potrep- , Ijal izumitelja po rami in dejal: — Vi ste izredno sposobna glava. Tri sto strel, ako pomislimo, da ste iznašli tako strahovit top ... Izumitelj pa ga je prekinil preprosto: — Ni take sile ... Vi se mi samo laskate. Nikakor ne sprevidim, da bi bilo to kaj posebno strahovitega. — Kako da ne? Kolikor lahko posnamem iz načrtov___ — To že, top je pač lahko nekoliko nevaren tej strašni zračni ladji. Toda.. Sedel je nazaj v naslanjač, se premeteno smehljal in gledal generala nekoliko od strani. — Kaj bi pa šele rekli, ako vam po* vem neko malo, ali zelo koristno skrivnost. Napravil sem za ladjo oklop (moja tajnost), ki je tako močan, da ga izstrelek iz mojega topa ne more niti opraskati. General se je prijel za glavo: — Vi me spravljate ob pamet. To je podlo in grdo. kar počenjate! Tujec je skomignil z ramami: — Jaz v tem ne vidim nič nepoštenega. Zakaj me dolžite? Ali je moja ladja morda slaba? Izvrstna je! In moj top? Se boljši je ko moja zračna ladja! — Že, že, toda vi bi mi morali ponuditi najprej neprodirni oklop. — Zakaj neki? je odbelil mrzlo iznaj-ditelj. Razvoj bojne tehnike mora iti postopoma in normalno, ne pa skokoma. Potem sta se oba — general in izumi- telj — pogreznila sa pet minut v globok molk. General je premišljal, izumitelj pa je pušil smotko. General je hotel ponoviti očitek, da bi bilo lepše, ako bi mu kdo drugi prinesel tajnost oklopa. Ker pa se je bal, da bi bil tujec zopet pripravljen oditi, si obriti brke in se pojaviti kot nov človek, je samo težko vzdihnil in dejal: — Koliko? . - ; KOBILA Z ZREBETOM — En milijon. — Recimo: pol milijona. — Drugod dobim dva. — Usmiljeni bog ! Kakšen človek ... Dobro: Nate še en milijon. Vi nas boste uničili. Neznanec je vzel denar, stisnil generalu roko in se obrnil, da odide. — Čujte, ga je zadržal general in na njegovem obrazu so se pojavili pomisleki. Ali ste res prepričani, da je oklop vaše zračne ladje neprodiren? — Ni dvoma! Popolnoma neprodiren! — V tem pogledu sem tedaj lahko miren ? — čisto miren, razen ako bo kdo izumil novo razstrelivo. — In ga bo kdo? — Seveda. — Sveta nebesa! Kdaj? — Je že izumljeno. — Kdo ga je iznašel? — Jaz! — Tri sto hudičev!... Zakaj ste mi to zamolčali? — Jaz ne zamolčujem ničesar. Čisto odkrito vam pravim: Tako razstrelivo bo kmalu tu. Sem si ga že zamislil. General se je rezko zasmejal: V ZAČETKU JE BILA OGLJIKOVA KISLIMA Staro je nazi ran je. da je vee apno nastalo iz živih bitij, in to tiaziramje dozdevno potrjujejo preiskave starih in novejših ap-nenih tvoib. Vendar pa ni popolnoma ločno, kaiti apno je moralo biti v primerni obli!--1 že tu. preden so ga mogla bitja uporabiti za zgradbo svojih trdih ogrodii in ga pol^m ostaviti. Tudi ogljikovo kislo apno ni prvotna tvorba. temveč ie nastalo gotovo večinoma iz apnenih silikatov pod lužečim vplivom vode. Za to pa so bile potrebne ogromne množine ogljikove kisline, ki nam pa geologija ničnega nastanka ne ve točno navesti. Morda so io vsebovali že plini, ki so se nekoč iztrgali soncu iri se polagoma zgostili v pre-mičnico zemljo. V tem primeru je moralo ogromno rastlinstvo nekoč ozračiu odtegniti toliko ogljikove kisline, da se ie lahko razvilo živalsko življenje. Druga možnost je ta. da ie ozračje vsebovalo vedno isto množino ogljikove kisline kakor rnnes. ki so io rastline siceir srkale vase a so io ognjeniki iz zemeljskih globin vè.lno 7.1,ova nadomeščali Proti prvi teirip govorijo odtisi živali, ki so jih našli v nai-starei5.li premogovnih skladih Ta dokaz na ni čisto siguren kaiti rastline ki so sa spre menile v piemog. po lahko prvotno rasle na čisto d-rgih mestih in so iih š->le vode naplavile na krai premogovnih plasti. Lahko — In vi nam boste seveda prišli ponudit ta superekrazit? In kadar ga bomo kupili, se nam boste smejali na ves svoj zoprni obraz ter nam zaupali, da imate še močnejši oklop, ki je res neprebojen. Je tako? — Seveda. Natanko tako. General si je izpulil velik kosem las in zatulil : — Bodite prekleti! Zagnali ste nas v zagato, iz katere ni izhoda. Naša država bo zaradi tega propadla. Povejte mi, kdo ste. Povejte nam svoje ime, da ga lahko prekolnemo na vse štiri vetrove! Neznanec se je dvignil. — Lahko me zmerjate, kolikor hočete. Ako bi bili iznajdljivejši, bi bili takoj opazili, da nisem nič drugega, kakor poosebljena logika, zdrav človeški razum na dveh nogah. Vi nočete razumeti, da je čisto vseeno, ali vaša država propade zaradi oboroževanja v desetih letih ali v desetih minutah. Nimate temperamenta, da bi se odločili za enkraten pogin. Vsak pogiba na svoj način. Zdrav človeški razum nima z vašo stvarjo prav nič skupnega. Zdravstvujte! Neznanec je zaloputnil vrata in odhi-tel iz vojnega ministrstva. ne si ie tudi misliti, da so se prvotne živali prilagodile visoki množini ogljikove kisline v zraku. Iz druee teorije bi sledilo, da je zemlji skozi ognji^nike uhajalo toliko ogljikove kisline. da ie zadostovala za nastanek orjaških gozdov premogovne dobe. Rastline porabljajo ogljikovo kislino, živali pa io oddaiaio. Prav tako nastaia ogljikova kislina pri zgprevaniu organskih teles. Ogljikova kislina ie torei deloma v nekakšnem krogotoku. samo rastline, temveč tudi voda porabi ogromn1 množine ogljikove k'sline. ki se v nji topi. V vodi ee poiagcma vtže na apno. ki ga v velikih količinah predelalo spet mikroskopsko majhne živali. S tem. da te odmirajo in s sesedali em nastajajo na merskih tleh velikanski p.pneii skladi, ki se s poznejšim dviganjem na dan spreminiaio v kopna gorovja. Lahko bi torei trdili, da ie bila ogljikova kislina že pred premogom in pred ogljikovo kislim apnom. dc REKORD V IGRANJU Neki godbenik na Floridi je hotel posekati vse pianiste na svetu. Da bi dokazal svojo premoč nad njimi je dosegel največji uspevek. ki ga je nazval »maraton pri klavirju«: brenkal je na ivoje godalo celih sto ur brez prestanka! Neki novinar imenuje ta čin izreden. Prav, Zares je presenetljivo, da ga njegovi sosedje niso ubili. N A D A Ii J ; , ila je jasna, bela mesečina, ko nam je javil sluga, da je tovor že vkrcan. Vrnili smo se na __ladjo. Sprednji krov je bil visoko založen. Tam so bile zložene v fskladnice vreče kokosovih orehov in pa čudovita zbirka hišne opreme ter kuhinjskega orodja, ki ga je vozil Axel s seboj v džunglo. Na krovu so bili trije črni delavci, dve ženske, nekaj psov in ena bela mačka, krdelo kokoši in več zabojev konzervirane hrane. Ena izmed obeh crçih mačk je bila gotovo Axelova. Bila je zdrava, velikih oči in tudi precej prikupljive vnanjosti. Watson je rekel, da jo bo posodil Axel meni za časa vožnje in da bo spala v prazni postelji v moji kabini. S ponudbo sem bila prav zadovoljna, zdi se mi pa, da mi je Axel ni odstopil iz vljudnosti, temveč le zato, da se ne bi potepala z dečki svojega plemena ponoči, ko je ne bi mogel nadzorovati. Ko sem sedela sama na smešno malem krovu ter se mi je tožilo po Rabaulu fn tamošnji družbi, me je vzbudila iz sanjarjenja prikazen. Nad streho kabine, ki je tvorila nekakšen gornji krov, sta se prikazali glava in rame kapetana Watsona. Vprašal me je, če lahko sede poleg mene, kar sem dovolila. Videla sem človeka, ki skladno spada v okolico. Na mali stisnjeni jadrnici je bil možakar srečen in čisto izpremenjen. Iz njegovega osebnega življenja nisem mogla ničesar zvedeti, uganila sem le, da je krožil dolga leta med otoki južnega Tihega morja, kakor se mu je pač zahotelo. Zaslužil je precej in tudi prav prijetno živel, kajti njegova »Bonta« je bila vedno dobro naložena. Sovražil je Rabaul z ono strastjo, ki sem jo opazila pri vseh onih, ki so več ali manj dolgo živeli tam, čeprav so se vračali, ako so le imeli priliko. Pravil je, da je edini kraj, kjer mu ugaja in kjer bi hotel vedno živeti, njegova mala jadrnica. Spoznala sem, da nima posebne omike, pač pa izredno oster naraven razum in poštene življenjske nazore, ki si jih je pridobil z dolgoletnimi koristnimi iz- Œ ffi A N i E Pri nekih plemenih na Novi Gvineji morajo vse poročene ženske zakrivati svojo glavo kušnjami. Pripovedoval mi je, kako je našel svojega najdenčka ter mi priznal, da ga ima zelo rad. Slednjič sva imela oba skupno isto veliko željo — da bi prišla do reke Sepik. Pričeli smo zavijati okrog polotoka Gazela. Junaško sem skušala prikriti, kako me zmaguje slabost, ker so vsi mornarji zelo ponosni, ako znajo premagati morsko bolezen. »Bonta« se je neprestano zibala in mali krov je začela zalivati voda. »Nič hudega,« je tolaži ji vo govoril mornar, »koliko ljudi postane bolnih okrog tega divjega polotoka.« Kmalu se je morje pomirilo. Watson mi je zagotovil, da bo kmalu bolje, želel mi je lahko noč ter mi naročil, naj grem čim prej v posteljo. Bilo je že precej kasno. Axelova mala ženica je mirno spala na golih deskah. Pri luči, ki se uporablja ob viharnem vremenu, sem skrbno pregledovala, če je v slamnjači kaka živalca. Našla aiHB < Harv m _ m. шт^ — -w ; љ "Л *' ГПКШЛ££.% 'ЛМЛВ.&1ТЛ • 'МЛ"ГСН ESi? r . —-—— ♦ nisem nobene. Najbrže so se tudi one poskrile pred nevihto. Nato sem se zvrnila na trdo ležišče. Zaplesalo mi je V glavi, ladja se je sukala okrog mene, nato me je objela tema. Bilo je že jutro, ko sem se predramila iz neprijetnega položaja. Počasi smo pluli ob Novi Irski obali. Nedostopne čeri so se dvigale divje iz morske globine. Voda okrog nas je bila modra kot smaragd. Bližali smo se plantaži Kalili, eni največjih na tem ozem-Jju. Danes je last Melanezijske družbe in pridela ogromno množino kokosovih orehov. Kalili ima zasanjan in naraven pristan. Videla sem z ladje, kako žarki obsevajo beli pesek pod vodo in skozi prozorne globine so se zdele krasne koralne tvorbe kot živ podzemski muzej. Med koralnimi skalami so švigale zlate ribice. Dolg most je segal od obale globoko v morje, da bi ladje lažje pristajale. Na mostu so čakali trije beli možje, da nas pozdravijo. Iz nekega nevidnega kota ladje je izvlekel neznan mornar novo angleško zastavo in začel mahati z njo. Ljudje na otoku so imeli vtis kot bi prišla kolonialna uprava na nepričakovan pregled. Tu so zelo redki gostje, kajti Nova Irska je redko naseljena. Tako so trije belci, ki žive na otoku kot nadzorniki črnih delavcev, v pravem smislu besede jetniki, dokler traja njihova pogodba. Z velikim navdušenjem so pozdravili Watsona, Axèla in mene. Beli možje so z vsemi silami, silili v kapitana, naj se zadrži vsaj en dan med njimi. Ker je bil sam svoj gospodar in ker se mu ni nikamor mudilo, je slednjič pristal. Prinesli smo nekaj pošte in nekaj hrane iz Rabau-la, kar jim je naredilo naš prihod še bolj prijeten. Okrogle, iz trave spletene hišice so ležale ob obali in služile kot nekakšen okrasek za plantažo. Nepregledne vrste visokih in uspešno poganjajočih kokosovih palm so se vlekle milje in milje v notranjost otoka. Kupi kokosovih orehov so ležali naokrog v rednih presledkih. Ob obali so stali domačini in nas ogledovali. Dva belca sta bila iz Avstralije, bila sta še mlada in zdrava. Tretji je bil Holandec, ki je namera-yal v kratkem zapustiti otok. 2e tedne je čakal na ladjo, ki bi ga vzela s seboj in odpeljala nazai v civilizacijo. Sedaj si je že mislil, da je to ona ladja, ki jo tako željno pričakuje. Videla sem, kako so se mu svetile oči od razburje- nja, ko smo privezovali ladjo k mostu. Čim smo pristali ob pomolu, je izginil na ladjo in se ni več prikazal ves dan. Star Fordov avto nas je odpeljal v skoraj miljo oddaljeno stanovanjsko poslopje na plantaži. Z velikim zanimanjem sem si ogledala oba gostitelja. Starejši ni bil preveč na dobrem glasu zaradi krutosti do črnih delavcev. Bil je zaradi tega že občutno kaznovan. Toda to ga « še ni tako otajalo, da bi bil bolj človeški s stotinami divjakov, ki jih je imel pod svojo oblastjo. Kot gostitelj pa je bil zelo ljubezniv. Njegov mlajši tovariš je bil eden najpopularnejših ljudi na otoku. Tudi v tem primeru sem imela pred sabo moža, ki je skladno spadal v svojo okolico. Bil je bolj uradnik podjetja kot pa nadzornik proizvodnje, obenem je pa tudi posloval kot zdravnik med ljudstvom. Ime mu je bilo Jan. DALJE NEMŠKI RASIZEM IN SLOVANSTVO Poznanjski privatni docent k. Stojanov-ski je izdal knjigo »Rasizm przeciw slowi-anszcyznie« (Rasizem proti slovanstvu), v kateri razčlenjuje novo nemško rasno doktrino, po kateri so Slovani »podljudje«, ki jih je treba zatirati. Po nemškem nauku so Slovani čreda pod socialnim in kulturnim stališčem, nekakšna rasa mešanih psov s suženjsko dušo. Zato jih je treba držati v suženjstvu in jih z bičem priganjati k delu. Po mnenju Stojanowskega ima rasni pokret večji smoter nego samo ekspanziv-nost v smeri baltskih držav, Poljske in Češkoslovaške. Nemški rasizem stremi po podjarmljenju celotnega zapadnega slovan-stva, Rusija pa naj bi postala kolonija za gospodarsko izropanje. DEKLETCE Z REPKOM Nedavno je v Londonu prišla na evet de-kličica, oblagodarjema s 5 cm dolgim repom, ki ie zanognjsn in se končuje v prisiljeno o«t. Nastavek ie občutljiv. Kirurgi so izjavili, da se lahko odreže, ne da bi bilo za novoroi'P'nko kai nevarno. Sioor na je otročič pravilno razvit Ob tej priliki je znan biolog poudaril, da ima deca pogostokrat zametek repnega priveska, ki sam po sebi iz,gin3 z zakrvitvijo ali resorpcijo. Današnji zgled sicer ni vsakdanji, vendar baje ne prav redpk. V Londonu s3 pojavita do dva na leto. M1, Dd6— g6, 26. f2—f3, Tf8—e8 (Najmanj- še zlo je bilo 26.--, Ld6, 27. De6+, D:e6, 28. T:e6, Td8, čeprav je, končnica za črnega neugodna.) 27. f3—f4, Dg6—g3, 28. f4:e5, Te8:e5, 29. Tc4—c8+l, Kg8—f7, 30. De2—h5+, g7—g6, 31. Dh5:h7+, Kf7— f6, 32. Tc8—f8+, Kf6—g5, 33. h3—h4+, Kg5—f4, 34. Dh7—h6+, g6—g5, 35. Tf8: f5+l, Te5:f5, 36. Dh6—d6+, Kf4—g4, 37. Ld3:f5-f". črni kapitulira. Br Mat v dveh potezah PROBLEM 63 Hans Johner Prva nagrada problemskega turnirja Nemške šahovske zveze a b c d e f g h abedef g h Mat v 4 potezah PROBLEM 62 Prva nagrada »La Settimana Enigmisttica« a b c d e f g_h mm Wm UP t| ш i B n H И ■ Ш Ш ■ шр ш, i m mk и ШЖ 9Џ mm ф m â ЈЈ §§ Ш Ш Ш mm Ш s Wà è| ■ ■ H abcdefgh ZA MISLECE GLAVE 105 Lahka cenitev Poznate preprost način za cenitev razdalje? Če hočemo zvedeti, kako daleč je do oddaljenega predmeta, iztegnemo roko z dvignjenim palcem pred oči, nato vizi-ramo enkrat s tem, potem z drugim očesom preko palca. Palec se pri tem navidezno premakne. Če ocenimo širino tega premika v primeri s kakšnimi objekti v ozadju in pomnožimo to širino z 10, dobimo razdaljo. Zakaj? R e š i-t e v k št. 103 ■ (Plodoviti pisatelj ) Nalogo si narišimo grafično, pri čemer paj skupno število del, povečano z 1, predstavlja daljico. Z razpolovitvijo dobimo daljice r in potem d in t. Končno ostane ostanek, ki sestoji iz števila veseloiger (v), iz števila filmov (2) in iz prvotno k skupnemu številu prišteto 1. Ker je 1 za Vz večje od t/2 in torej tudi za toliko večje od polovice ostanka, mora znašati ta ЗУ2, ves ostanek torej 7; torej je v enako 4, t enako 7, d enako .14, r enako 28 in ekupno število vseh del enako 55. Rešitev k št. 104 (Po dolgem ovinku na isto) Algebraična rešitev je: «99 n + 2997 + n + 3 =: 1000 n + 3000, torej n + 3 tisočake. „DRESIRANA RIBA" O dresirani ribi niste menda še ničesar slišali. Riba. ki vam jo tu opišemo, je takšne vrste. Ncigibno štori v svojem »ribniku«, če pa ii zapovemo »dok ali sgor«. se bo takoj pokorila našemu povelju. Pri tem ne zahteva noben? nege in hrane, samo malenkost truda pri — izdelavi. Ta riba sestoji namreč iz navadne jajčne lupine in ostanka blaga. Jajc* izipihneino: to se pravi, na topem in ostrem konoj napravimo vanj majhno luknjico, na kar krepko pihnemo skozi eno luknjico, da uide skozi drugo vsa tekoča vsebina jajca ven. Luknjo na topem koncu zalepimo nato z malo plastilina. na ostrem koncu pa jo pustimo odprto. Nato urežemo iz ostanka blaga »ribje telo«, in sicer h dveh enakih kosov. ki jih poteun tako zašijemo skupaj, da je prazno iaiios v njih kakor v vrečici. Na hrbtu pustimo majhen del nez&šit — čemu. boste takoj videli. Ribo postavimo v »ribnik«, za kar je najbolj pripraven kozarec, kakršne rabimo za vkuhane dobrote. Do treh četrtin ga napol-r'mo z vodo. »Riba« bn no vsej priliki plavala na rmvršiџ vod3, a to ni pravilno, plavali mora pod površino. v sredini vodr». Da to dosežemo, jo moramo »nahraniti«, to se pravi: skozi neizašiti del v hrbtu spravimo v njieno telo toliko majhnih svinčenih Ali peščenih zrnec, kamenčkov ali podobnega, dokler ne bo riba plavala v srednji višini. Nato hrbet zašijemo. Ko smo to opravili. zapremo kozarec s kosom pergamentne- ga papirja ali še bolje s koeom gumaste kože. Sedaj lahko pričnemo z dreeuro. Če pritisnem namreč s plosko roko na pergametni paipir ali kožo, se bo riba potopila na dno; čim popusti pritisk, splava spet kvišku. Razlaga za ta pojav je i»re« prosta: pritisk roke se širi namreč skozi zrak v kozarcu in vodo do ribe. in sioer do zraka, ki je zaprt v jajcu. V normalnih okoj liščinah ne pride nič vode v Jajce, 6? pa narave piiti&k na vodo, si poišče ta pot v jajce. Riba postane tako težja in se mora seveda potopiti. Čim pritisk popusti, prežene stisnjeni zrak v jajcu vodo iz nje. riba postane lažja. Telo. ki se pri pritisku v vodi potopi i« spet dvigne, ee imeniuje po nekem znamenitem fiziku »Karteaijev potapljač«. mp ANEKDOTE Evnuh med knjigami Znani bibliofil Weber je imel v svoji knjižnici upravitelja, ki ni imel nobenega smisla za dragoceno zbirko in je vse knjige brez izbire metal v pripravljene omare. Ko so Webra vprašali, zakaj si je izbral kot knjižničarja prav takega človeka, je pojasnil: — Moja knjižnica je kot turški serail in zato ga mora čuvati evnuh. Ali — ali Nemšikega pisatelja Otona Bierbaurna (umrl 1. 1919.) je povabil prijatelj, dober človek, ki pa je bil slab pesnik. Po jedi je običajno čital svoje pesmi. Navzoči znanci so se vdali v usodo in večinoma vsaj na videz kazali zadovoljstvo. Bierbaum pa je sladko zadremal, tako da ga je moral gostitelj večkrat zdramiti. Ko se je prizor ponovil že tretjič, je Bierbaum izjavil ultimativno: — Ali nehaj z uspavanjem ali pa me ne budi več!