Štev. 16. Letnik LXVII. (Sol. 1.1926/27.) Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-Mljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. V Ljubljani, 25. novembra 1926« Poštnina plačana v gotovini. Stanovsko poiitšško Povurienšštvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Zopet nov projekt šolskega zakona. Po osmih letih ujedinjenja. — Narodna skupščina in prosvetna zakonodaja. — Historijat projektov zakona o narodnih šolah. — Dr. Čajkovčev projekt je izdelan po nalogu bivšega ministra prosvete g. St. Radiča, — Kritična ocena projekta. Politična in kulturna svoboda za vse! , Slomškova družba* in UJU. — Vsakemu članu je zajamčena svoboda. — Zaradi bodočnosti mora biti stanovsko enotno organiziran naš stan! Prvega decembra t. 1. bomo oraz.no-vali osmo obletnico uiedinienia. Ako se ozremo na delo teh osmih let nazai in pregledamo, kai nam ie dala v teh osmih letih »Narodna skupščina« za napredek na prosvetnem ooliu. vidimo. da so uspehi povsem negativni. Po tolikih letih nimamo niti eneea pozitivnega zakona v prosvetni smeri. Nimamo ne zakona o osnovnih šolah, ne o meščanskih šolah ne zakona o raznih strokovnih šolah, ne zakona o sredniih šolah ne zakona o visokih šolah. Nimamo zakona o učiteljiščih in uči-teliski izobrazbi, nimamo zakona rv viš-iib nedapoških šolah in ne zakona n ureditvi Glavnega Prosvetnega Sveta. Izmed splošnih Drosvetnih zakonov nimam r» ne zborovalnega in ne društvenega zakona, ne zakona o avtorskem pravit itd'., itd., kar zadeva splošno nro-sveto Vse tr> čaka in čaka. razmere pa hite in hite ter sečein nezdrave rane v naš državni organizem. V veliavi so še stari zakoni, ki nas razkosavaio ter Dovzročaio upravni in stvarno prosvetni kaos. katerega še boli oosoešuieio krizahoče se odredbe ministra ?a ministrom'. Položai osnovnošolske zakonite podlage v državi ie sledeč: V Sloveniii in Dalmatin" ie v veliavi avstriiski I državni šolski zaklon nolep" deželnih zakonov za Kiranisko, Štajersko in Dalmacijo. Hrvatska ima svoi zakon. V Srbiii na ie v veliavi 7akmn o narodnih šolah iz. leta 1904. ki se ie razširil na Voivodino in črno goro. 23. iuliia 1919 so se predvsem členi 29,—30. ter 33.. 39.. 41.. 88.. in 89 srbskega zakona o narodnih šolah v »Narodni skupščini« izoremenili in razširili na celo državo. Z 7,akonom o državnih uradnikih od 31. iuliia 1923 so se vsai dosedanie določbe o pravnem' in materialnem ooložain nriteliske^a stanu iziednačile v vsei državi. Gorenie izpremembe in gornji zakon bi bil edini pozitiven usneh. ki zadeva tudi nrosvetno stroko Pred nami na ležiio celi kuni raznih ¿nroiektov. predvsem osnovnošolskega zakona. če iih Pogledamo oo vrsti, bi bili: • »Načrt preustroiitve šolstva in na- rodne prosvete«. od" Zaveze iugosloven-skega učiteljskega društva od 1. 1919.: »Načrt zakona o narodnih šolah«, ki ga ie izdelala anketa višiega šolskega sveta v Ljubljani 1. 1919.: »Projekt zakona o narodnih šolah«, ki ga ie izdelal »Prosvetni odbor« v Beogradu 1. 1919.: načrt okvirnega šolskega zakona ki p-a ie na nodlao-i nroiekta »Prosvetnega odbora« izdelala anketa »Zaveze iugosloven-skih učiteljskih društev« 1. 1920.: proiekt za koma o narodnih šolah, ki ga ie izdelala anketa UJU 1. 1921.: tkzv. Radojevi-čev oroiekt zakona o narodnih šolah, kot prvi oficialni načrt ministrstva, ki ie izšel 1. 1921.; Radojevičev projekt .ie oredelaval na to Glavni Prosvetni Sa-vet v Beogradu, ki ie izdal svoi projekt 1. 1922.: ta načrt ie zopet interno predelalo ministrstvo prosvete in p-a ie predložil takratni minister prosvete g Miša Trifunovič 17. ianuaria 1924 z odlokom P. Br. 284 predstavništvu Narodne skupščine .ki ?a pa ni obravnavala: ta načrt si ie potem osvoiil kot podlago minister prosvete g. Svetozar Pribičevič ter ga ie dal v predelavo UJU in na to še interni redalktiii v ministrstvu nrosvete. na kar p a ie predloži'. Narodni skupščini leta 1925. V »Narodni skupščini« ie nrišel ta načrt v šolski odsek, kier ip dobil mnoiro izorememb a ni niega obravnava nrišla niti do polovice oroiekta. Posamezna ooglav'a ie minister sam odtegnil. Minister orosvete c. St. Radič ie dal nalog načelniku za osnovno nastavo e dr. Sig. Čaikovcu. da izdela nov proiekt šolskega zaikona. Ta ie svoie delo izvršil »Narodna Prosveta« ie ta proiekt v preteklih dneh natisnila, dobi se oa tudi v posebnih od-tiskih. Morda ga izda v slovenskem1 prevodu Poverieništvo Liubliana. Učiteljski dom v Mariboru ali Učiteliski ikonvikt Liubliana. Ako si 'ga osvoii tudi sedanii minister prosvete, ni še definitivno Površen pogled nia dr. Čajkovčev načrt nam kaže da ie morda zadel milie naše države in potrebe naroda, tudi ie unošteval modeme smeri šolstva: v koliko «e sklada ta nro'iekt s stališčem zahtevami in pogledi učitelistva. ie pa seda; nuina in neodložliiva dolžnost vsega učitelistva. da to prouči m izrazi svoie mišlienie in kritiko. Iv. D. i »Kulturno pa 'se organiziramo v novo ustanavljajočem društvu »Slomškova družba«, katerega namen bo gojiti pedagoško vedo na krščanskem svetovnem naziranju. Člani ne bodo samo učitelji in učiteljice, temveč vsakdo, ki hoče družbo v njenih namenih podpirati.« » V Ljubljani, dne 13. nov. 1926. Ivan Štrukelf. »Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovsko zaveden učitelj in vsakemu mora biti zajamčena v njej popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja.« Deklaracija, 17. julija 1926. Od nikogar ne zahtevamo, da bi za-taiil svoie politično ali kulturno oreori-čanie in naziranfe. Vsakomur ie na prosto dano. da svobodno 7astona svoie kulturno in politično naziranie V organizaciji nočemo nganiati ni-kakega. ne kulturnega in ne političnega nasilia. da bi hoteli članstvo uniformirati v nolitičnem ali kulturnem naziramu — to ni naloga in ne cili naših stanovskih organizacii Zaradi tega na smo si lahko vseeno v stanovski organizaciji edini v sto in sto stanovskih vorašaniib in tudi šolskih in prosvetnih, ki so nam sknnna. Zarad! tega ne bo nihre prikrajšan v svojem kulturnem naziraniu in prenričamU. In oni. ki vidiio v »Slomškov? družbi« prikrito »Slomškovo zvezo« nai nimam strahu in nai se vzono že enkrat na višino akademskega razgovora tudi v vnrašaniih. v katerih si nismo enakega kulturnega ali političnega nazirama ter nai vedo. da si tudi mi ne bomo dali kratiti svobode za kulturno in politično udei-stvovanie izven organizaciie in si bomo znali čuvati in ne dali omeievati oravioe. da si lahiko ustanovimo tudi svoi forum za udeistvovanie v temi nravcu. Ne bomo se na dali voditi od strasti, da bi zaradi tega naskakovali in rušili skunno stanovsko fronto ki nam ie sedai boli potrebna kakor kdaikoli nrei. Naše kulturne organizaciie ne bodo »avantgarde« za naskoke in kulturna nasilja v naši stanovski organizacij in zaradi niih ne bomo rušili dobrih oduoša-iev v stanovski orp-anizaciii za skunno obrambo skupnih stanovskih in drugih interesov. Stanovska toleranca nas bo družila in dvigala na nivo višjega izobraženstva in višie stoonie civilizacije in kulturnega •stremlienia. Da ie povsod oar ducatov iziem — to ie iasno in nas to ne sme plašiti! Naša stanovska organizacija nai ne bo torišče, na katero bi vnašali snorna vnrašania in nai tudi ne bode borni kader proti enemu ali drugemu delu našega stanu temveč nai bo skunno torišče, na katero bomo vnašali predvsem vnrašania, ki nas družiio. k,i nas snaiaio in ki napravliaio naš stan močan in enoten za skunen socialni boi našega stanu in niega dvig. Bugarski Učiteljski Savez. Kongres bulgarskega učiteljstva v Sofiji. — Bulgarski Učiteljski Savez šteje 12.000 članov. — Učiteljski Savez je center Saveza 19 organizacij drugih strok in tvori temelj skupnosti z drugimi organizacijami. — Savez je ne-partijski in borbena organizacija. — Socialne ustanove Saveza. — Osnova je strokovno sindikalistična. — Iz programa Saveza. Od 18. do 22. iula ove godine Bu-earski ie učiteljski Savez održao svoi godišnii kongres u. Sofiji. Poseta ie bila obilna. Na kongresu ie konstatovano da ie uprkos mnogih smetnii B. U. S. u toku istekle godine broino. materiialno i moralno poiačan. Na dnevnom redu ie bilo nekoliko važnih pitania. Dr. M. Geraskov ie iz-neo referat o »Vasoitaniu deteta pod današnjim društvenim uslovima«. Oval ie referat izazvao olodnu diskusiiu. n ko- ioi ie nažliivo pretreseno istaknuto oita-nie. Bilo ie govora i o »orosvetnoi ooli-tici orošle godine«. Ovome oitanin oo-kloniena ie velika oažnia. Izabrana ie sneciialna komisija, koia ie izradila oo-širnu rezoluciiu o toi stvari. Kongres ie razmatrao i niz pitania organizaciiske, budžetne i profesionalne orirode. Sva rešenia. donešena na kongresu, izašla su u noslekogresnom broin staleš-ko>g organa »Soznanie«. B. U. S. stoii vrlo dobro finansiiski. To se vidi iz izdania, koia ie do sad pri- LISTEK. ALBIN ČEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) 5. Vinica. Seveda so to dela višie stopnje. ali vendar. Velika oredvaia, natančno upoznavanie podavania prava razdelitev snovi vse to ie stalo obilo truda, česar seveda ne vidimo — vidimo le izdelke to oa občuti vsak vzgoiiteli, sai ve koliko muke zahteva vsak rezultat. Osnovni ooirni in oredvaie vse ie bilo prav dobro podano ter tudi iasna oot. Take želimo da bi zbrali nekai del. namreč razvoinih: od nainižiega do naj-višieea. prinesli k učiteljskemu zborova-niu ter tam razložili na predmetih «potek pravilnosti oa tudi povedali z besedo nepravilnosti katere so se po.iavliale med izdelovanjem kar bo odvračalo učitelie od istih oogrešek ter iim omogočalo hitreišo pot ter iasneišo dosego Popolne dovršitve dela. Izdelki niso bili mali. kakor 'imajo otroci navado da iih izvrše, ampak so bili narejeni v orecei veliki obliki ter izdelani zelo okusno Prav pridno se goie tudi ročna dela — dekliška, namreč vse, kar ie nujno potrebno na deželi sai iih uče tudi strokovnjakinje. ki imaio tudi same gradiva lastnega, belokrainiskega. Tov. Poldka Bavdekova ima bogato zbirko vezenin, katerih ni več naiti med narodom, ker so že izumrle, nekai iih oa še živi. Vse so bogate na ornamentih. sai smo ž,e omenili. da spada Vinica med ene še naiboli bogatih okolišev v Beli Krajini. Ravno v tem oziru ie, skorai bi rekel premalo oažnie na dragih šolah. Vsaka šola bi imela prav lahko svoio zbirko...! Pa kako lena bi bila. Kai lepa — pomembna, pomembna! Pa to stane ¡bi bil odgovor, časa ni itd. Vse to ie prazno — utopiti se ie treba. Sai ni treba kilometre dolgih vzorcev! Poglejmo naioriorosteiši način. Kupimo nekai pol ovojnega papirja — sai imamo na razpolago denar za učila!! — v Liubliani dobimo pa tudi v polah črnega, kateri boli odraža belo. ga razrežemo na primerno velike liste, kateri se sešiieio ali so posamič vloženi v katonske platnice. Na te liste se pritrdi z nekai nitimi vzorec, katerega lahiko izpolnimo na robu lilsta s sliko in razlago. katero naredimo tudi lahko na posebnem oapiriu ki nai bi bila priloga. Tu označimo 7 nadoisom ime splošno in domače, kdo nam ie posodil original, kie stanuie dotični podrobnosti o predmetu samem: kdai ie bil v rabi. zakai zalka.1 se ie opustil itd. itd. Pa tudi navedemo ime deklice, ki ie izvršila v šoli in tudi čas. Večie stvari, kakor otirače itd. imamo zložene pa v posebni škatlji. Vsak detail ima posebno ime velikokrat orav zanimivo, samo vorašaimo liudi. Posebno Podeželske učiteljice bodo našle v tem marsikateri kratek čas tudi v prostem času in 7. odrasleišimi dekleti. Na šoli bo torei zrcalo narodnega življenja dotičnega šolskega okoliša. To bo nai-večia dragocenost šole, ki ne bo samo hvaležna učiteliici ampak io bo tudi zapisala v svoio kniigo z zlatimi črkami, ker bi vse umrlo v Obratnem slučaju, če ne veruiemo samo oo'gleimo kai vse ie bilo še pred osemdesetimi leti kar danes več mi, o čemur ie le še pripoved, kar si le s težavo oredstavliamo. ustvariti Pa tako ne moremo več. Pomislimo, kai bo šele čez osemdeset let...' m.o-sebno če se ie okoliš podvrgel prometu. Vse izginia kakor blisk. Kakor ie znana viniška šola na svoii zbirki ki io pozna že marsikdo v Sloveniii! tako bila lahko vsaka posebei. Zal nekatere ko bodo iskale stvari ?a zbirko, ne bodo našle skorai nič več. ker ie že vse izpodrinila železnica: taki bodo šele znali ceniti delo ter zaznal? kako pomembno bi bilo če bi storila to že kaka izmed niih prednic. Ni se ustrašiti dela vsako priliko nekai — bolie še tako malo, kakor nič — ie vsai nekai. Poeleimo. kako zanimiv ie krai ki se ponaša s svojo 7go-dovino! kako šele dežela in narod. Zal. da uvidiio liudie modrosti starčkov šele ob niih um i ran in ko iim pa ne moreio več govoriti. Torei ob času na delo! Sai to ni nikak trud. nikaSka skrb, ker imamo odmerien ras 7ato. delavk oa tudi obilo. Zbrane motive bomo lahko vpletali potem med vsakdania dela: za-dobili bomo tudi pravi upogled v orna-mentiko samo kraievno posebnost in okoliševo, dalie io spoznavali od drugega okoliša videli prehode in izooroolnie-vania ter pot, od kie ie prišla im kaim ie šla. Pogleimo: Kdo naredi nekai stilizi-ranih listov cvetov poleg, vplete ob kraiu še kako črešnio — pred to stopiio oa kritiki ki so pravi mojstri: eden trdi. da ie to izvirna narodna ornameutika: drug se krega da so vmes tu ii vplivi: tretii vrže ood mizo, ker ie oskrunien tio: peti 'P-leda s solzami v očeh. ker pač mora gledati, oolee" oa stoka proti drugim: — Bože stvoritelj misli da ie ton naroden, pa skorai ne bo! — To so »tuhtovci«.. V resnici ie oa delo pastirčka ki soloh ne ve, kai ie to- narodna ornamentika... (Dalie prih.) redio. Ali se kruy niep-ove delatnosti sve više širi. Potreba od više sredstava sve se večma osečala. S toča ustanove nižja prosvetna sodišča v oblastih kier bo sodelovala večina učiteljstva in višja, centralna sodišča, kot kasaciia Dri ministrstvu v katerpm bo ravno tako sodelovalo učitelistvo. Izvr?"i odbor ie rade volie dopustil dr Čajkovca. da izkoristi ves čac za raztašnieme zakona in se ie vzdržal od večiepa sodelovaniia. D.ridr-žavaioč i za-nustil to mesto Tekom trph mesecev ¿i Kilo na 7p mogoče rešiti to vnrf>šaniie Še nosamezna šola np more biti dali časa brpz upravitelja. Tu oa pusti šolska uprava za cel srez. k?er že itaik niso idealne razmere, tako Važno mesto neza- ,sedeño Kie ie krivda? — Rokopise za »Učiteljskega Tovarna« nrihodnh teden ip treba poslati en dan nrpd običainim za'kliuckom uredništva kpr ip v sredo rvraznik Uiedinienia iti počiva ta dan tndi tiskarsko delo — Za Drosjavn državnega praznika dne 1 decembra še vedno lahko dobite pravočasno državni erb če ca tako1 naročite nri Učit. domu v Mariboru. — Učiteljske služb? v Dalmaciji. Učitelii novinei(ke) ki šp niso dobili službe in zanie ni izgleda da io dobe v Sloveniii. a bi hoteli službovati v T)al-maciii nai nošlieio pravilno opremliene prošnip na ministrstvo nrosvete. odeFe-nie za osnovno nastavo. na odsdk za Dalmacijo. — Minister nrosvete in skleni kon-wre?'» Narorfneca ženskpcra saveiza na Bledu, Minister nrosvete ie iziavil der>u-taciij Narodnega ženskega saveza. da pridpio v srednipšolski zakon vse ^esolu.-ciie kongresa, ki se ie vršil pretekli mesec na Bledu, v kolikor se tiče vzgoje sredniešolske mladine v naši državi — Glavni dobitek 1.000.000 dinarjev gosoodinia težko zadene. Boli zanesljiva not do zdravja in sreče ie previdnost in razumnost v cmsoodin'stvu. Ali noznate »Ziko«? Ali veste, kai nomeni »Žika« za Vaše zdravie. zdravip Vaših otrOk? Pa o tem drugič — Nesreča. Ponesrečil ie pri cirku-larki brat nov. Andreia Skulia in preds. Liubl.tanskegai učiteljlskega društva tov. Frana Skulia. Preoelian ie bil v ljubljansko bolnico kier ip podlegel poškodbam. — Prizadetim naše sožalie! — Vse one tovariše in tovarišice. ki so sp mi ustno priglasili na zborovanju za člane Učiteliskega društva za liublian-sko okolico prosim, da priiaviio svoi pristop pismeno no dopisnici. Istotako vabim še vsp ostale člane in članice bivše podružnice »Slomškove zveze«, ki niso šp nristooib' k našemu društvu da taikoi priglasiip svoi pristop. Vsakega pravega tovariša in tovarišicp stanovska dolžnost ie da Ptistooi v enotno stanovsko strokovno organizacijo UJU. Upam. da bo moi apel dobil odziv tud; nri onih tovariših in tovarišicah. ki so doslei bili neorganizirani. — Šmartno pod Šmarno goro, 22. novembra 1926. — Josin Ma-caircl t č. predsednik. — Načrt za ženska ročna dela. Društvo učiteljic v Liubliani ie svoiečasno izdelalo načrt za ženska ročna dela. Prosi nas. da sporočimo vsem okrajnim učiteljskim društvom, nai up razorav-liaio o tem načrtu na svoiih zborovaniih. temveč nai pošljejo svoie predloge in nasvete »Društvu učiteljic v Ljubljani«, ki bo o tpm načrtu oodrobneip razorav-lialo na svoiem občnem' zboru meseca decembra. UJU — povdrieništvo Ljubljana. — Novj slušatelj! višiih pedagoških šol. Po odredbi ministra nrosvete je o.tvorien tudi tretii letnik na obeh višiih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu. V Zagrebu 'ie v tretii letnik snreietih 70 kandidatov in kanditatini. v Beogradu pa 59. V Beogradu so se predavana v tretiem letniku že pričela, v Zagrebu se orično s 1. decembrom. — Rokavice, ki iih ie pozabila tova-rišica 20. novembra v risalnici m učiteljišču so spravliene pri strokovnem tajniku v prostorih poverjeništva. — V Predzadnjem »Učit. Tovarišu« nas poziva urednik »Popotnika«, da nai do 28. t. m. podamo oceno novega učnega načrta za osnovno šolo. češ. da nai k reviziii istega doprinese svoi del slovensko nčitelistvo in oa. da nosveti vso januarsko številko »Popotnika« izkliučno novemu učnemu načrtu ^Uredništvo ima namen novi učni načrt na ta način razsvetliti 7 raznih vidikov nozabilo na ie nri tem da moramo učne načrte v razred" preizkušati nakar moremo šele podati oceno oziroma začeti diskusijo ki nai dovede do neovreTivosti učnih načrtov Mnenia sem da mora uredništvo predvsem nodabšati rok za zbiranje ocen naimani za ool leta. kpr bo sicer reviziia nepopolna in zonet vsp. nrezgod-nia. Naglo dplo v tem oziru up bo na mestu' Ooozariam istočasno na članek tovariša Pibrovca 7 Jesenic, ki ie o tem voraša"iu žp razpravljal v »Učitehskem Tovarišu«. Imam na naslednii predlog: V kratkem (februa^ria 1927) praznujemo 100-letnico smrti Pestalozziia. Proslavimo ta dogodek s tem. da posvetimo številko temu pomembnemu oedacopoi Dr?wn Bitenc. — Predavan^ r» mndern°m šolstvu. V petek, dne 19 t m. ie predaval pri »Jelenu« na Jesenicah tovariš Pib^ovec Leo o modernem šolstvu. Govoril ip nrav nolindno o razvoiu nsihoto^ije v katerem tiče temelM novega šolstva, k,i s,p ie no svetovni voihi v pedagogiki že davno »orinravlieno« w mah razvilo no vsei Evropi. Predavateli ip v duhu vpelial mnogoštevilne noslušalce v delovno šolo 7 nebroinimi svoiimi zahtevami. V delavnico, k pouku, kier^ie vnpliano ročno udeistvovanip itii kier kraliu'e delovni nouk. V luči delovne šoL ie kazal na staro šolo kier se ubiia osebnost, ovira produktivnost, navaio V nemorali ter (rreni mladini življenje. Govoril ;e o notrehi tesnega stika med šolo in voditelii ki bo dvignil šolo in notmal korenine v srce naroda. Navzoči poslušalci naiveč iz krofov delavstva so snreieli izvaiania z navdušenim nloska-niem V imenu navzočega meščansko-šolske^a učitelrstva ip govoril tovariš Mrovlie, 'ki ip tudi oovdarial potrebo tesnega stika med šolo in domom »Šola in dom sestrici sta dve. ena brp7 dni^e hoditi ne sme!« — V kratkem se vrši II del oredavania. B. — Mr. lohnson. veliki borec za pro-hibiciio v Severni Am.erjki. ie predaval preteklo nedeJio v Liubliani o tem zakonu tpr na podlagi statističnih nodatkov nokazal bla^odeini usoeh ki ca ip ta zakon dosegel za ameriško liudstvo. Povedal ip tudi da ip k. udeistvitvi teca zakona zelo veliko pripomoglo ondotno učitelistvo s poukom v šoli in v protial-koholnih organizacijah — In nri nas?! Še vedno ie v veljavi odlok bivšeca viš-ieca sveta za Sloveniio t. dne 8. febru-aria 1920. 1. ki nrecei točno navaja smernice za nrotialkoholni pouk: aH vzlic temu ie bilo tako malo odliva' Zato tova-rišiGce) in v prvi vrsti tovariši nadzoir-niki 7onpt na delo v tem pocledu. da rešite vsai našo šolsko mladino alkoholo-vega strupa! Hvaležen vam bo narod, ki sicer gotovo propade! — R. Horvat, star. podereds. društva »Treznost«. — K usposoblienostnim izpitom, ki so se vršili na državnem moškem učiteljišču v L i u b 1 i a n i v času od 5. do 15. novembra, se ie priiaviio 20 kandidatov in 66 kandidatim. Izid izpitov ie naslednji: I. Dopolnilni in specialni izpiti: a) za nemščino kot predmet na meščanskih šolah sta bili usposobljeni M. Assunta Mencin in M. Natallia Zupančič: b) za meščanske šole s slovenskim učnim iezikom so bile usposobljene Ljudmila Pirjevec (I. sk.L M. Mariia Regali in M. Regina Majce; c) izpit \7 nacionalnih predmetov za osnovne šole sta napravila Ivan Loser in Josip Siegmund. iz s r b o h r v a š č i-n e kot predmet na osnovnih šolah oa Justina Pipan. — II. Za osnovne šole so bili usoosoblieni: Ivan Baškovič. Albert Bregant, Stanko Bučar iz odliko). Aloizii Dolgan. Stanko Dominko. Walter Erker. Peter Golobic, Rado Hrastnik. Franc Klemene. Metod Šker-ianc Karol Štrbenk, Stanko Tavželj. Julij Trotošek. Franc Vidic in Rudolf Vra-bič. — Hilda A h č i n (z ndliiko) Van-da Aijdolišek- Bogomila Benedi'k. Frančiška Božič. Mariia Brumat. Iva Cesar, Marita Čebular (z odliko), Veko-slava Donai. Marija Fister Franta Galo-vič. Mariia Oancl iz odliko). Mercedes Glcbočnik. Aleksandra Gclia Štefi Humek. Amaliia Jeriko. s. Mariia Klinar, TerezLia Klinar. ' Zora Kneisel, Pavla Knific. s. Darina Konc, Mariia Koren. Mariia Kovič. Mariia Kramaršič, s. Dolorosa Lavrenčič. Mariia Leban. Marta Lipovšek. Slava Lipovšek. Frania Ložar, Antonija Mallv, s. Jakobina Marinko (z odliko). Danica Marolt. Her-mina Mihler. Frančiška Molik. Hilda Ne-delko, Ada Olhofer, Roza Povše, Vera Premrov, Ana Radanovič. Josipina Repe. Rosa Roš. Milena Saksida. Berta Spazzapan-Marolt. Eliza Stalowskv. Nataša Suhadolc-Sartori, Valerija Šešek. Štefaniia Šmalc, Tereziia Šorn, Vida Štol-fa. Antoniia Turk. Mira Vogrinc. Marija Wider. Ana Zavodnik, Friderika Zupan in Gabrijela Zupančič. — 2 kandidata sta bila reprobirana. 6 kandidatov ie me^ ustnim izpitom odstopilo. Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd. —i Napredovanje v nov. V 3. grupo II. kategorije: Stanislava Iskra, Ivan Pintar, Cirila Anto-lovič-Pečnik, Vinko Lavrič, Josip Šuštaršič, Marija Selan, Mara Kune, Rudolfina Cirman-Simon-čič, Erna Buh-Kramaršič, Marija Tratnpuš, Vera Sever, Fran Pečar, Marija Tome. V 4. grupo II. kategorije: Terezija Primožič, Milan Grom, Stane Praprotnik, Fran Bizjan, Darinka Berce, Vida Uršič-Benedičič, Ciril Justin, Ana Gradišar, Rafael Rihar, Frančiška Kuželj, Danica Pavčič. Ana Berce, Avgust Clemente, Elizabeta Šuligoj, Cecilija Novak, Celestina Laznik. —i Napredovanje v nov. V 3. grupo II. kategorije: Alojzij Berce, Stanko Povh, Jakobina Peycha, Amalija Volnar, Metka Iglar, Berta Men-hart. V 4. grupo II. kategorije: Marija Špan, Danila Nabergoj. Vida Mulej, Katarina Robnik, Marica Kos, Ivana Šeško, Alojzij Kocbek, Emilija Lehman, Marija Likar, Lucijan Janež. Božidar Caharija, Angela Ocvirk, Vaclav Povh, Ljudevit Peternel, Štefanija Stopar-Novak, Marija Bratko-vič-Smerdel, Franc Kotnik, Bogomil Gerlanc. Naša gospodarska orsranizaciia. —g Učiteljski dom v Mariboru. Darilo: Društvo učiteljstva meščanskih ' šol v Sloveniji 200 Din namesto venca na grob umrlega g. ravnatelja Bena Serajnika. Članarina: Okr. učit. društvo Murska Sobota za 1. 1925. 800 Din; Luknar Marijana. Ptuj 110 Din; Šalamun Mitnica, Ptuj 100 Din; Zidarič Marija, Ptuj 90 Din; upokojeno uči-teljstvo v Mariboru 30 Din; Stanko Vičič, Puščava 80 Din; učiteljstvo osn. šole v Miethsdorfu 380 Din; učiteljstvo v Pobrežju 370 Din; Ptuj-okolica, dekliška osn. šola 96 Din; Sv. Lovrenc n. Dr. p. 90 Din; Sv. Marjeta niže Ptuja 90 Din; Št. IIj pod Turjakom 110 Din; Trbonje 20 Din: Kovač Albina na Bregu pri Ptuju 80 Din; Ivanka Zupančič, Celje 10 Din; Marija Ogrizek, Kostrivnica 20 Din; mestna dekliška šola Ptuj 200 Din; Sp. Kungota 60 Din. — Tovariši in tovarišice! Podvizajte se! Leto se bliža koncu in mnogi še niso poravnali članarine. Več okrajev stoji križem rok ob strani! Zdramite se! Ali naj samo nekateri gradijo naš dom, ki bo v prid vsem?! V Mariboru, 16. 11. 1926. M. Kožuh, blagajnik._ Učiteljski pevski zbor. —oev Prihodnji pevski tečaj in_ letni redni občn! zbor z običainim dnevnim redom se bo vršil 11. in 12. decembra .v Liubliani. Začetek 11. ob 9. uri, krai naznanimo pravočasno. Prirave za hrano in prenočišče pošljite do 10. decembra. Tajnik. Naša društvena zborovanja. Prva skupina članstva „Slomškove zveze" je že korporativno vstopila v UJU. — Podružnica „Slomškove zveze" za ljubljansko okolico se je razdružila. — Članstvo je že zborovalo skupno pri Učit. društvu za ljubljansko okolico. — Radovljiško učiteljsko društvo je po pravilih še član UJU poverjeništvo Ljubljana. — Članstvo se izreka proti izpiemembi pravil. — Konjiško učiteljsko društvo je sprejelo deklaracijo z dostavkom narodnega in državnega edinstva. — Izreklo se je za legalno opozicijo — Krško učiteljsko društvo je enodušno odobrilo stališče delegacije na pokrajinski skupščini. — Gibanje Društva učiteljic v Mariboru. Vabila — Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje celodnevno v ponedeljek 6. decembra t. 1. v telovadnici II. deš. osnov, šole na Cojzovi cesti. Na dnevnem redu bo zanimivo predavanje o delovni šoli. Podroben dnevni red in drugo objavimo prihodnjič. — Tajnik. — Slovenjgraško okrajno učiteljsko društvo zboruje glasom sejnega sklepa v soboto dne 4. decembra 1926 ob 11. uri v Slovenjgradcu po običajnem vzporedu. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba je obvezna. Na zborovanje so vabljeni tudi vsi v naš kraj na novo došli kakor tudj ostali še ne včlanjeni tovariši(-ice) v svrho pristopa k društvu s 1. jan. 1927. Na polnošte-vilno snidenje vabi predsednik. — Novomeško učiteljsko društvo zboruje v torek 7. decembra ob pol 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redon^: il. Poročilo predsednika. 2. Šolski vrt. Poroča nadzornik za šol. vrtove poverjenik tov. A. Skulj. 3. Slučajnosti. Tovariši upravitelji, ki imate šolske vrtove in tovariši, ki jih boste še imeli, pozor! Pričakujem polne udeležbe. — Predsednik. — Brežiško-sevniško učit. društvo zboruje dne 4. decembra 1926 ob 10. uri v Brežicah s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje obeh zadnjih zapisnikov. 2. Društvene zadeve. (Dopisi in drugo.) 3. Poročila delegatov o skupščinah. 4. Predavanje tovarišice Elize Kukovčeve o temi: »Računski pouk v smislu učenčeve samodelavnosti«. 5. Slučajnost^ — Za skupen obed se je pravočasno prijaviti tov. Jožu Bohincu v Brežicah. Poročila: — Okrajno učit. društvo za ljubljansko okolico je zborovalo v soboto, 20. novembra 1926 v risalnici drž. učiteljišča. Navzočih je bilo 210 članov in članic. Tovariš predsednik otvori zborovanje ter poroča o pristopu bivših članov Slomškove zveze, jih vabi k složnemu delu v enotni stanovski strokovni organizaciji ter jih prisrčno pozdravlja. Nadalje pozdravlja urednika Dimnika, strok, tajnika K o b a 1 a in zastopnika poverjeništva UJU tov. Ribičiča, ki so posetili zborovanje — in pozdrav tudi vsem, ki so tu prvič navzoči. I. Po otvoritvenem pozdravu poda tov. predsednik svoje poročilo o društvenem delovanju od zadnjega zborovanja naprej in obenem blagajniško poročilo izza 1924. in 1925. leta. Po predsednikovem poročilu se je vnela zelo burna debata tičoča se enotne stanoyske organizacije, Učiteljske tiskarne, blagajniškega stanja iz prejšnjih let in drugo. V debato so posegli: tovariš Germek, Šma.idek, Držaj, Trošt, Dimnik, Ko-b a 1 in Ribičič. Značilno je, da sta Germek in Š m a j d e k zavzemala stališče in ugovarjala, da bi imeli člani poverjeništva pravico do govora, kar se jima seveda ni posrečilo vsled ogorčenja vseh ostalih članov in članic. Tovariši Dimnik, Ribičič in Kobal so stvarno in z argumenti podpirali svoja izvajanja, za kar jim' je članstvo pritrjevalo z aplavzom. Končno je tov. Michler stavil predlog, da se blagajnške knjige dado ponovno v pregled. Predlog je bil soglasno sprejet z opombo tov. Š m a j d k a , da se ta zadeva ne tiče njega in ostalih, ki so vstopili v društvo tekom leta 1925. II. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja je odpadlo radi odsotnosti obolelega tajnika. III. Na soglasen predlog članstva ie odpadel referat tov. Z. Rakove radi dolgotrajnega zborovanja. IV. O pokrajinski in glavni skupščini sta poročala tovariša Knez in Urbančič. Dočim je Šolske zvezke po Urili mi iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje IT Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Ta® Učitelistvo opozarjamo, da nai uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah zvezke Učiteljske tiskarne. Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru. bilo poročilo o pokr. skupščini zelo enostransko, kar je povzročilo zopet burno debato, je to ublažilo poročilo delegata glavne skupščine tov. U r-b a n č i č a , ki je v svojem humorju podal svoje poročilo zelo stvarno in objektivno, kar je članstvo brez debate vzelo z zadovoljstvom na znanje. Tov. Šmajdek zahteva v svoji resoluciji, da se v prvo točko našega programa vnese tudi izraz »narodnega in državnega edinstva«, sicer da bodo izvajali konsekvence. Nastala ie opeto-vano zelo burna debata, ,iz katere je bil predlagan sledeči predlog tov. Držaja: Z ozirom na ustavo, na katero smo prisegli in po kateri moramo vzgajati deco in ljudstvo v duhu narodnega edinstva, in v svesti si, da to tudi izvršujemo, je nepotrebno to še posebej povdarjati in bi vsako tozadevno povdarjanje le vzbujalo dvom o naših lojalnih tendencah. Zato smatramo, da je vsak tozadeven predlog neumesten in odveč. Tov. predsednik da najprvo Š m a j d k o v predlog na glasovanje, za katerega je glasovalo le 12 od 210 navzočih članov. Za Držajev predlog so glasovali vsi razen treh članov, kar je povzročilo med člani velikansko veselje in so dali duška z gromovitim aplavzom. V. Pri slučajnostih je stavil tovariš C e r u t sledeča predloga: a) Vsi člani in članice okr. učit. društva za ljublj. okolico pristopijo korpo-rativno kot člani k »Osrednji zvezi drž. nameščencev«. b) Učiteljstvo okr. društva za ljublj. okolico ne vidi potrebe, da bi izstopilo iz kulturnih društev, temveč hoče še nadalje delovati v kulturnem oziru izven šole. Tovariš Grašič stavi predloga: a) Vsakega člana UJU se izključi iz društva in organizacije, za katerega se izve in se mu dokaže, da se je pri zaprositvi službenega mesta posluževal druge poti, kakor je službeno predpisano. b) Protestiramo proti razdelitvi ur in učnega načrta, ker ne odgovarjata stvarni potrebi. Zahtevamo, da pri sestavi urnega in učnega načrta sodeluje učiteljstvo. Tovariš Držaj stavi predlog: Učiteljstvo se čuti ponižano radi kontrole šolskih prijateljev glede pijančevanja podrejenega učitelistva. Vsi navedeni predlogi so bili soglasno sprejeti. Po izčrpanju dnevnega reda zaključi tov. predsednik zborovanje ob 13. uri. Oni, ki jim je v resnici za enotno stanovsko strokovno organizacijo, so z velikim zadoščenjem zapustili to zborovanje v svesti si, da smo si drug napram drugemu le tovariši in da bomo v tem tovarištvu nadalje delovali v ponos našega stanu in naše enotne fronte, ki se od dne do dne bolj iači. Josip Macarol, predsednik. Ana Celnar, zapisnikarica. + Radovljiško učiteljsko društvo je imelo v četrtek 18. nov. t. 1. izredni občni zbor v Radovljici. I « Dnevni red: 1. Otvoritev izrednega občnega zbora. 2. Deška ročna dela — predavanje g. A. Novaka. i Iti 3. Poročilo tajnika. 4. Sprememba društvenih pravil. 5. Slučajnosti. Vabila za izredni občni zbor je podpisal in razposlal na šole, da obveste učitelistvo tajnik, tov. Kobentar. ' Poverjeništvo UJU — Ljubljana ie razposlalo na vse člane Radovljiškega društva (izvzem-ši onih 15, ki so vrnili liste) posebno okrožnico pod štev. 382, v kateri pojasnjuje razne točke pravil in sklep zborovanja Radovljiškega društva z dne 2. okt. t. L, kei je v protislovju s pravili društva. Izstop radovljiškega društva iz Pov. UJU — Ljubljana. Radovljiško društvo je dne 2. okt. t. 1. sprejelo sklep, da ne pripozna Pov. UJU Ljubljana v sedanji sestavi in izstopa iz Pov. UJU Ljubljana. Objasnili so članom, da pristopi k Pov. UJU — Zagreb. Člani so na to pričeli pošiljati Poverjeništvu UJU — Ljubljana izjave, da ne izstopijo iz pover-jeništva in se ne strinjajo s sklepom društva. Mnogi so glasovali za predlog, ker niso bili na jasnem, o čem se pravzaprav razpravlja in ker se v objavljenem vabilu na izredni občni zbor ni objavilo dnevnega reda in tudi ne preje članov obvestilo, da je na dnevnem redu točka o izstopu iz UJU. ' Pristop k drugemu poverjeništvu UJU je nemogoč, ker to nasprotuje pravilom UJU in je Izvršni odbor UJU v Beogradu tudi izdal tozadevno okrožnico z dne 11. okt. t. 1. št. 1236 na vsa poverjeništva. Z izstopom društva iz UJU bi člani prenehali biti tudi člani UJU. Vračanje organizačnih listov. Vkljub društvenemu sklepu je od 108 članov vrnilo orga-nizačne liste le 15 članov. Določila pravil Radovljiškega učiteljskega društva. § 5. pravil Radovljiškega učiteljskega društva se glasi: »Društvo je član UJU — poverjeništvo Ljubljana in potom tega so člani okrajnega učiteljskega društva člani UJU v Beogradu.« Sprememba pravil se na izrednem občnem zboru 18. t. m. ni izvršila in ie neveljaven tudi sklep društva od 2. oktobra t. 1. + Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo v Konjicah dne 11. t. m. ob navzočnosti 41 člana izmed 59. Preds. čestita tovarišici Jerman-Pozne k njeni poroki in ji želi v imenu članstva največje zakonske sreče. Spompi se rajnkega tov. Beno Serajnika — navzoči vstanejo v znak spoštovanja. Prečitajo se razni dopisi. Društvo pristopi z enim deležem kot član k Učit. tiskarni. Članstvo našega društva ne izstopi iz kulturnih društev. Tov. nadz. Gselman je podal izčrpno in temeljito smernice za sestavo podrobnih učnih načrtov po novem učnem programu. Za svoj trud in vestno pripravo referata se mu članstvo živahno zahvaljuje. Deklaracija — debata živahna in ostra. Sprejmejo se te resolucije: 1. Konjiško učiteljsko društvo sprejme zadnjo deklaracijo — samo z dostav-kom »narodnega in državnega edinstva«. (Proti 1 glas.) 2. Poživljamo Pov. UJU Ljubljana, da izstopijo vsi člani, razen tov. pov. Skulja in Kobala. 3. Odgovornost za nerednost nosijo vsi člani prejšnjega odbora in "tudi isti v sedanjem, ne pa samo tov. Jelene, Dostal in Fegic. 5. V zvezi s temi 3. točkami: Vztrajamo v odločni opoziciji proti Pov. UJU Ljubljana, dokler isto ne sprejme Vseh naših predlogov in jih tudi ne upošteva. Pristopne izjave podpišejo vsi nanoyo vsto-pivši člani. Enoglasno se sprejme tudi resolucija učit,-vojakov: Naše društvo vztraja odločno na stališču, da imajo učitelji-vojaki popolnoma iste in enake pravice kot njihovi tov. — nevojaki in drž. nameščenke. Njihova stalnost in napredovanje ne sme biti odvisna radi odslužitve kadrskega roka. Pov. UJU Ljubljana naj se odločno zavzame zanje na pristojnih mestih, da se ta vnebovpijoča krivica odstrani.« Andrej Pirjevec, tajnik. I. Kržič, predsednik. r Učiteljsko društvo za srez Krško je zborovalo dne 23. septembra 1926 v Boštanju. Udeležba je bila z ozirom na skrajno slabo vreme zelo dobra. 85 članov je prihitelo po silno slabih potih, mnogo celo v nevarnosti zbog naraslih rek in potokov. Navzoči so bili tudi tov. sreska referenta L. Levstik in A. Dernovšek ter člani ožjega sosveta tov. Andr. Skulj, I. Dimnik in R. Plavšak, ki jih je tov. predsednik J. Vanič prisrčno pozdravil. Predno se je prešlo na dnevni red, je društvo izvolilo tov. Aleksandra Lunačka, ravnatelja v p. iz Št. Ruperta svojim častnim članom. Razprava o novem učnem načrtu. O njej je zelo obširno poročal tov. sreski referent Leopold Levstik. Njegova izvajanja so izpopolnjevale kritike šolskih upraviteljev. Kritiko o novih učnih načrtih za enorazrednice je izvršil in čital tov. Zupan, za dvorazrednice tov. Fakin, za trirazred-nice tov. Černjač, za štirirazrednice tov. Špenko, za petrazrednice tov. Brezovar, za šestrazrednice tov. Vinko Berce, za sedem- in osemrazrednice tov. Herbst. Kritike so bile zelo različne, vse pa so povdarjale nadštevilo ur in to posebno za eno-, dvo- in trirazrednice. Sledilo je poročilo o pokrajinski skupščini v Celju. Poročal je tov. Tone Seliškar. Z ozirom na to, ker je bilo obširno poročilo o tem priobčeno že v U. T., je podal samo moralno sliko te skupščine. Z ozirom na važnost te točke, navajamo nekaj izvlečkov iz njenega referata: »Vsa skupščina se je vršila v znamenju deklaracije in je bila menda ena najbolj burnih skupščin, kar obstoja UJU. Vršila se je prava gigantska borba za zmago novih, naprednih in času primernih idej, ki so zavračale zastarela in skoraj bi rekel nepotrebna načela.« Nato je podal kratek, znanstveno utemeljen pregled o razvoju vseh velikih idej vobče. Seliškarjeva izvajanja so bila sprejeta z viharnim odobravanjem. In ko je tovariš Požar predlagal, da se sklep naših delegatov sprejme kot enodušen izraz vseh, se je to enoglasno z navdušenjem vršilo. Ker je bil tov. Jos. Štrekelj odsoten (na dopustu) je odpadla druga točka dnevnega reda. Dopisi. Prečitajo se došli dopisi: 1. Okrožnica poverjeništva, ki govori o znižanju draginj-skih doklad in o tozadevnih sklepih. 2. Dopis glede pristopa k zadrugi Učit. tiskarna. Tov. pred- j sednik vzpodbuja članstvo, da pristopi k ome- \ njeni zadrugi v čimvečjem številu. Društvo samo bo sklepalo o pristopu na rednem občnem zboru. 3. Vabi se članstvo, da nabira inserate za org. stanovske liste. Nadalje priporoča tov. predsednik vsem tovarišem »Učit. Samopomoč« in pristop k SI. Šol. Matici. Poročilo o državni skupščini in o kongresu v Beogradu. Tov. J. Vanič je v kratkem orisal potek in življenje na skupščini oz. kongresu v Beogradu. Predlogi in nasveti: 1. Popoln izstop iz vseh kulturnih, karitativnih političnih in športnih društev bi imel uspeh le tedaj, ako bi bilo vse drž. uradništvo brez izjeme močno organizirano ter na tak klic izvajalo takoj konsekvence. Ker pa v sedanjih razmerah taki poskusi niso izvedljivi, naj se preide in doseže najprej to. da bo vsak drž. uradnik organiziran v svoji stanovski organizaciji. 2. Vse učiteljstvo bodi včlanjeno pri »Društvu drž. nameščencev« svojega sreza, to pa pri OZ. Članarina naj se zniža na letnih 5 Din. Slučajnosti. Tov. Brezovar se v imenu tov. Lunačka zahvaljuje prisotnim, da so ga izvolili častnim članom. Govorili so še tov. poverjenik Skulj, član-ožj. sosveta za posavsko okrožje tov. Plavšak in urednik »Učit. Tov.« tov. Dimnik, nakar je tov. predsednik zahvaljujoč se poročevalcem za trud, zaključil lepo uspelo zborovanje. Delovanje učiteljic: + Društvo učiteljic je imelo 13. nov. t. 1. svoj občni zbor v Mariboru. Iz poročila tajnice se je videlo, da društvo sicer ne dela hrupa in ne obeša syojih del na javni zvon, a tiho deluje vztrajno in neumorno. Izvoljen je stari odbor. Pri slučajnostih se je izrazilo mnogo želj in zahtev učiteljic ter sprejeti so bili razni predlogi. Zeli se, da bi se na ženskih učiteljiščih poučevala ena ura o lepem obnašanju, etiki in morali. Sprejet je bil predlog, da dobi starejša učiteljica stanovanje s kuhinjo, ker po delapolnem življenju hoče imeti učiteljica tudi samosvoje gospodinjstvo in postrežbo. Z neke strani se je protestiralo, da na mešanih šolah niso ženske upraviteljice .in mora biti stara izkušena učiteljica podložna mlademu učitelju začetniku. Protestiralo se je tudi proti odloku, ki zabranjuje učiteljicam odhod iz kraja službovanja. Tako bi učiteljice ne smele iti pod domači krov dragih staršev, če so še tako srečne, da jih imajo. Zelo zanimivo in obširno je bilo predavanje strok, učiteljice Jele Levstikove: »O ženskem kongresu na Bledu«. Lahko je žal tovarišicam, katere se zborovanja niso udeležile, posebno Jeli-nim ožjim tovarišicam iz Maribora: predavanje je bilo res duhovito in poučno obenem. Istega dne je zborovalo okr. učteljsko društvo za marib. šol. okraj in vsaka učiteljica z dežele je bila prosta ter bi lahko prišla tudi na zborovanje učiteljic. A mnogo mladih in najmlajših smo pogrešali. Dobro Novosti za jesen in zimo Vsakovrstno sukno za obleke in suknje v veliki izbiri. Najnovejši vzorci za damske plašče. Ugodni plačilni pogoji. Na željo se pošljejo vzorci. A, & E, SKABERNE, ™!£tr«ov.na LJUBLJANA mi je v spominu tisti podlistek v Prosveti, prilogi Uč. Tov.: Tožba mlade učiteljice na deželi, ko tarna čez dolgčas na vasi, o pomanjkanju družbe in zabave. Ne v zabavi, v delu leži slast življenja; zabava naj bo nekako plačilo za storjeno delo! Srčno vabimo Vas mlade in najmlajše učiteljice v naš krog; tu se boste seznanile z večjim številom tovarišic, tukaj lahko prosto izrazite vse, kar Vam srce teži, tu boste našle tolažilo, oporo in pomoč! Ni lahko učiteljevanje, grenak je učiteljski kruh in boj za obstanek; ženski organizem ga težje prenaša, zato se moramo podpirati med seboj, kakor sestre. Ena za vse in vse za enoi Tako pa na svidenje prihodnjič! Književnost in umetnost. —k De profundis. V založbi »Jug« v Ljubljani je izšla nova zbirka Gradnikovih pesmi »De profundis«. Cena broširanemu izvodu 30 Din. Poleg prevodov Tagorejevih in Sem Benelli-jevih je to že tretja zbirka Gradnikovih pesmi. Ze prva zbirka »Padajoče zvezde« je prekosila vsa pričakovanja, a Gradnik ni ostal pri prvem uspehu, vedno više se vzpenja in druga zbirka »Pot bolesti« ga spopolnjuje, a sedanje »De profundis« je zares umotvor, ki jasno priča, da je pesnik res pravi umetnik. Knjiga je tudi po zunanji opremi zelo okusna in bode v okras vsaki knjižnici. —k j»Knjigovodstvo za oblačilne obrte«. Pod tem naslovom je izšla te dni nova knjiga, katero je založila Zbornica za trgovino, obrt in indu» strijo v Ljubljani. Knjiga se naroča naravnost pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter stane 32 Din. Listnica uredništva. —lu Da np bo zmote moramo ugotoviti, da v zadniem dooisu tov. Rado-slava Knafliča v 12. številki »Učit. Tov.« ni bil izouščen niti en stavek in n° črtana ne ena črka. ARGUS 1» naž na)bol|8l Informacijski zavod_ ARGUS I"1» v v'eh mestih »vo|e poverjenike_ ARGUS dala Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrijskih podjetij In privatnikov ARGUS-0"" ln>ormacNa »o vslkdar točne Izčrpne In hitre ARGUS ARGUS »e nahaja v Vuka Karadilča ul. II. Beograd ,ov telefon |e 6-26, a brzojavni naslov Argus Rokotvorni pouk. Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini 39 ŠAGRIN" dr. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.) MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene ' občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5'—. ■ NOVA ŠOLSKA TABLA dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in ne-j vezanih letnikov na pro- j daj in sicer boljše veza- j ne a 60.— Din. navadno j vezane a 45.— Din in' nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh let- i nikov a 3.— Din komad na razpolago. Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU. . ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: 1. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, —■ III. Prekmurie z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — . V. Ljub- ljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je t5 Din. w t Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! IhbbbI