T7* Tzstui., rLO^remlora, 1QS5,
Juri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo!
Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl, za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
IVA IX »OIiIAAR
Tisk C. Amati-la sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov.
Prihodnja številka Izide novembra.
l e. gg. naročnikom
„Juriu 'poživlja vse one lesne,
kateri še niso naročnino plačali, da se vendar enkrat odločijo in plačajo, ker on potrebuje streljiva: brez denarja se ne dobi ničesa! „Juriu mora vse plačati; brezplačno dobi le konfiskacijo. Dakle gospoda naročniki, ki ste zaostali, požurite se, inače vzame Juri boben v roke, ter bo sleherno nedeljo pred cerkvijo imena nemarnih dolžnikov na glas klical iz svoje dolžne knjige.
Ured. in nnray. „Jnrja11.
š:MJM'§4M4
IZ PULJA. Okrajni glavar naš, odposlal bo prelagatelja svojih objav v slovenščini v Tolmin k gosp. zemljemercu Jenku, da se tam izvežba v slovenskem konceptu.
GORICA. Vodja malega semenišča je najel del „Soče* za semeniško kopel. Trikratni „živijo1'!
Ipavskej dolini
Zložil: Narodni goriški pohajač.
1.
Mogel kedo bi ti pesem zapet, Pesem iz srca radostno, veselo ? Nekdaj kraj mili, svetovni ti cvet, Danes pa lice ti tožno in velo !
2.
Bridke nad tabo jaz točim solze, Ti opustošena si, pomandrana;
Vse katastrofe na tebe hite, Vihram, nezgodam si zmerom udana.
3.
Ujme, povodnji po tebi drve,
Toča te klesti, vničuje in bije, Hiše odnašajo močne vode,
Glavni Ipavca np, grozdje ti gnjije !
4.
Davkarji, davki pač zate vedo — Huda bremena so ti naložili!
čudež pač bode — pod tako težo, Da te ne bodo skoraj zadušili !
5.
Skoraj bi dvomil, da zate kdo ve Mož nam veljavnih, razun davkarije. Zate al’ ima kdo onih srce Sreča ki tam jim na Dunaji klije ? !
6.
Mogel kedo bi ti pesem zapet, Pesem iz srca radostno, veselo ? Nekdaj kraj mili, svetovni ti cvet, Danes pa lice ti tožno in velo !
Višnikarjn
Sreča mila naj Te vodi,
Kamorkoli se podaš,
Narod srečen bo povsodi,
Dosti navka Ti mu daš.
Tamo kjer Bistrica izvira Postavil si si lep spomin,
Si narod ljubil brez obzira Uzor pravi si, Slave sin.
Bodi srečen nepozabljen,
Kodarkoli hodiš vsikdar Za narod čvrst- in ohrabren,
Na veke živi Višnikar.
Jurček.
Puščica
nekemu, ki ima široka usta.
Ne zevaj ti tako široko,
Ker se gotovo ti zadene ;
Ker „Nekedo“ z nevidno roko
Požrešna usta ti zaklene.
Jurjevič.
Rorlški kolači
Učiteljček G..........čič, vulgo Gabrielli
nobile d’Egitto e Timostufi detto fasokar etc. hoče biti po vsej sili Italijanec in je v dokaz svojega italijanstva, ni davno (hodeč v družbi z dragim pajdašem po gosposki ulici), ko sreča dva Slovenca iz okolice, začel vpiti: Živio! Živio! — Ko pa vidi, da se Slovenca nič ne zmenita zanj in njega vpitje, počastil ju je z: „mostri di schiavi, viva noi, noi siamo italijani“* ! Priporočamo goriškemu „Corriere-tu“, naj sprejme tega novega italijanskega meščana pod svojo protekcijo za slučaj, ko bi ta meščan v prihodnje bil razžaljen v svojem italijanstva po kakem Slovencu, ki bi bil manj miren, kakor ona dva gori napominovana.
*) Che razza di pedagoge deve esser eotestui? Che fior di maestro, escmplare vivente d’ ogni rirti: Sciens malum ac bonum I
PESEM
kako so trije tiči sleparskega krčmarja izplačali.
Enkrat je bil krčmar,
Saj zdaj jih je še več,
Ta bil je ves slepar,
Ne sme drugač se reč’.
On vina kupil ni,
Če ni bil dober kup,
Nič vest ga ne boli,
Če toči goli strup.
Za Štajerca, Dolenjca Se on še zmenil ni,
Poštenega Slovenca Zastonj se ne dobi.
Pa kadar v hišo pride Kak judovski slepar,
Sta brž se pogodila Ta Židov in krčmar.
Smrdljivo brozgo kupil Za majhen je denar,
In žid mu je še upal,
Vesel je bil krčmar.
Vsem pivcem zdaj se laže,
Da vino je „Hrvat",
Še pismo jim pokaže:
Iz Jaške je pečat!
Z glavo so zmajevali,
In pili ga po sil’;
Za kotom so m .... i,
Kdor ga kaj več je spil.
To zvejo trije fantje,
Vseh muh so polni bli,
Ko dež je lil iz škafa,
So v to gostilno šli.
So rekli: „V tem vremenu Ne bode nam ušel,
Še danes svojga vina Se bo za dost’ nažrl".
V gostilno so stopili,
Brž vina kličejo,
Štir čaše so nalili,
(Krčmarju tud eno).
„Imamo dost’ denarja",
Tako zapeli so,
„Bog živi nam krčmarja,
Ki vince dd sladko !“.
Tak’ vince so hvalili,
„Da boljš’ ne more bit“,
Krčmarju so napili,
In moral ga je pit’.
Kar v sredo so ga vzeli, Stiskali mu roke,
Še ktero vmes zapeli,
In rekli: „Ta nam gre !“
Če liter bil je prazen,
So đruz'ga klicali,
Največ pa so krčmarju Ga v glaž nalivali.
Ko glaž so mu nalili,
So rekli zmirom to:
,,Le ven ga, oče, spijte ! Ta škodval vam ne bo“.
Krčmar je to potrdil,
Na tihem pa je djal:
„Ko vrag bi vas odnesel, Petak bi rad vam dal!“
V trebuhu ga že ščiplje, Po glavi mu šumi,
Pa zmirom frišno vino So fantje klicali!
Prav rad bi se zgovoril, Da mora z doma proč,
Pa lilo je kar s curkom In bliža se že noč.
Na stran jim s’cer uteče, Pa le za majhen čas,
So kmalo ga spet vjeli In mu nalili glaž.
Še nekaj ga izpije,
Potem pa omedli,
Ko črv na tleh se vije,
Iz ust mu strup smrdi.
Tri dni bolan je ležal In se je pokoril,
Čez tiste tri fantine,
Čez Juda se jezil.
Tak6 se je zarotil,
Tako se je zaklel,
Nikoli da od Juda Ne bo več vina vzel!
Juri potuje
Nečega dne se vsedem nenadoma na balon in hajd čez hribe. Kam ? sam nisem znal, ker je bila taka megla, da sem jo večkrat z lopato, ko sneg kidati moral, če sem hotel naprej. Konečno zabijem žebelj v meglo, privežem balon ter stopim srečno na zemljo. A kje vraga sem ? zakričim nevoljno! Zdaj zapazim kolec z dvema kazaloma, kar tje tečem in berem nach St. Peter — nach Vrem. Saprlot, prekoračil sem pri vsej megli slovenske meje, si mislim, ali pa sem blizo nebeškega St. Petra, ker je toliko oblakov bilo. Vrem! kje je to? Bog ti ga vedi, morda pomeni to, da se sem po dobro ali slabo vreme hodi, potem se pa nazaj k sv. Petru zahvalit gre. Če ni vse tako, permejzelen, da prišel sem v table tarčo streljat. Nenadoma zapazim človeka, kateremu se je na klobuku cesarski orel svetil, smo uže doma, si mislim, ta ima gotovo tabakarno, kar po eno aršeno bom šel. Zdaj mi še le možič pove, da je „zogar Janez'1 in, da je tu Eibnica. Kje imate pa lončen bajs? ga prašam. O ne tista Ribnica reče, to je brkinska Ribnica! Uže 22 let sem tukaj, reče oča Janez, na tej cesti za zogarja in sem si še hrbet zlomil, da bo treba železne „šparge" v hrbet za pomoč, pa še vse eno ljudje govorijo, da nič ne delam, da sem pijanec itd., ter da me bodo strani pognali, če se ne poboljšam, še celo sosedje malnarji so prav nadležne muhe. Nobeden ne bo toliko delal, reče, še kot jaz, koliko le besedi z mojo ženo naredim na dan, no; če
pa včasih v „flašo“ od šnopsa zatrobim, to ni taka reč, saj je za ljudi narejen. Pritoževal se je tudi čez soseda, rekoč, da je njegovim otrokom kruh snedel itd., zato sem se napotil k sosedu.
Ko pridem do rumene hiše z rimsko barvo malane, zapazim 2 tablici na hiši, na eni Majer ,.Flaschenbieru na drugi pa „Sodawasser“. No! tu prodajajo vodo v sodih, sem si mislil, in gotovo je ta za Nemce, če kateri po ti preklicani Ribnici popotuje. Ko pa vstopim, videl sem na mah, da ne ume nihče nemškega. Krčmarica mi je povedala, da le pravi hišni gospodar je tajč pohrusten. Na to vstopi pravi gospodar v sobo, dogovor začel se je o njegovih sosedih, katere prav rad ima. Kaj bo „zogar“, kaj bo Nace, to so beračje! Jaz, jaz, sem prvi za Hohemvartom, imam pri hiši lepo tekočo vodo, da sode pomivam, ali pa zalivam, kakor nanese. Imam „štirno" z bistro vodo in Bog ve, kaj še vsega Po sedem vrst vina pa vse v enem sodu, če je treba še šampanjec teče iz njega. Hotel sem še k Nacetu pogledati, pa ker sem izvedel, da je še le v Ribnico prišel, da ni še pravi Ribničan, zatoraj sem opustil, bodem pa drugikrat k njemu šel. Zdaj v oblakih nekaj zaropota, kaj vraga, stečem na grič, zlezem v meglo in komaj sem balon dobil, še nekoliko časa, pa bi bil ta žebelj zruval, tako je elektrika rukala vrvico, na katerej je bil privezan.
Pozdrav ribinšMm nemčurjem in Ribničanom.
B. V.
DOPIS
V Kalofoniji 32/9.85. Dragi Jurček! Čudne reči sem izvedel minoli teden. Pisal mi je iz Gorice prijatelj Nikdovič o tamošnjih razmerah. Reči ti moram,' da sem bar osupnil, ko sem čital pismo. Mislil sem si, to vendar ne more biti res, a ker vem, da je prijatelj zelo resnicoljuben, mora vendar le res biti/
Začne mi tožiti, da se je pritepla pred mesecem dni v Gorico čudna zverina, ki pa ima še čudnejše namene. Velikosti je strašanske, črna ko peklenšček, piha dim iz sebe, kakor bi kadilo tisoč vragov in vrhu tega brizga, da leti glas skozi ušesa in možgane. Pošast se zove Tramway\ Namen ima — čuj — voziti iz Gorice v trnovsko gorovje krivice in zatiranje goriških Slovencev! Ni li to lepo! O, da, blag namen! Toda, slučaj, kaj se je zgodilo! Prvikrat,' ko so zverino otovorili, bila je tako obložena, da je pod sv. Goro počila! Jeli so jo zdraviti in delali ž njo še različne poskuse, a zdi se, da ne bode nič. Mislijo pa pripraviti drugo, nekje iz devete dežele, toda Bog ve, kako bo !
Blago, koje je bila zver spravila iz mesta se je vrnilo in zdaj je hujše nego prej! Dragi Jurček, napni ti svojo puško na Gorico in potrebi luliko iz pšenice!	Tvoj udani prijatelj
Nekdo.
Dornberske vmosofijste poučuje: dr. OiHOS.
Vino piti in se ne opiti,
To ni bilo in ne mora biti.
*
*	*
Ako hočeš se vzdržati vina,
Vzdrži se do svetega Martina.
*
*	*
Kadar k sodu prideš, prej potolči,
Če je prazen — idi brž in molči !
*
*	*
Kjer dobiš pa polen sod, priseži.
Da ga pil boš in ko se napiješ, leži!
*
v	*	*
Noe, naš očak, tako je činil tudi —
Njega zdaj posnemati se trudi!
*
Kadar vino	te	pod	mizo	vrže,
Pazi, da	zlezel	boš	najbrže.
*
* *
Ko te v lužo zavodi, tam ne spavaj,
Brž če moreš, ven iz nje izplavaj !
*
* *
Ko nalivaš vino, ti ne kolni,
Pazi, da kozarci bodo polni.
*
*	*
Kadar vino zmami te, vpijani,
Ti ne drži se po zadnji strani.
« *
*	* v
Raj po štirih prav pošteno hodi In da pil si, zadovoljen bodi!
Po volitvah na Francoskem
Napoleonid:	Sakr nom di die! kdo mi je zopet
nabil pinjo, ko sem uprav pri delu, da nalepim reklamo za našo rodovino ?
Republika : Majhen si, a da boš poznal pravo gospodinjo Francoske, hotela sem poskušati, če imaš trdo butico.
Solata iz trsk
Pri preskušnji gojencev v zavodu za gluhoneme je g. deželni odbornik Gasser hotel nekaj posebno novega iznajti, namreč, da bi otroci njega slišali. Stavil je nečemu otroku vprašanje z bobnečim glasom, da bi mu bil kmalo ušesi prevrtal. Ko mu na to g. vodja zavoda pove, da je boljše, če govori z otrokom bolj tiho, opravičil se je Gas-ser, rekoč : mislil sem, da je otrok gluh.
Stava
Kaj velja obljuba Če ni izvršljiva ! ?
Nekdo pravi, to je zguba In kako še zapeljiva!
Da ne smem več piti vina,
To — do svetega Martina, —
To sem bil obljubil —
Stave nisem zgubil !
Tonče Eruobat
vžitnik
Kdo ve ?
Kdo ve, ali je škof Flapp bolj pomilovanja vreden, ker ga slovenski listi napadajo, ali pa, ker ga „Triester Zeitung1' zagovarja?!*	C—t—č.
Nekaj kislih, otepek in lesnik
katere stresa: Narodni goriški pohajač.
(Dalje in konec).
XX.
Vsemogočni goriški „Corriere" je dal strogo povelje goričkemu magistratu, paziti na to, da, ako bi še kedaj priromala kaka slovenska trobojnica od katerekoli strani v mesto, brž jo spremiti z „dople-reihen“ policijo na odlično mesto, kjer je za take reči odločen prostor, namreč — Žabjek. Med spremljevanjem pa, naj bi goriška policija kričala: „Hozana, kdor pride v imenu „Corrier“-jevem“ !
XXI.
Kedor hoče izvedeti ime kakove važne osebe, ki je bila pred desetimi leti na čelu kakega urada, ali kake trgovine, ki je pa zdaj mrtva, ali kjer si bodi, naj pogleda v goriški „Sematizenr*, tam jo gotovo najde.
XXII.
Nekedanji krojaški kruhopek, alias renški kapitalist „Baruka" je pred nekaterimi „dnevi“ — zamesil 5 dek testa, iz katerega je kar po nekoliko „urah‘! — okolo 20—30 hlebov kruha spekel. Čudno! Nič čudno, rekel je nek Samarijan; to izhaja vse iz tega, ker nek paragraf „Oderuške** postave od 28. maja 1881.“ neki tako velava in uči, kako se da tak testen naraščaj učiniti. Jato vrabcev je priletelo na sosedovo njivo proso zobat; sosed,
* Jaz bi pa mislil, da ta le poslednji slučaj je večja
nesreča.	Stavec.
da bi se iznebil onih „nebodijihtrebičev11 nastavil je „slamnatega moža“ na njivo, da bi odvračal one požrešne krilatce. In res, vrabci so od strani boječe ogledovali ono strašilo na njivi, radi tega je bilo ono proso nekaj, časa zavarovano. Ko pa vrabci zapazijo, da se „slamnati mož“ ne gane, postanejo drzni in siloviti tako, da mu kar na glavo sedajo in pulijo ž njega raztrgane cunje, zobljejo zopet proso, ter se od strani modremu kmetu posmehujejo. Ali bi ne bil oni slamnati mož enak gori imenovani „Oderuški postavi11 ? Da, tako je! Slavne c. kr. sodnije si vzlic onej postavi, mašijo oči in ušesa, nečejo ničesa videti, jiičesa slišati o njoj. Tako oderuhi proslavljajo še dandanes veliko ženitovanje. Kmet propada, oderuh pa je vzrastel, kot stolp visok. — Kdo bo dajal vojakov v vojsko, kmet ali oderuški škric ? To prašajmo vojaške zdravnike. Zato kličem visoki naši vladi: Pozor!
XXIII.
Ker so goriški lahončiči in Lahi prišli do spoznanja, da se vrlih naših Slovencev ne poprime nobena sedanjih psovk, sklenili so razpisati literarno konkurencijo za najbolj dovtipne psovke proti Slo-vencem. Naznanjena so 4 darila, namreč I. 1 hktl. ricinega olja (daruje Pontoni); II. 3 kilometre gnjiloga traku (daruje Fitz et Comp.); III. 4 m3 smrad-Ijivega kostanja (daruje „il dottore“) in IV. 2. letnik velike „Freccie44, ukusno vezan folio-format (daruje Pater-noli). Konkurencije se vdeleži lahko vsak! Geslo s pismom se pošlje Paternoli-ju.
XXIV.
Kamel, pardon Comel ima v zadnji ,,Frecci“ dopis di „sot la Capella“, v katerem se baba huduje, da ni na Kostanjevici nobenega italijanskega spovednika. Zadnjega so baje slovenski oo. Frančiškani prepodili. Kot prava katoličanka možko, t. j. babje sklene, nikdar več pokazati nosa Kostanjevici; enako hoče tudi tovaršice v to pregovoriti! Bog dal, da se to vresniči! Oo. Frančiškani vendar ne bodo radi tacega „deficita« žalostni! Sicer pa „baba k babi«, t. j. k „Frecci“.
XXV.
Nekega dne grem v gostilno k „Boun Friulano1' v Via Ascoli, kjer si naročim piščanca in sicer na ražnju pečenega. Piščanec je bil kmalo gotov, in, ko bi trenil tudi na mizi. A komaj se pripravim, da bi ga razrezal, (bajti celega nisem mogel požreti) vstopi nek moj prijatelj in mi reče : „Hodi hiGo z menoj, drugače bo vse prepozno.« — ,,A piščanec?« pravim jaz. — „Piščanca spravi v žep in hodi,“ mi odgovori. Pobasam piščanca v žep, plačam in greva. Komaj prideva na ulico, kaj se pripeti ? Glejte čudež ! Ta vražji piščanec mi v žepu oživi ter s frfoli s perjem vred po ulici. To je bilo pravo „vstajenje mesa«, ter leti naravnost proti Bolaffjevi vinski kleti ter za Icihirika: —far tagliol — „Vidiš, prijatelj« rečem: „Ta piščanec zna laško, dasiprav mi je gostilničar rekel, da ga je dobil iz — Standreža.
XXVI.
Goriška moja in Jurjeva žlahta — Lahi so ljudje taki, kakeršnih Bog ni ustvaril, za to, ker se strogo držijo prislovice: „Svoji k svojim«. Da je to resnica, vidi se iz tega le : Dne 17. oktobra 1.1. so si volili enega poslanca v deželni zbor goriški, razumi se, puro sangue, kar je tudi, tega ne more nihče tajiti. Kaj ne? Juri! Lahi smo tiči altro che — in zato ker se je nam vse tako gladko steklo, šli smo potem na čašo vina, a kaj meniš, h komu ? ne k najini žlahti „Leondorovki«, pač pa k „Jo-zeljnu«, k „Šaplu«, celo h Kramarčiču, ki so nama nasprotna žlahta. Vidiš Juri! to je vse. — „Svoji k svojim.«
XXVII.
Da smo goriški Lahi vedno za: „Svoji k svojim« za to je tudi ta-le dokaz: Goriški Lahi imamo svojega vinskega trgovca na debelo v osebi gosp. Deldeve v Via Mumcipio, rejenega gospoda puro sangue iz patria centesimis, pri katerem vsi mestni, in okoliški laški krčmarji vino kupujejo mnogo rajše, nego pri „bratoma Bolaffio« v Via Ascoli, ki pa nemata še velikega trebuha, kar je tudi naravno, ker jima gre vsa velikost v — judovska nosa, — in zato, ker nimata posebnih agentov, da bi po mestu pri krčmarjih hvalila nju vino, zajedno Pa_ grajali vino laškega trgovca g. Dekleve — kaj pa! Lahi smo tiči, gremo vselej le k — svojim. Pri Bolaffjih, naj kupujejo vino slovenski — Ci-rilovci!
Kurija polt
Novi literatje
Kar po litrih pijo, ko listja je nam literatov : Kdrr po več litrov vsuši, veči je tud’ literat.
Vodja pivar v Gorici
Moj Bog! Berilo clo mu več ne pridi,
Ker mesto črk le — polne vrčke vidi.
Doktor Skuta — Lešnik
Bil si jezik — oslovec, sedaj pa komarje precejaš, Kakor Lessing nekdaj točiš pesnikov kri,
In kritikuješ na moč, in lok Ulisov napenjaš; Toda Lessing in ti, Lešnik! — O žabe le vkup!
Obrekovalcu
Svinjski tvoj jezik bi bil nemara za bliskovod dober: Strela ognjena ’z neba treščila enkrat bi vanj!
Frankoslav.
dlojnica
Dva komada iz „Hudičeve Tbesede pri B kronah v Gorici"
L
2sroK,ci
(deklamuje „Hudič".)
Po vzgledih vsi ravnajmo dela,
Da smeh in kvar nas ne vlovi:
V	Idjubestne vrhe poči strela,
Izjeme delat’ varno ni.
V	vodilo šego si zapiši,
Ta stalna zvezda naj ti bo,
Drugače norec boš v glediši,
Ki nam živenje je zovo.
Ta v svetej jezi dviga cepec,
Pa, lop, v domišljen zrnat snop.
O da ga! Glej, ne vidi slepec,
Da koplje k norcem sam si grob.
Na nebu kuk resnice išče In zvezde niza v kolobar,
Kako se trudi! Svet pa pišče:
„Le Xk je norcev sjajni car!“.
Tam verze kuje pesnik Mižga In uma prejke stavi prest,
Pa še ne ve, da rakom žvižga,
Smejo tud njemu, da se v pest.
Ti pa zagrabi! kar je bolje:
Tvarina taka nič ne zda;
Ker drugo vse, če ni petrolje,
Na svetu zdaj nič ne veljd.
Ne misel, videz naj ti pridi (Saj videzev je ta naš vek!)
Na dnar pritiskaj, ki se vidi,
Ter boš si sreče tolsti pek.
Za slavo hrup, v obleko svila In zlati naj ti služijo,
Ter pusti, naj nad zemljo krila Dvigavajo, ki slepci so.
Drugače vedi — to ni zmama —
Boš tudi v tem potomec čist In sin slovečega Adama,
Da bo te skrival figov list.
Kaj briga te mater’ja večna ?
Kaj dom nadzemeljskih sistem ?
To je in bo pečenka tečna,
Da svet me mala in da — jem.
Kar hodi, leta ino lazi,
Na jedi brusi kljun in zob,
Na nič ko zmir na grižljej pazi In je pa bo želodcev rob.
Za uma stvar sedaj je zima,
(Prištet norijam je Parnas ;)
Le dobro glej! Umetnik ima Okrog trebuha kratek pas.
Če boš po nebu lovil muhe In dvigal boš resnici krov,
Raztrgane boš imel rjuhe In črevlje - - brez podpetnikov.
Frankoslav.
(Dalje in konec prih.)
Nič
Nič je nič, porečete dragi mi prijatelji in narobe. Jaz Juri pa pravim, da je dandanes nič — vse. Bogatinu, koji ima vsega na izbero, česa li manjka ? — nič. Videte, da pri tem je nič — vse. Ali nič, ne igra nikjer tako imenitne role, nego jo igra pri nežnem spolu.
Ona se joče — za nič, ona se smeje — za nic, ona se raduje — za nič, ona se šali — za nič, ona se dolgočasi — za nič, ona ljubi — za nič, ona se zabavlja — za nič, vse ona dela - za nič, ker vse je njej nič. Ljubi prijatelji! vas nečem zadrževati pri niču, zato pa tudi jaz ne rečem več nič.	Jurinič.
VIPAVSKA
Dokler bo Vipavcem
Veleval Furlan,
Ne bode zasvital
Milejši jim dan.
Srakoper.
ljubljanski postopač
ali bolje rečeno pajac, uganja uže mnogo let svoje burke, ime ima celo mitologično Okra, nekateri je nazaj berejo, kar toliko pomeni, kot roditelj iz dežele suhe ruobe. Ta moderni („žlajfer«) brusi vedno svoje strupeno pero na čičkem brusu v Ljubljani, da še ljubljanska nemčurska svojat pobegne, ter pošilja svojo gnjusobo naši tržaški tetki, da napravi' med Izraelom veselje. Dunajski „Tagblatt«, „Presse« in drugi enaki židovski listi služijo mu „fur Arkeše Dumcheit-Uebertragung«. Ta kukavica živi o židovski hrani. Ljubljančani! stolčite mu brus pred kazino, in ko ga srečate, pozdravite ga z pfuj Okra!	Mokarjev Kajfez.
Deželna heHjska šola t Gorici
Mej Slovenci se nahaja povsod žalostna prikazen, da se narodni zavodi namesto podpirajo le zatirajo. To pa povsod le od ljudi, katerim ni za stvar, ampak le za svoj dobiček in sploh za kričanje.
Ko se je vršil 23. oktobra na kmetijski šoli v Gorici javni izpit, udeležila se ga je tudi neka kranjska „strokovnjaška« trojica, seveda ne radi tega, da bi šolo podpirala, ampak jo le pred svetom grdila. Kdor je eital „poslano« v predzadnji „Soči« in nek članek v „Novicah« se je lahko o tem, če je še tako kratkoviden, prepričal.
V „Soči« namreč gospod Dolenc po učitelju Cotiču udriha, ker je ta gospod tega mnenja, da naj belo vino 36 ur na tropinah vre, gospod Dolenc pa trdi, da ima on patent za vso Vipavsko, vsled kalerega mora vino 4S ur na tropinah vreti. To ni le čudno, ampak smešno. Gosp. Dolenc s tem ni namreč hotel g. Cotiča osramotiti, ampak iskal je le uzroka in priložnosti, da se zamore pred svetom bahati, sam sebe pozdigati ter indirektno kmetijsko šolo v blato teptati. Pravi, da mu to veleva „strokovnjaška« čast, kdor pa gospod
Dolenca pozna, znal bo, da ga je k temu zapeljala le njegova obče znana „kričaškau čast. *)
A to ni še vse dovelj, kajti še v „Novicah1' udrihata od g. Dolenca najeta trabanta g. Rohrman in Pirc po kmetijski šoli Goriški ter neusmiljeno povzdigujeta Slapsko šolo in g. Dolenca. Mi smo mi Dolenc et Compagnie ! Vsi drugi so sami bedaki, ki še pojma nimajo o kmetijstvu. Kar mi rečemo, tako je in drogače ne !
A poglejmo si nekoliko natančneje te gospode :
Kdo je gospod Dolenc ? Gospod Dolenc je sedaj vodja na Slapu in to je postal takrat, ko za to službo ni bilo nobenega druzega kompetenta. Obiskoval je 5 ali 6 realk in dve srednji kmetijski šoli, katere nobene ni popolnoma dovršil in tudi ni nobenega ispita napravil. Da o sadjereji nekoliko ume ni čuda, ker že 14 let na Slapu okulira, da je pa dober vinorejec, to se mu že na nosu pozna.
Gospod Rohrman ima nekoliko gimnazijskih razredov in je obiskoval tudi neko srednjo kmetijsko šolo ; a učiteljskega izpita nima še za nižje šole ne.
Gospod Pirc velikanski strokovnjak na Kranjskem, po domače „Cviček", imenovan je z največjim trudom dovršil 4 realke ter obiskoval tudi le srednjo kmetijsko šolo.
To so oni odlični strokovnjaki ; take ljudi imenujejo Nemci „fachliche Halbpilzer."
Ker „Novice" rectius gosp. Pirc šolo na Slapu tako hvali, jemljemo si prostost ta vprašanja staviti:
1.	Če je Slapska šola tako izvrstna, zakaj Vipavci še sedaj nimajo nikakeršnega zaupanja do nje ?
2.	Če je gosp. Dolenc tak odličen mož, zakaj Vipavci komaj pričakujejo, da bi se ga znebili?
3.	če je Slapska šola tako odlična, zakaj ima pa tako malo učencev, da še tistih deset deželnih štipendij vsako drugo leto komaj odda?
4.	Če Slapska šola tako izvrstno vino prideluje, zakaj ga pa mora po časopisih svetu ponujati ? Dobro vino najlažje kupca najde!
5.	Če je Slapska šola tako izvrstna v sadjoreji, zakaj pa sadnega drevja še na Kranjskem ne more spečati ter ga mora po Dunajskih listih anoncirati.
Mi ne rečemo, da bi bila deželna kmetijska šola izvrstna, ampak tako slaba, kakor jo gospod Dolenc opisuje nikakor ni. Vsa stvar je le ta, ker so se gosp. Dolenca Vipavci, zaradi njegovega „kričanja" naveličali, prišel bi ta gospod rad v Gorico kričat. Toraj si misli „Calumniare audacter, semper aliquid haeret.	Goričan.
Smešnica
Cerkljanski kmet sreča klaverno zamišljenega, sicer veselega žganjepivca ter mu reče, na opravičeno zamišljenost, da ni ne cvenka, ne brenka: idi in pojšči kak Špeh (bafo) pri kmetih in donesi ga v noč k meni. Ko potrkaš na moje okno, te nagovorim: kdo je? Ti pa odgovori: kako je? Na moj zopetni odgovor: jasno ali oblačno, boš v hišo stopil ali pa memo šel.
Ne preleni žgaojep'vec ulomi isto večer v klet nasvetovalčevo in, z bafo Špeha obložen potrka na okno gospodarjevo, ki mu odgovori : ni ne jasno, ne oblačno. Tat odloži butaro pošteno pred gospodarja in na uprašanje, koliko praša za Špeh, ker je poštena roba njegovi podobna, odgovori ta: kar vam je drago! Nepošteni gospodar odšteje znesek tatu, ta pa hajd v žganjarijo.
Drugi dan spozna gospodar zvijačo žganjepiv-čevo, ter tirja denar nazaj, a tat se mu na žuganje sodniške ovadbe pošteno odreže, rekoč: saj sem le vaše povelje izpolnil, če vam drago, nesem pa sam iz hvaležnosti ovadbo k sodniji. Ajševsko hudodeljstvo je baš po enakem girokolesu potaflano: chi ha avu, l’ ha avu !
*) To izvira iz „Pseudo-olike", ali tudi iz popolnega nje pomanjkanja; dejal bi „Dellacasa".	Juri.
Juri s pušo piše.
Stvar je preosobna — G. prijatelj v Lokvi: Ako bi priobčili, naroči se državno pravdništvo na vse iztise. — G Blaž, vseučilišče, Zagreb : Se danes čakamo, pomočite pero l — G. M.: Badgastein: Nismo prejeli ni črkice, možda se je stvar zgubila, le dopisnico od 2 11 — G. M., Smlednik: J e li se je črnilo posušilo? — G. L. Karkov: Drago nam bode iz severja vse. G. Z. Stolac, Hercegovina: Za dobre vage decimalke obrnite se na g. M. Živca, Via della Zonta, Trst. Pribrovec v Kropi jih izdeluje za duše vagali, ter bi ga Vam ne svetovali, a tudi diše po nemčurstvu.
2ST a»z;2i.s.3n.ilo
Pesni zložil Vinko Gregorič (Podkraškogorski) se dobijo pri spisatelju v Prvačini po znižanej ceni, namreč 12 iztiskov za dva gold. franko, ali iztisk po 20 nov. s poštnino vred. Vdobijo se tudi v Gorici pri knjigotržcih Wohdat-u in Coppag-u zvezek po 20. nov. (Kdor vzame 12 iztiskov, dobi jih za 2 goldinarja.)
Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdene strelo vršeno bode točno in v
NjgjgB	aparate — kakor vsako-
Enjon	napravo, stroje, stalne
HJ	za hišo in zdravnike iz-
ys§|8jj	osobito priporoči eerk-
šč. duhovščini svoje naj-■'jjgj	vode. Vsako naročilo iz-
najkrajšem času.

24—16	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.
Agencija za posredovanje
slnžeb in stanovanj
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—22
Piazza Ponterosso N.ro 2,1. nadstropje.
HIŠA V NAJEM
daje se, štv 55. obstoječa v Ricmanjih iz 7 sob, 2 kuhinj, kleti, hleva iu drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala.
Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje
p. Katinara. Trst.
Hiša na prodaj v Trstu
Hiša v via Medla, št. 359 proda se iz proste roke. Hiša je na štiri nadstropija; pri tleh sta dve štacuui in poleg teh 25 stanovanj. Hiša stoji v dobro obljudeni ulici, v kateri je več fabrik; ima vodo v hiši ter je še nova. Kdor hoče priliko porabiti in, kaj več o tem zvedeti, naj se oglasi pri uredništvu Ujurja s pušou.	(6--2)
Službo Išče
človek v najboljših letih, izurjen v vseh strokah kmetijstva, bodisi živinoreja, sadjereja, vinoreja i drugo. Najraji prišel bi za oskrbnika na veliko kmetijo; več pove upravništvo lista.
Uprav solna, ErtS**
polnem zmožna slovenščine in nemščine, kakor tudi izurjena v ženskih ročnih delih, išče si službe, kot „Bonne* ali pa sobarica.
Ponudbe naj se adresirajo pod šifro: Ihv£. SF’olja.nslce vilice (Po-lanastrasse štv. 15 X-ij-u.Tolja,K.a, (Laibach.)

Filijali t Trstu c. k m
aririjs. HUavoia
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
v bankah
4-dnevni odkaz 3'/4%
8-dnevni odkaz V/2°ie 30-dnevni odkaz J3/4'7o v napoleondoiih 30-dnevni odkaz 3'j0 3-mesečni odkaz SVJ/o (24—22) 6-mesečni odkaz 3l/j°/o
Okrožni otdel
v bankah 21/a0Ai kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, tlrae, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troškov.4 Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri y80/o provizije, Provizija na \Varrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu l/,70 provizijo za 3 mesece.
Na efekte 6°/0 letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večjo vsote glasom posebnega sporazumljenja.
V TRSTU, 1. junija 1865.
Anton Bonne
krojaški mojster
TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST
odlikovan s svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago nctjbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-11
LJUDSKA KNJIŽNICA
katero izdaja „Leonova tiskarna« v Mariboru v snopičih po 6 kr. priporoča se sama po sebi Slovencem. V nobeni hiši po vsej Sloveniji ne bi smelo manjkati te knjižnice, ki obsega toliko zabavnega berila v lepih povestih. Slovenci sezite po nji!
Dobro znana pekarija
Josipa Seleša
»"Via, d. e 11’-A.cq.-a.ed.otto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh — Sprejemajo so naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd. I

k-
IKdor se hoče smijati;
naj kupi
siljifi „JirjBi tiMr
II. lotrLife, za- leto 1SQ0,
kateri je ravnokar izišel. Ima polno smešnega gradiva — 40 podob in mnogo drugih burk. Cena mu je 55	dobi se ga
pri upravništvu „Jurja s pušo46. Slovenci! sezite po njem, malo iztisov je še na razpolaganje. Upravnišvo „Jurja s pušo" v Trstu.

V novi prodajal-niei
f r Išnega sadja
Via S. Giovanni, prodaja izvrstne ,pomidoro' krompir pavova peresa Vsak dan prevzame naročila za odpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr. dalje po primernej ceni. Ambalaža in odpošiljatev sta prosti stroškov.
Trst-Grac.
Filijalka v ulici Nuova in na novemu Acquedottu.

€
f
1
I
I
I

POZOR PROTI PONAREJENIH
lek
odobren po e. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh:	vsakoršna nerazpoložnost, \
neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he- !j moroide), povračljive mrzlice, vodenica, pra-nica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako ste-1 klenico vred dobi se tudi navod, kako se i ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju !
Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovateij vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.
T-trornica.: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu: Via S. Lazzaro 1.
nrNsmvKOd iioaj hozoj -32K3
4
° V
š»


y.


V;
0 Bg.mrimniire—nmiww q
Begriindet von
Gtto von Corvin und Fr. W. Held.
'/.učile ganzlitli nmgearlieileU Anflage.
Mit 2500 AbMldungen,
i 90 Tontafeln, 19 Karton etc. 1
Zu beziehen in 4 Ausgaben:
L In 142 Lieferungen a 50 Pf.
2.	In 24 Abteilungen h Z -ti
3.	Tn 8 Banden geheftet Ji 09. 50.
) 4. In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82. ©|
Prospekte nerden uberallhin gratis I I	und portofrei gesandt. -a«	o
Bestellungen auf das Werk nehmen entgegen ! alle Buchhandlungen sowie auch
die Verlagsbuchhandlung.
, Leipzig. ^	^ Berlin.
■9