Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 12. Mesto Jafa; Templarji; brat Krescenc; na železnici; prihod v Jeruzalem; nagovor pri sv. grobu. Jafa je zelo staro trgovinsko pomorsko mesto, sezidano na strmem skalnatem bregu; pravi se, da ga je postavil Noetov sin Jafet in da si je Noe tukaj naredil tisto veliko barko, v koji se je reSilo pri vesoljnem potopu od celega človeštva samo 8 ljudi; prebivalcev šteje dandanes 12.000, največ Turkov, več tisoč judov in nekaj sto kristjanov. Posebnih znaraenitostij ni najti v raestu; tam kjer je prebival Peter pri Simonu strojarju, stoji mala turška mošeja; največe poslopjeje menda samostan o. frančiškanov in pridružena cerkev sv. Petra, ktero smo romarji obiskali in na njenem pragu prvokrat poljubili sv. deželo. Okoli mesta na vzhodni strani so lepi vrti, v kojih rastejo slavnoznane jafske oranže in llmone; kupil sem si za nekaj vinarjev 3 debele in dobre pomaranCe; glavni pomen Jafe pa je ta, da tu sem prihajajo jeruzalemski romarji iz celega sveta, kjer ni na morskem bregu nobenega drugega tako primernega mesta, odkoder bi se po najbližjem potu lehko prišlo v Jeruzalem. Mudili smo se v Jafi le nekaj ur, ker srce nas je gnalo naprej in tudi krčma, v kteri smo obedovali, spominjala nas je na naS cilj, ker imela je napis-: «Hotel Jeruzalem»; pri mizi so nam stregli neki posebni ljudje, ki se imenujejo ,Templarji' ali pa tudi ,Hofmanci', po svoiem ustanovitelju Hofmanu; ker sem pozneje še štirikrat (v Jerihi, Kajfi, Nazaretu in Tabariji) pri takih ljudeh stanoval, zato hočem povedati od kod in kaj da so. Doma so bili na Virtemberškem v Nemčiji in vere luteranske; ker jim pa ta vera v marsičem ni več ugajala, hoteli so se ločiti od starih Protestantov; tem so na pr. očitali, da ne delajo prav, Ce male otroke krščuiejo, ker to ni nikjer zapovedano v sv. pismu, pač pa se bere to-le: «Kdor veruje in se da krstiti, bo zveličan«; zato bi se naj s krstom tako dolgo počakalo, da človek malo odraste in že sam raore kaj verovati. To očitanje je bilo nekako opravičeno, ker Luteranci zajemajo svoje verske resnice samo iz sv pisma in v tem pa res nikjer ne beremo, da bi bili že v apostolskem času krščevali male otroke; mi katoličani seveda vemo, kako se nam je v tem oziru obnašati, ker mi zajemamo Kristusovo vero iz dveh virov: iz sv. pisma in iz ustnega izročila. Luteranci so svojim rojakom hudo zamerili to novotarijo in jih začeli sovražiti in preganjati; spravili so jih sčasoma celo iz domače dežele in prognanci naselili so se večinoma v sveti deželi kot poljedelci in obrtniki; kot delavci so marljivi in varčni, kot krčmarji zelo postrežljivi in gostoljubni in sploh vljudni in ljubeznjivi ljudje; posebno ljubiio v svojih stanovanjih snažnost, ki se pogosto pogreša po naših slovenskih hišah in hramih. Enkrat pogovarjal sem se ž njimi tudi o verskih rečeh; njihovo glavno pravilo je, da naj si vsak človek v svojem srcu napravi in nosi tempelj Božji in od tega imajo tudi svoje ime ,Templarji'; verskih resnic imajo le malo in tudi sv. zakramentov ne vseh; so torej popolnoma krivoverci. Ko smo že nekaj časa prijazno kramljali in sem videl, da bi meni zaupali, jih vprašam na enkrat tako-le: «Kakor vidite, sem jaz katolišk duhovnik, Vi templarji pa pravite, da je Vaša vera prava, povejte mi torej odkritosrčno, ktere so naše zmote ali kteri nauki katoliške cerkve so po VaSem mnenju krivi?» — A spravil sem jih s tem v veliko zadrego, ker takega vprašanja niso pričakovali; hotel sem jim malo pomagati in opozoril sem jih na papeštvo, v ktero se vsi naši nasprotniki najbolj zaganjajo; pa škoda; ravno so mi bili začeli svoje versko mišljenie natančneje razkrivati, — ko pridrdrajo naSi vozovi pred hiSo in jaz sem moral odpotovati; a v dobrem spominu hočem vedno ohraniti te prijazne palestinske Nemce. V Jafi pridružil se nam je mož, s kterim Vas tudi moram nekoliko seznaniti: Brat Krescenc, frančiškan iz Jeruzalema. Nismo še bili stopili na sv. deželo in on nas je že pozdravil; spremlial nas je potem na vseh potovanjih od enega sv. kraja do drugega, kar je trajalo 13 dni; šele, ko smo se mi poslovili od svete dežele na gori Karmelski, zapustil nas je tudi br. Krescenc; 00. frančiškani so narareč že več sto let varihi in stražniki sv. krajev; zato tudi tako lepo skrbijo za jeruzalemske romarje in jim že naproti pošiljajo zanesljive vodnike. Ko smo se vozjli iz Jeruzalema v Jeriho, jahal je br. Krescenc pred nami; držal se je lepo ravno na svojem arabskem konjičku in ga tako dobro vodil, kakor najbolj izurjeni Jezdec; zato ga vpraša Dek romar: «Niste-Ii Vi hili kedaj dragonec, da znate tako izvrstno jahati?» On se lahno nasmehne in pravi: «Ne, dragonec nisem bil, pač pa — huzar.» «Oh, to je lepo», smo vsi vskliknili in ga prosili: «Povejte nam vendar, kako postane iz huzarja — frančiskan!* Krescenc nato poboža svojega arabca, mu zrahlja goste grive in nam pripoveduje tako-le: «Bil sem podčastnik v pruskem huzarskem polku in kot tak udeležil sem se nemSko-francoske vojske 1. 1870. Ko je neki dan bila huda bitka in so kar kroglje žvižgale in brnele mimo moje glave, sem se zaobljubil, da hočem romati v sveto deželo, ako se zdrav vrnem iz vojske. Ia res, srečno sem prišel na svoj dom v Vestfaliji, pa tudi storjeno obljubo sem izpolnil; romal sem v te sv. kraje, a priprostost in pobožnost 00. frančiskanov pri sv. grobu mi je tako dopadala, da se nisem več domu vrnil. ampak sem jih prosil, da me vsprejmejo za svojega tovariša, za samostanskega brata; preteklo ie že 17 let, odkar nosim meniško obleko in kar sem kot huzar najrajši delal, to še tudi zdaj opravljam, namreč jezdim in komandiram, ker vodim po povelju svojih predstojnikov raanjše ali večje romarske družbe po sv. deželi.* To je povest vrlega jezdeca, ponižnega frančiškana; a žal, da moram jaz temu poročilu Se nekai dostaviti: br. Krescenc ne jezdi več in ne vodi več romarjev, ker preselil se je — v nebeški Jeruzalem! Meseca marcija t. 1. spravilo ga je plučno vnetje prezgodaj v hladni grob; naj mirno počiva v sv. zemlji, ktero je bolj Ijubil, kakor svoj rojstni kraj. Ob 2. uri popoldne odpeljali smo se z jafskega kolodvora; železnica sicer ni dobra, pa boljša je rendar, kakor da bi je ne bilo nič; Se pred kakimi 10 leti morali so romarji ali peš hoditi ali se pa na navadnih vozeh voziti in so potrebovali do Jeruzalema skorej dva dni, zdaj pa je samo dobre 3 ure po železnici. Iz začetka smo se vozili skoz precej lepeindobro obdelane kraje, «kjer po polju veter žene žitne valove zelene*, a čim bliže Jeruzaleraa, tem žalostneja je bila videti dežela. Na postaji Lida spominjali smo se čudeža, ki ga je tukaj sv. Peter storil, ozdravivši *e 8 let mrtvoudnega Eneja; na postaji Ramle pa, da sta tu bila doma Jožef arimatejski in Nikodem, ki sta Jezusovo telo pokopala. Kmalu pridemo v judovsko gorovje, kjer je vse enolično pusto in kamenito; le tu pa tam še raste šopek trave, po kterem se koza steguje in pa v nižavi sameva kakšna pokvečena oljka; po zraku pa kroži divii golob ali orel in gleda z bistrim očesom na cesto ali se ni znabiti kak osel ali konjiček že naveličal zemlje teptati. Kako lepo in živahno pa je moralo nekdaj tu biti, na pr. ob času Zamzonovem, ki je bil v tera kraji doma ali ob času Davidovem, ki je v terebintski dolini orjaka Goljata premagal: zares, zdel se nam je ta kraj kakor oder ali gledišče, iz katerega so igravci in gledavci zginili in ki zdaj nekako slovesno tiho počiva in žaluje; romarji v vseh železniških vozovih raolili so glasno sv. rožni renec, ko smo se vozili skoz to puSčavo. V soboto 23. aprila zvečer dospeli smo do jeruzalemskega kolodvora, ki je Se kake četrt ure zunaj mesta; tamošnji duhovniki in katoličani sprejeli so nas slovesno; pa tudi skoraj ves drug Jeruzalem bil je na nogah; kristjani in muhamedani, zamorci, Arabci, Beduini, grški popi in Evropejci, vsi so prišli gledat avstrijske romarje. Naša prva pot je bila na Kalvarijo, k Božjemu grobu; toda nismo šli v mesto neredno in raztrošeno, ampak v lepi procesiji. Naprej sta mogočno korakala dva kavasa (hiSna vojaka ali stražnika) v lepi opravi, na prsih svitlega avstrijskega orla, t roki pa dolgo in močno raesingasto vratarsko palico, s kojo sta enakomerno ob tlak vdarjala, da je kar žvenketalo; za njima nek moravski župnik, ki je nosil naSo belo romarsko zastaro s peterimi rdečimi jeruzalemskimi križci, ktera je do zdaj vedno rihrala na naši ladiji; potem je prišlo 54 duhovnikov deloma samo v talarjih, deloma tudi v koretljih; nazadnje pa posvetni, romarji in romarice; premikali smo se počasi in peli pobožne pesni ali pa skupno molili sr. rožni venec. Ta pot na Kalvarijo je trajala pol ure in je bila za vse precej huda; utrujeni smo bili že itak poprej in zdaj nas je nadlegotal razun rročine Se cestni prah, pa sitne muhe; tudi nas je srečavalo mnogo ljudij, vozov, kamel in drugih tovornih živalij, da je večkrat nastala prava gnječa. Skoz romarska ali jafska vrata stopili smo v sv. mesto Jeruzalem, na desni roki je bil videti mogočen, črnikast in starikast Davidov stolp. Ko vstopimo v cerkev Božjega groba, poljubimo tlak ali pa kamen mazil.enja, zapojemo zahvalno pesem «Te Deum» in pozneje še našo cesarsko pesem; krasno doneče orglje s frančiškanskega kora pa lepo spremljajo naše petje; nato stopi jeruzalemski frančiškan o. Bonaventura pred Božji grob in nas pozdravi sfe sledečim navduSenim govorom: «Pri cilju! Srečni romarji, ki ste dospeli do cilja svojega romanja, na kraj, ki je bil že t vaših otročjih letih predmet Vašega hrepenenja, radi kojega ste premagovali vse težave na potovanju; na presvetem mestu krSčanstva ste, ob grobu našega Božjega Zveličarja. 0, kako blaženi čuti obhajajo naša srca tukaj ob grobu, kjer so nekdaj straže strahu trepetale ter bile kot mrliči, ob grobu, od katerega je bil odvalil angelj kamen in iz katerega je vstal Zveličar v vsej svoji slavi in blaženosti kot zmagovalec smrti in pekla! »Preslaven bo njegov grob!» Da, kako sijajno so se uresničile te proroSke besede! Koliko tisoč ljudij je žrtvovalo v teku stoletij svoje imetje in svoje življenje za ta sveti kraj, koliko tisoč vernih je že prijadralo semkaj iz vseh delov sveta, da bi častili grob našega Zveličarja! In po njihovem vzgledu ravnali ste vi! Iz vseh mest in selov Avstrijskih ste se zbrali, hoteč po vzgledu križarjev z idejo «To je volja Božja!» romati semkaj in na tak način poročati v daljni deželi, da Se žifi v mili Avstriji vera slavnih dedov, da še srca vnetih Avstrijanov kljub sedajnim viharnim časom bijejo ljubezni do Boga, cesarja in dooiovine. Srečni romarji, srečni Avstrijanci! Dokler živi ta veren čut v narodu, nima se bati nikake nevarnosti, in resnične ostanejo besede: «Avstrija ostane na veke!» Po tem duhu osrčeni zahvalimo tukaj, na tem mestu iz vsega srca Boga za prejete milosti, položimo vse svoje težnje in težave, vse svoje bolesti in bridkosti na njega sveti grob ter ga prosimo za milost, da bomo tudi mi enkrat deležni njegove slave. Molimo pa tudi za oba naša jubilarja za duhovnika starčka na prestolu sv. Petra, sv. Očeta Leona XIII., ki obhaja letos jubilej svojega 601etnega mašništva in za svojega presvitlega cesarja Fr. Jožefa I., ki obhaja danes 501etni jubilej svojega cesarjevanja, naj ga obdari Bog s svojo milostjo in s svojim blagoslovom, da še živi dolga leta in vodi državno krmilo čez preljubo nam Av- strijo, za blagor svete katoliške cerkve in v blaginjo njegovih narodov. Bog ohrani, Bog obvari Nj. pap. svetost, Leona XIII., Bog ohrani, Bog obvari našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I., Bog ohrani, Bog obvari za vselej našo drago Avstrijo!» Amen. Smešničar. OSabni prosiak reče kmetu: Daj cesarju kar je cesarievega, Bogu kar je božjega in uboSčeku kar je uboSčekovega. Kmeta zgrabi jeza in počne udrihati z gorjačo po prosjaku. Prosjak kriči: Kmet, samega Kristusa biješ. Kmet pa odvrne: Nič se ne boj, tako dolgo bom udrihal — da tebe zadenem. TinSe: «0h, oče, kupite mi boben!» Oče: «Boben? Poidi, pojdi! To je vse preveč ropota!» Tinče: «Oh, prosim! Saj bom bobnal le takrat, kadar boste Vi spali!» 0<5e: »Vidko ! Danes se ne smeš iti kopat, ker praviš, da te trebuh boli!» Vidko: «Oj, oče, to nič ne škodi, saj znam tudi po hrbtu plavati!*