KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 29 (2) PATENTNI SPIS ŠT. 6995 Dr. Leon Lilienfeld, kemičar, Wien, Avstrija. Postopek za požlahtnitev umetnih vlaknin. Prijava z dne 15. junija 1929. Velja od 1. decembra 1929. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 16. junija 1928. (Avstrija). Pričujoči izum temelji na opazovanju, da je mogoče lastnosti umetnih vlaken na pr. umetne svile, v marsikaterem oziru izboljšati, ako se jih obdeluje z eno ali več bazičnimi substancami, posebno reztopinami jedkega alkalija ali raztopinami alkalisulfida v toplini oziroma vročini. Po pričujočem postopku dosežena požlahtnitev umetnih vlaknin, kot umetna svila se pokaže kakor sledi: 1. Materijal dobi mehek, poln, elastičen prijem, ki je blizu onemu pristne svile in je v mnogo slučajih enak. 2. Neprikrupen, metalni lesk umetne svile napravi prostor lepemu naravnemu lesku, ki je onem pristne svile podoben in mu je v marsikaterih slučajih enak. 3. Elasticiteta in razteznost umetne svile se povečata, 4. V nasprotju s pristno svilo tako neprijetno občutno svojstvo umetne svile, da se rada grbanči, t.j. (posebno v obliki tkanin), da tvori pri nošenju gube in pregibe, ki se sami po sebi ali sploh ne ali pa ne popolnoma zravnajo, je znatno zmanjšano in v mnogo slučajih odstranjeno. 5. Znane težave, ki se pojavijo pri mer-ceriziranju tkanin, ki obstojajo iz bombaža in umetne svile in katere se je moglo do-sedaj ublažiti samo s pomočjo umetelnosti (na pr. predobdelovanje z zaščitnimi snovmi), se pokažejo kot premagane, ako se uporabi za mercerizacijo takih tekstilij vroč alkali-jev lug ali vročo raztopino alkalisulfida. Vendar pa prinese tudi zloženi niti in umetni volni pričujoči postopek velike prednosti, ki obstoje v bistvu v izboljšanju prijema, zvišanju elastičnosti in znižanju lastnosti tvorbe trajnih gub. Zdi se, da vsa dosedanja opazovanja pri-javilca merijo na to, da je pričujoči postopek primeren dovesti umetno svilo z ozirom na marsikatero njeno lastnost za velik korak bližje pristni svili. Končno naj ne ostane neomenjeno, da opravičujejo dosedanji poskusi prijavilca domnevo, da po pričujočem izumu obdelovana umetna svila izgubi v vidni meri ali pa celo popolnoma njeno prejšnjo tendenco k neenakomernemu barvanju. Spoznanje, ki tvori temelj pričujočega postopka, da vroče raztopine redkega alkalija in raztopine alkalisulfida odgovarjajoče koncentracije izboljšajo elasticiteto in prijem umetne svile, ne da bi njeno suho in mokro trdnost znatno zmanjšale in ji vzele njen lesk, ki se nasprotno v več slu-šajih požlahtni, je tembolj presenetljivo, ker raztopine jedkega alkalija iste jakosti (posebno od približno 5 do približno 40%» kot NaOH računalo) pod istimi pogoji pri sobni temperaturi uporabljene, na elasticiteto umetne svile ne izvajajo nobenega ali pa samo nebistven vpliv, jo po večini napravijo popolnoma medlo in njeno trdnost v veliki meri znižajo. Postopek obstoja v tem, da se obdeluje umetne vlaknine (in sicer pristne ali me- Din. 25. šane preje in tkanine kakor v nadaljnem objašnjeno), z raztopino bazične substance prednostno raztopino jedkega alkalija ali alkalisuifida v toplini ali vročini, na pr. pri 50 do 120°C ali pri še višji temperaturi ali tudi pri zmerno zvišani temperaturi od 25 do 50 C. Za postopek je prikladna viskozna svila vsake vrste, vključno one, ki se jo pridobi potom predenja viskoze v jakih mineralnih kislinah, posebno jaka žveplokislina (tkzv. Lilienfeld svila). Vendar pa se more obdelovati tudi bakerno svilo ali nitro-svilo ali, ako se uporabi jak alkalilug, n. pr. tak preko 307o (kot NaOH računano) ali jaka raztopina alkalisuifida (na pr. Na2S raztopina od 84 do 100% na kristalizirano sol računano) acetatsvilo, po pričujočem izumu. Pričujoči izum ni samo primeren za umetne niti kot take (na pr. umetna svila, zložena vlakna, umetna volna, umetni lasje, umetna slama (v obliki prej) niti, predivo, motovilke, kopse ali v obliki „osnutkov" ali nasukane preje ali slič.), temveč tudi za umetne niti (n. pr. umetna svila ali zložena vlakna) v obliki tkanin. Kratko rečeno je uporabljiv pri vsaki obliki vlaknin, ki imajo v bistvu slično sestavo. Uporabljiv je za niti ali tkanine, ki obstojajo v celoti iz umetnih niti (na pr. umetna svila, umetna volna ali zloženo vlakno), kakor tudi za mešane niti ali tkanine, ki vsebujejo razven umetnih niti še drug vlaknast materijal, na pr. mer-cerizirno vlakno, kot pristen bombaž ali pa drug vlaknast materijal, kot pristna svila, ovčja volna ali slič. Ako se uporabi ovčja volna ali pristna svila, tedaj se mora iste obvarovati pred učinkovanjem vročega alkalija, na pr. potom primernega impregni-ranja. Izraz „umetne niti" naj obsega v opisu in v patentnih zahtevih povsod, kjer dopušča smisel, v tem odstavku imenovane tekstilne materijalije. Kot bazične substanca so se v pričujočem postopku izvrstno obnesle raztopine jedkih alkalijev in alkalisulfidov (slednje v 15 ’/0) kot kristalizirani Na2S računano (presegajočih koncentracijah) ali zmesi jedkih alkalijev in alkalisulfidov. Toda tudi druge bazične substance, kot kvaternerne ammo-niumbaze ali organične baze, v čijih vodeni raztopini se pričakuje močno elektrolitično disociiran hydroxyd, n. pr. guanidin, ali organične salphonium-hydroxyde na pr. tri-methyIsu]phoniumhydroxyd, so se izkazale kot uporabne. Raztopinam bazičnih substanc se more dodati primerna množina nevtralne ali alkalične soli, kakor chlornatrium ali natrijev sulfat ali natrijev silikat ali natrijev alumi-nat ali natiijev cinkat ali boraks ali natrijev fosfat ali natrijev acetat ali pa eno- ali večvalenten alkohol kot aethylalkohol ali glycerin. Pričujočemu postopku se morejo podvreči umetne niti v gotovem stanju in sicer suhe, namočene ali ovlažene ali tudi v polugotovem stanju, torej na pr. pred ali po izpranju, ki sledi predenju, t. j. pred popolno izgotovitvijo. Ako se stremi za visoko elasticiteto, tedaj se priporoča, vršiti pričujoči postopek brez napetosti ali pod zelo zmerno napetostjo. Sledeči izvedbeni primeri, ki so podani v obliki dveh tabel, ki vsebujejo vse za doobdelovanje potrebne podatke o načinu dela, na katere posameznosti pa naj izum ne bo vezan, pojasnjujejo kako se more postopek praktično vršiti in kažejo nadalje s pomočjo tam vsebovanega primerjanja učinkov istih sredstev za skrčenje v vročini na eni strani in pri sobni temperaturi na drugi strani praktičen napredek pričujočega postopka v najvažnejših ozirih. V sledečih tabelah je bila obdelovalna''Ivarifta v laboratoriju pnjavilca v žveplokislini od 55° Be po postopku angleškega patenta br. 274.521 spredena viskozesvila. Način obdelovanja kakor, v izvedbenem primeru 1 do 20. V svrho boljšega primerja so v $ledečem navedene fizikalične konstante neobdelanega materijala: TABELA II. Elasti- citeta c Tp o ?<1 O c di rp c d c Tp r- m* c ^p ^p o " ^p d c oo td o o ■*P c o m Tp o o ^p 5> -22 :ET E-h c vd o di d r—i \ CM d d*' cm’ tH c id id o o ON c id o o tH tH o o O tH c s; d 'c np ON £ S -g § E O r^ tn CD O O ON d 05 00 oo ON cm’ 05 O 00- CM 05 m vO to Tp* 05 TP NO ^p tH 05 T-l ON ^P* 05 NO CM to TP 05 O CM ON td 05 O tH tP tH 05 CM r- o td 05 CM P^ oi ll| C75 r- CM m m* O) 00 tH NO CM 05 ■rp m ■o -d 05 O O ^p Tp 05 O to s 05 CM ^P O td 05 00 O tH d 05 O O lO id 05 O m oo m* 05 O to CM* 05 00 T—1 On np 05 O tH P^ np^ S H c^ -o Tp C/) no O ON C/) “O CM ^P (fi -o o m C/5 “C to NO (/) 'TD to 00 C/5 -O o NO C/5 -o m p'- (A TD O m C/5 no m NO (J) TD m m C/5 no oo m E d) a ' "2 — > ca —^ CL d> ca o -c o ' ca -O o £ 1 = S ■E, D. a£ N - g £ ^ o -f O 1 ca -C di E ! > ca Cu 2 JZ o dl N ■ a.£ G C tn -C •- 'C E>Š = ^ O --H dl -3 c^^ N “3^ Si (D d) h-I l ca E_ J’E o o. ' o di •p 2 -O o ' CD E _ ° '5 c .5 a .2 o o. 1 c di "E"5 2 JZ o 1 ca E _ J = a-i5 o D. ■ c o 'c1 2 JZ o d) c CD ?> O d) -O o o Q ' —r c "D •’“* >| 1 -- -ca — ^ o;| > ? .5 o ES ^ E 1 OŠ ^ £ .O O" .o o o ffl "a c -C o tu -J > >C/3 O N O o p. m G tH _ d) ■o _2 'J'Z £3 5 ° o n > <3 'ES 'c’ ° 2 m D. D, ' £0-§ >N O c ^ •— in E ^ o sr- 2 5 2 £ e ^ tH Q, C ^ C/5 > — N C C .d 1/5 di E ^2‘c o £ lO CU Oh efu -eAOjjuion 3fUDfBJX i C E T—< 1 c E tH 1 C E tH 1 C £ tH 1 d E tH 1 d E tH i to a E 1 ca E-h ^ 1 O to tH i o Si (N I O o' m tH . 1 o in CM i O s, tH i O Si CM o o = 22 C/) d» c/) o c JO d> -a _Q O d) C X o ca Z o O c: -E “O -Q O dl C X o to Z c o c CD IS -a -Q o di c X o to Z o o c ca di ■o -O o dl c X O to Z O d- O C ca di “O -Q O dl C X O G Z O o c ca di ■o -O o o c X o G z o o P'- jauijjd iuaqp3AZf TH CM CM CM to CM Tp CM m CM NO CM 34 33 32 Ul 30 29 28 27 Izvedbeni primer h-*» ro c z 03 o 3 O D a SJ o 1-^ tNj O z 0) O X 3 rs O a a f0 o 3 O O o" Z o O X 3 O a a rc 23 3 O (j. o Z 0) O X 3 (0 O a a ra S" 3 O 00 o Z 3 O X 3 rt) O o a rt) 03 3 O 00 o o Z D) O X 3 rt- O a a 2. oT 3 o o Z 03 O K 3 rt) O O a 2. S" 3 C o~"‘ Z 3 O X neobdelano Skrčilno sredstvo i O o 6 1 t-^ Ln o ! O o O i Ln o O 100n c > u» Ln o ' tu Ln O 1 H-*. Ln o 1 Tempe- ratura 1 min. 1 1 min. 1 1 min. 1 1 1 min. 1 1 min. 1 Imin. 1 1 min. 1 Imin 1 Trajanje učinkova- nja Ln 2.3 ^P ■O O 3^ -2. c a: "O **■ ■ Ln -o - 51 Ln o ^ ■a ^ ssr “• 2. c 3. “O ** 1 Ln "§.3 ^P Ln ■2 ® DJ o~ = 3 c X '^in -o ' Ln !i Ln 0) -2. c X O 4* ■ Ln !i Ln o: i." -2. C X 'Z'ln = o >#*• 1 Ln =•!• p Ln ° < a o, -- 2. c X ~ln ~ O **■ 1 5 min. v 10°/o-ni žveplo-kislini pri 15°C, 1 min. v kuhajoči vodi, z mrzlo vo do prati in sušiti ' 5 min. v 10%-ni žveplo-kislini pri 15°C, 1 min. v kuhajoči vodi, z mrzlo vodo prati in sušiti ■ Doobdelovanje ohranjen i popolnoma uničen 1 popolnoma ohranjen - popolnoma uničen ' popolnoma ohranjen - popolnoma uničen 1 ohranjen ' popolnoma izginil 1 Lesk: mehak, elastičen precej mehak zelo mehak, elastičen precej mehak 1 mehak, elastičen i zlepljen mehak 1 okorel, trd, hrapav, vlakna zlep. ■ Prijem: 59 ds 53 ds 90 ds 65 ds 56 ds 53 ds 78 ds 62 ds 69 ds 66 ds 1 69 ds 60 ds 48 ds 94 ds 75 ds Titer: 3.923 g 4^ *4^ vO O 40 1.475 g 4.861 g I 3.901 g 4.603 g I 1.625 g 4.435 g | 4.804 g ‘4^ 4^ ' 1 5.043 g j 4.360 g I 5.725 g 2.920 g I 5.033 g Suha trdnost per 2.389 g K) Ln K) oo a 0.813 g 3.276 g I 2 062 g 2.320 g I 0.746 g 2.758 g I 3.347 g 3.469 g 3.202 g 2.400 g I 4.604 g 1.300 g I 3.086 g Mokra trdnost Denier vO Ln ON s5 O o o LA 00 *4^ Ul *4^ D tu tu Ln S O o 4^ D ^ 1 ON tu D 11.6% ON s 00 ON o~~"' Ln *4^ Tenjitev 4.8% LA t® c'~~" 4^ 4 4x r* c Ln 'On o *4x 4*. Ln o U4 c. 4^ tu ON LA 4»* c Ln LA o"~ 4X O Elasfi- citeta I 5. 7. J_ S* JH > D3 ELA II. (List 2) O (O >G O O «3 O O o o o o E e’«'’ 'C (0 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Izvedbeni primeri -5. 5" ?" ° °'' %, Z Z » ° = Z « Z T* oj 0) Z DJ ca m e o o 2; o o ‘c^ ^ ^ 3: g =n a Skrčilno sredstvo 1-^. ‘-x ^ . 1-^ , -, ^ ^ O ® Oi ® tOoi^OiS (-n o o o o o O o ° O ° Tempe- ratura Ln ^ 3 §. 54 54 s S 3 s s 3. Trajanje učinkova- nja Ol 3 ■o 5' -• 1. ^ . C/) Ol ^ c . C^< O!^ 3 3 5S 3 3 3 3 3 3 fO^ O 3 **0 o |2-«• z — to cn O Doobdelovanje močno utrpel polno ohranjen, po-žlahfnjen močno utrpel polno ohranjen po-žlahtnjen močno utrpel polno ohranjen po-žlahtnjen polno ohranjen po-žlahtnjen polno ohranjen po-žlahtnjen polno ohranjen po-žlahtnjen polno ohranjen po-žlahtnjen Lesk: precej mehak mehak, elastičen rahlo okrepljen mehak, elastičen okorel mehak, elastičen mehak, elastičen mehak, elastičen mehak, elastičen mehak, elastičen Prijem: 164 ds 164 ds 174 ds 166 ds 178 ds 166 ds 158 ds 160 ds 155 ds 162 ds liter: 1.15 g. 1.350 g. 1.173g. 1.355 g. 1.165 g. 1.394 g. 1.492 g. 1.537 g. 1.551 g. 1.506 g. Suha trdnost 0.389 g. 0.469 g. 0.392 g. 0.516 g. 0.400 g. 0.462 g. 0.553 g. 0.443 g. 0.588 g. 0.563 g. Mokra trdnost Denier LA LA tO tO m^L*0*0* LA LA O -O On OOtO-^v-^ NO • ■ • • ••••• • © c> © © o ___^o o © © © o o © O O O Tenjitev s ^ o r* ?° U, 'i ^ ^ _ © © "— © _ o -- © © \ © O © © © Elasti- citeta H > td M t-i > HH tu n) ca c ca >o ca >o a; c/3 CX-C CX-C o o cl o o Pričujoče tabele kažejo stedeče: 7% natronlug sobne temperature povzroči, da lesk navadne viskozesvile in Li-lienfeld-svile popolnoma izgine. Ista raztopina uporabljena pri 25° C, ne razruši leska in komaj vpliva na suho in mokro trdnost. Ona zviša lepljivost in elasticiteto v veliki meri. 8%-ni natronlug pri sobni temperaturi uniči popolnoma lesk navadne viskozesvile in Lilienfeld-svile in jo dovede tako daleč do nabreknjenja odnosno do raztopitve, da nastane popolno zlepljenja vlakna. Pri 100'J C ne napravi lesku ničesar, neznatno zmanjša suho in mokro trdnost pri navadni vis-kozesvili, jo ohrani pri Lilienfeld-svili na prvotni višini, zviša tenljivost obeh svil zelo znatno, komaj spremeni elasticiteto navadne svile in zelo znatno zviša elastici-Lilienfeld-svile. Obdelovanje z 107o’nim lugom pri sobni temperaturi povzroči, da lesk navadne viskozesvile in Lilienfeld-svile zgine, in zniža v izredni meri suho in mokro Irdnost obeh svil. S tem izgubi povečanje tenljivosti, ki je pri obeh svilah povzročeno, popolnoma svojo vrednost. Obdelovanje z 10o/o-mm natronlugom, pri lOO1’ C ne napravi lesku obeh svil nikake znatne škode, zmanjša neznatno suho in mokro trdnost in zviša tenljivost in elasticiteto zelo znatno. 120/(/ni natronlug pri sobni temperaturi povzroči, da lesk obeh svil izgine in zmanjša v ogromni meri suho in mokro trdnost. Razven tega znatno zniža elasticiteto navadne viskozesvile. Vse te okolnosti napravijo zvišanje tenljivosti popolnoma brez-vredno. Cisto drugače pri 100’ C. Lesk, obeh svil se ne oškoduje, suha in mokra trdnost je le v neznatni meri vplivana, tenljivost in elasticiteta se znatno povečata. Obdelovanje s 150/0-nim natronlugom pri 15° C vpliva na lesk v neugodnem smislu in zniža suho in mokro trdnost, kakor tudi elasticiteto obeh *vil dalekosežno. Zvišanje tenljivosti postane s tem iluzorično. Pri 100’ C ostane lesk ohranjen, suha in mokra trdnost neznatno utrpe, tenljivost in elasticiteta se znatno povečata. 180/o'Ui natronlug pri 15° C izdatno zniža lesk, suho in mokro trdnost, navadna viskozesvile in nima nobenega bistvenega vpliva na elasticiteto, tako da zvišanje tenljivosti nima kikakega pomena. Pri 100° C ostane lesk ohranjen, mokra in suha trdnost neznatno utrpe, tenljivosi znatno narašča in elasticiteta se znatno zveča. Obdelovanje s 200/o‘mm natronlugom pri sobni temperaturi lahko zniža lesk navadne viskozesvile in onega Lilienfeld-svile. Suha in mokra trdnost znatno trpe pri običajni viskozesvili, pri Lilienfeld-svili pa manj znat- no. Tenljivost se izboljša pri obeh svilah, nasprotno pa pade elasticiteta zelo znatno, pri 100' C ostane lesk obeh svil neizpre-menjen, suha in mokra trdnost minimalno utrpe, tenljivost in elasticiteta naraščata. Slednja pri viskozesvili za 100%- 22°/0-ni natronlug uporabljen pri sobni temperaturi škoduje lesk u navadne viskozesvile, zmanjša v znatni meri njeno suho in mokro trdnost, dovede njeno tenljivost do naraščanja, zmanjša pa njeno elasticiteto. Pri 120°/o C ostane lesk na prvotni višini, trdnosti utrpe neznatno, tenljivost in elasticiteta naraščatata. 58%-na raztopina natriumsulfida (kristalizirana) uporabljana pri sobni temperaturi zmanjša lesk navadne viskozesvile in Lilienfeld-svile, tako da se prirastek na tenljivosti in elasticiteti s tem znatno izravna. Pri 1001 z enako močno raztopino žveplo-natrija obdelovane obdrže obe svili njihov prvotni lesk, komaj trpe v njihovi suhi in mokri trdnosti in dobe znaten prirastek na tenljivosti in elasticiteti. Ako se obdeluje na isti način kakor v prejšnjih izvedbenih primerih tkanine umetne svile, ki obstojajo iz običajne viskozesvile, z vročimi oziroma toplimi alkalilugi ali raztopinami alkalisulfida, tedaj se dobi na pr. sledeče: 50/0 natronlug, uporabljen pri 15° C močno zniža lesk in napravi prijem okorel in hrapav. Pri 1001 C ostane lesk ohranjen in dobi silno svili podoben karakter. Prijem je zelo mehak. 7yo-ni natronlug pri 15° C upotrebljen zniža lesk in podeli materijalu okorel prijem. Ista raztopina pri 25° C uporabljena ne vpliva na lesk in podeli tkanini mehak prijem. Pri uporabi 207O'nega natronluga pri sobni temperaturi se lesk skoro uniči in postane prijem hrapav in okorel. Pri 100° C preobrazi 207o‘ni natronlug kovinski lesk v zelo svili podobnega in podeli prijemu veliko mehkost. Pri uporabi 507o‘nega natronluga pri 50 ’ C postane lesk skoro popolnoma podoben onemu pristne svile. Prijem postane zelo mehak. Pri 100 do 140'’ C dobi blago lesk, ki se ga od leska pristne svile ne more razločiti in mehak in prasketajoč prijem. Celo 74°/0-ni natronlug pri ISO0 C daje tkaninam, obstoječim iz navadne viskozesvile svili podoben karakter v vsakem oziru. 58, 84 in 1007o-ne raztopine natriumsulfida pri 100 do 150° C podele tkaninam umetne svile ravnotako lesk, ki se približuje onemu pristne svile, odnosno ga doseže, in zelo mehak prijem. Kar je zelo važno: V smislu predidočih primerov izvedeno obdelovanje blaga iz umetne svile s toplimi ali vročimi alkalilugi ali raztopinami alkalisulfida, zniža lastnost svile, da tvori gube, ki se same od sebe ne zravnajo, ali pa povzroči, da same izginejo. Ako se izvaja v predidočih primerih opisani način obdelovanja pri tkaninah umetne svile ali prejah v napetem stanju, tedaj vplivi pričujočega postopka niso tako visoki: Vendar stopijo vedno bolj jasno v ospredje. Primeri za obdelovanje prej in tkanin, ki ne obstoje iz umetnih vlaken, temveč samo iste vsebujejo, so razvidni po pričujočih primerih sami od sebe. Isto velja za složeno nit. V predidočih primerih se more uporabiti mesto tam navedenih temperatur natronluga in raztopin nafriumsulfida, druge temperature med 25° in 100° C. V predidočih primerih se more uporabiti tudi raztopine drugih bazičnih substanc, na pr. 20 do 500/o‘no raztopino guanidina, na pr. pri 25° do 100° C ali pa se more vzeti na pr. mesto natronluga raztopino drugega jedkega alkalija, na pr. jedki kalij ekvivalentne jakosti, ali mesto natriumsulfida drug alkalisulfild, na pr. kalium sulfid, ali jako raztopino trimethylsulphoniumhydroxyda ali jako raztopino tetramethylammoniumhydro-oxyda ali slično. Obdelava druge umetne svite kakor viskoze svile, na pr. bakerne svile, se giblje v sličnih potih. Pri acetat-svili se priporoča vzeti luge zelo močne, na pr. 36'J/0-ni na-tronlug pri 100 ali 50%-ni pri 100—140°/o C. Mesto da se preide z umetnimi vlakni iz vroče alkaliraziopine direktno v kislino ali v kislo kopelj, kakor opisano v primerih, se jih more tudi iz vroče alkali-kopelji prinesti v mrzlo, toplo ali vrelovročo vodo (glej na pr. primere 21, 22, 27 in 28) in se jih more, v danem slučaju po naknadnem kislenju, izprati in sušiti. Patentni zahtevi: 1. Postopek za požlahtnitev umetnih vlaken, označen s tem, da se jih obdeluje z bazičnimi substancami, izvzemši raztopine alkalisulfida, ki vsebujejo manj kot 15% alkalisulfida (kot kristaliziran Na2S računano), pri temperaturi, ki leži nad sobno temperaturo. 2. Postopek po zahtevu 1., označen s tem, da se uporabi kot bazično substanco raztopino jedkega alkalija. 3. Postopek po zahtevu 1., označen s tem, da se uporabi kot bazično substanco raztopino, ki vsebuje več kot 15% alkalisulfida (kot kristaliziran Na2S računano). 4. Postopek po zahtevih 1. ali 2. ali 3., označen s tem, da se obdeluje mešane tkanine ali preje, ki obstoje iz mercerizir-nih vlaken celuloze (na pr. bombaž) in umetne svile z bazičnimi substancami, posebno z raztopino jedkega alkalija ali raztopino alkalisulfida od več kot 15%'ne vsebine alkalisulfida (kot kristaliziran Na2S računano), pri temperaturi, ki presega sobno temperaturo. 5. Postopek po zahtevih 1. do 4., označen s tem, da se uporabi umetna vlakna, ki so napravljena potom predenja viskoze v kopeljih, ki ne vsebujejo manj kot 50% H2S04 ali ekvivalentno množino druge mineralne kisline. 6. Postopek po zahtevih 1. do 5., označen s tem, da se vrši obdelava z bazično substanco pri temperaturi, ki leži med 25 in 120° C.