II 430306 KNJIZNICARSKE NOVICE 1(1991), st. 11-12 17. december 1991 *********************************** V SREDISCU POZORNOSTI *************************************** PODARIMO KNJIGO RAZRUSENIM KNJIZNICAM HRVASKE V cetrtek, 5. decembra 1991 je NUK prvic odpeljal podarjene knjige, ki so jih knjiznice (10 knjiznic je zbralo 1055 knjig), zalozniki (200 knjig), posamezniki (7 individualnih da­rovalcev je skupaj podarilo 401 knjigo) in Te­meljno javno tozilstvo (211 knjig) podarili za razrusene hrvaske knjiznice, skupaj 1867 knjig, ki jih Slovenija daje Hrvaski. Akcija pa bo potekala se naprej. Posame­zniki, ustanove in drustva lahko posljejo knjige v N arodno in univerzitetno knjiznico, Lju­bljana, Turja.ska 1, ki je zbirni center za Slo­venijo. Ta bo skupaj z Zvezo bibliotekarskih drustev Slovenije poskrbela, da bodo knjige ustrezno opremljene, prispele v zbirni center Hrvaske, ki je v Hrvatskem saboru kulture, Ul. Kralja Zvonimira 17 /III v Zagrebu. Darovali so: 1. Knjiznice: • N arodna in univerzitetna knjiznica (120 kom) • Dniverzitetna knjiznica Maribor (103 kom) • Knjiznica Bezigrad (69 kom) • Studijska knjiznica Miran a J area, Novo mesto (118 kom) • Knjiznica Zagorje (39 kom) • Knjiznica Oton Zupancic, Ljubljana (260 kom) • Biblioteka SAZU (34 kom) • Knjiznica Velenje (34 kom) • N arodna in studijska knjiznica Trst (100 kom) • Knjiznica Postojna (12 kom) 2. Zalozniki: • ADIT, Ljubljana (41 kom) • Cankarjeva zalozba, Center Oxford, Ljubljana (10 kom) • slovenske zalozbe (s knjiznega sejma v CD -91 kom) • Slovenska matica, Ljubljana (58 kom) 3. Posamezni darovalci: • Rudolf Srecko, Ljubljana (111 kom) • Kristina Kranjc, Ljubljana (25 kom) • Anton lngolic, Ljubljana (20 kom) • Milena Plut-Podvrsic, Ljubljana (15 kom) • Andrej Jeroviiek, Ljubljana (60 kom) • Dare Balazic, Ljubljana (24 kom) • Ciril Ulcar, Ljubljana (146 kom) 4. Temeljno javno tozilstvo (211 kom) Darja Bregar,NUK NUK V PROCESIH OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE ­USTANAVLJANJE ISDS IN ISBN CENTRA ZA SLOVENIJO Narodna in univerzitetna knjiznica (NUK) v Ljubljani je v okviru procesov osamosvajanja Slovenije aktivno zacela prevzemat{ oz. redefi­nirati svojo dejavnost na naslednjih podrocjih: • ustanovitev ISDS in ISBN centrov za Slo­venijo • vprasanje vkljucevanja slovenske zalozniii­ke produkcije v Bibliografijo Jugoslavije • vprasanje jugoslovanskega obveznega iz­voda • vprasanje nadaljnjega clanstva v Skupno­sti jugoslovanskih nacionalnih knjiznic V nadaljevanju so prikazani dosedanji rezul­tati pri oblikovanju slovenskega nacionalnega ISDS in ISBN centra. Celotni sistem vzajemne katalogizacije in vzajemni katalog (YUBIB) je doslej nastajal in se razvijal kot jugoslovanski projekt. Vanj so vkljucene vse nacionalne knjiznice razen Hrvaske. Eno pomembnejsih funkcij v sis­temu vzajemne katalogizacije je doslej opra­vljal tudi Jugoslovanski bibliografski institut (JBI) s sedezem v Beogradu. JBI je po svoji funkciji jugoslovanski cen­ter oz. koordinator za mednarodno bazo serij­skih publikacij -ISDS (International Serials Data System). Tako je zadolien za dodeljeva­nje ISSN (International Standard Serial N um­ber) stevilk za serijske publikacije za celotni jugoslovanski prostor. Hkrati pa JBI poiiilja podatke o jugoslovanskih serijskih publikaci­jah (torej tudi slovenskih) v ISDS center, ki ima sedez v Parizu. Ta postopek poteka v na­slednjih korakih: Slovenija (NUK) obdela slo­venske serijske publikacije-to velja predvsem za nove naslove-JBI jih prevzame in dodeli ISSN stevilko. Ti podatki so shranjeni v YU­BIB bazi; z ustrezno konverzijo pa se selek­tivno prenasajo v ISDS sistem. JBI opravlja-preko mednarodnega ISBN centra s sedezem v Parizu-tudi funkcije cen­tra za dodeljevanje ISBN (International Stan­dard Book Number) stevilk. Z drugimi bese­dami, JBI dodeljuje slovenskim zaloznikom in­tervale stevilk, ki zajemajo letno knjizno pro­dukcijo v Sloveniji. Ena od kljucnih nalog, ki jih je potrebno izpeljati v prihodnjem obdobju, tj . v procesu osamosvajanja Slovenije, je imenovanje NUK­a kot koordinatorja z ISDS in ISBN centrom za Slovenijo. To pomeni, da bodo sloven­ski zalozniki dobili potrebne ISSN in ISBN iitevilke v svojem nacionalnem okolju, tj. v NUK-u. Hkrati pa ho NUK skrbel, da bodo podatki o slovenskih serijskih publikacijah pri­sotni v mednarodni ISDS bazi v Parizu. Ob upostevanju elementa racionalnosti in doslej uveljavljenih oblik sodelovanja se je NUK s pisno prosnjo obrnil na mednarodni agenciji v Berlinu in Parizu glede moinosti polnoprav­nega clanstva. NUK je ze prejel odgovora obeh agencij. Se posebej dobre novice so prisle iz ISBN centra v Berlinu, ki NUK-u ne postavlja nobenih ovir za vclanitev (za sodelovanje v ISBN sistemu celo ni potrebno placati nobene clanarine). Ta odlocitev predstavnikov ISBN centra je utemeljena z dejstvom, da je ISBN sistem povsem nepoliticna oblika sodelovanja, ki ni ujeta v politicne meje (npr. francoski in itali­ 2 janski zalozniki v Svici sodelujejo z nacional­nimi centri v Franciji oz. Italiji in ne v Svici). Na osnovi pozitivnega odgovora je NUK ze vzpostavil stike z Ministrstvom za kulturo R Slovenije-le-ta mora dati soglasje NUK-u-in tudi znotraj lastne hise ze zacel s pripravami za izvajanje te funkcije. NUK ho torej lahko kmalu posredoval slovenskim zaloznikom la­stne ISBN podatke in ne vec s posredovanjem JBI v Beogradu. Malo holj zadrzan odgovor-pa vendar dalec od kakrsnekoli zavrnitve-je prispel iz ISDS centra v Parizu. Ker je ISDS center medvladna organizacija v okviru UNESCO-a, morajo vse drzave, ki se osamosvajajo, dohiti najprej uradno mednarodno priznanje in sele potem se lahko vkljucijo v ISDS sistem nepo­sredno. Kljub temu pa si predstavniki ISDS centra zelijo, da jih NUK se naprej ohvesca o svojih aktivnostih na tern podrocju. Torej, upajmo, da ho Slovenija kmalu dohila tako tezko pricakovano mednarodno priznanje in ho NUK v tesnem sodelovanju z informacijskim servisom v Marihoru (IZUM) zacel uspesno opravljati tudi to nalogo. dr. Mirko Popovic VKLJUCEVANJE VISOKOSOLSKIH IN SPECIALNIH KNJIZNIC TER INFORMACIJSKIH CENTROV V SISTEM "VZAJEMNE KATALOGIZACIJE" Delovna skupina za pripravo programa opremljanja visokosolskih in dolocenih spe­cialnih knjiznic ter njihove usposohitve za vkljucevanje v sistem vzajemne katalogizacije v okviru enotnega KIS/SZTI (v sestavi: Igor Bas -IZUM, Stanislav Bahor -NUK in Me­lita Amhrozic -NUK) je v dneh med 28.10. in 22.11.1991 obiskala 90 visokosolskih in speci­alnih knjiznic v Sloveniji. Na osnovi teh obi­skov bo izdelala porocilo, ki bo vsebovalo pri­kaz stanja v obiskanih knjiznicah oz. infor­macijskih centrih (z vidika fondov, dostopno­sti gradiva, kadrovske zasedbe, opremljenosti itd.) ter predlog resitve nacina vkljucevanja omenjenih knjiznic v sistem vzajemne katalo­gizacije ( oz. sistem distribuirane obdelave po­datkov). Knjiznice si veliko obetajo od vkljucitve v sistem in pozdravljajo sistematicen pri­stop k resevanju problematike avtomatizacije knjiznicnega poslovanja in vkljucitve v inte­grirani sistem. Dejstvo je, da v tern tre­nutku o SISTEMU ne moremo govoriti (pa naj gre za KIS ali SZTI), ce skoraj vsaka knjiznica dela po svoje; z razlicno program­sko in strojno opremo; ce se vsaka sama uhada s problemi komunikacij in servisira­njem opreme; ce vecina t.i. SIC-ov deluje le "na papirju", tisti pa, ki poskusajo normalno delovati, se ukvarjajo z raznimi konverzijami iz ene programske opreme na drugo {ISIS, STEVE, TRIP, ATLASS itd.) itd. Zato ome­njena delovna skupina meni, da se mora k vkljucevanju knjiznic oz. informacijskih cen­trov v sistem vzajemne katalogizacije pristo­piti sistematicno, na osnovi natancno izdela­nega programa. Za delovanje sistema ni dovolj le zahteva s strani financerja, da se financirani v skupni sistem vkljucuje -treba je zagoto­viti pogoje, da bodo vsi pogodbene obveznosti lahko tudi uresnicili. Program mora zato razresiti tako vsehinska (npr. problem osrednjih knjiznic za dolocena strokovna oz. znanstvena podrocja, koordi­natorstva posameznih zhirk podatkov, speci­aliziranih za doloceno podrocje) kot tehnicna in komunikacijska vprasanja. Ne sme pa po­zabiti na mehanizme kontrole oz. nadzora so­delujocih v sistemu, na ustrezno izobr;tZevanje ter vzdrzevanje programske, komunikacijske in tehnicne opreme. 3 Ker ho porocilo delovne skupine (predvi­doma) kmalu koncano, na tern mestu o ugo­tovitvah in predlogih ne bi podrobneje govo­rili. Naj mi ho pa dovoljeno, da se v imenu vseh treh, ki smo dvajset dni "popotovali od knjiznice do knjiznice", vsem nasim sogovorni­kom zahvalim za prijazen sprejem in koristne pogovore! Melita Ambrozic *************************************** STROKOVNI SVET ZA KN J IZNICARSTVO *************************************** POUDARKI S SEJE DNE 18.10.1991 Dne 18.10.1991 je bila v Narodni in univer­zitetni knjiznici 4. seja Strokovnega sveta za knjiznicarstvo RS. Zaradi pomembnosti pro­blematike, ki jo je na seji obravnaval Strokovni svet, objavljamo sklepe te seje. Zal zapisnika v celoti ni mogoce objaviti, ker je zelo obsezen. Ogled zapisnika je mozen pri tajnici Stro­kovnega sveta Ani Martelanc (tel.: 150-141, int. 39). Obvescamo brake Knjiznicarskih novic, da clani Strokovnega sveta zapisnika 4. seje se niso potrdili in zato obstaja moznost manjsih dopolnitev. Dnevni red 4. seje je obsegal naslednje tocke: 1. Potrditev zapisnika 3. seje 2. Mnenje o zasnovi bodoce univerzitetne knjiznice v Ljubljani -razprava o gradivu delovne skupine 3. Razprava o programu dela in financnem nacrtu Enote za razvoj knjiznicarstva za leto 1992 4. Predlog financnega nacrta Strokovnega sveta za knjiznicarstvo R Slovenije za leto 1992 5. Funkcije NUK v procesu osamosvajanja Slovenije 6. Razno: (a) zbiranje knjig za hrvaske knjiznice (b) normativi in standardi za opravlja­nje izobrazevalne dejavnosti v visjem in visokem solstvu ( c) sklepi strokovnega posvetovanja ZBDS, Rogla 1991 ( d) predlog Slovenskega nacionalnega programa (e) dopis sekcije za solske knjiznice Ciani Strokovnega sveta so ob obravnavi dnevnega reda sprejeli naslednje sklepe in pre­dloge: Ad 1) • Zapisnik 3. seje je Strokovni svet skupaj z dodatki sprejel. Ad 2) • Programske smernice, ki sta jih pripravili Martina Sircelj in Ancka Korze-Strajnar za novo univerzitetno knjiznico, je po­trebno mednarodno verificirati. Za iz­vedbo se zadolzi gradbeni odbor, ki se ho imenoval v kratkem. • U postevajoc sklep lzvrsnega sveta Skupscine R Slovenije, da se zgradi v Ljubljani ena knjiznica, Strokovni svet za knjiznicarstvo sprejme gradivo, ki ga je oblikovala delovna skupina, ki jo je vo­dila Breda Filo. Ministrstvu za znanost in tehnologijo se posreduje tisti del gra­diva, ki obsega strokovne utemeljitve za novo univerzitetno knjiznico. • Ministrstvo za znanost in tehnologijo v 1/3 ( eno tretjino) glede na sredstva za leto sodelovanju s Strokovnim svetom ime­1991, povefano v skladu z metodologijo nuje delovno skupino strokovnjakov iz po­priprave financnih nacrtov za leto 1992. drocja bibliotekarstva, ki bo po potrebi Sredstva za financni plan zagotovijo vsa dopolnila ze pripravljeno programsko za­tri ministrstva. snovo nove univerzitetne knjiznice. Ad 5) • Ista delovna skupina pripravi tudi pred­stavitev projekta. Stroske, ki bodo pove­• Strokovni svet jemlje na znanje pobudo zani s predstavitvijo, bo, po zagotovitvi NUK-a zvezi njegovimi funkcijami v z pri osamosvajanju Slovenije. Predstav­ mag. Tvrdya, preskrbelo Ministrstvo za niki NUK-a naj na naslednji seji Strokov­ znanost in tehnologijo. nega sveta porofajo, kako so bile aktivno­Ad 3) sti uresnicene. • Strokovni svet za knjiznicarstvo R Slo­ Ad 6) venije podpira program Enote za razvoj knjiznicarstva in predlaga Ministrstvom • Strokovni svet se je strinjal s pobudo za kulturo, znanost in tehnologijo ter ravnatelja NUK Toma Martelanca o zbi­solstvo in sport, naj ga financno pod­ranju knjig za opustosene knjiznice na prejo kot prioritetno nalogo v slovenskem Hrvaskem. Priporocili so, naj celotna ak­knjiznicarstvu. cija poteka v skladu s strokovnimi krite­ rIJI. • Omenjenim ministrstvom Strokovni svet predlaga, naj se dogovorijo o enotnem fi­• Strokovni svet se je strinjal z vsebino pi­nanciranju ali pa o enotnih merilih finan­sma, ki ga je NUK poslal Ministrstvu za ciranja Enote za razvoj knjiznicarstva. solstvo in sport. Breda Filo je v skladu z dopisom, ki ga je mag. Bernard Rajh na­• Strokovni svet predlaga NUK-u, da stori slovil na Strokovni svet, predlagala ime­vse, da se Enoti za razvoj zagotovijo taki novanje delovne skupine v sestavi Me­pogoji dela, da bi bila enota pri svojem lita Ambrozic-NUK, Zdenka Petermanec­delu cimbolj ucinkovita. VEKS Maribor, Majda Sirok-MSS in Hilda Kranjc-UKM, ki naj ponovno pre­ • Za ureditev financiranja NUK-a in osta­tehta kriterije za izracun stevila delavcev lih knjiznic Strokovni svet imenuje de­v visokosolskih knjiznicah. lovno skupino v sestavi: Torno Martelanc, mag. Bernard Rajh in dr. Tomaz Zaucer, • Prilozene sklepe je Strokovni svet vzel na ki naj pripravi strokovno podlago za fi­znanje, vendar je pri tern poudaril, da nanciranje knjiznic. gradivo ne uposteva dejanskih odnosov Ad 4) med namenom takega posveta in nalo­gami NUK ter pristojnostmi Strokovnega • Strokovni svet je ugotovil, da se bo moral sveta. zaradi obsirne problematike, ki jo mora resevati, odslej sestajati sestkrat letno. • 0 predlogu Ludvika Kaluze o Slovenskem Zato predlaga, da ministrstva povecajo fi­nacionalnem programu Strokovni svet ni nancna sredstva za leto 1992 in sicer za podrobno razpravljal, ker je menil, da je 5 to tematika, ki sodi v pristojnost Ministr­stva za kulturo. • 0 dopisu sekcije za solske knjiznice glede zakona o osebnih dohodkih je Strokovni svet razpravljal v okviru informacije, ki jo je Martina Sircelj podala o razgovoru prig. lvanu Bitencu, svetovalcu lzvrsnega sveta v Ministrstvu za solstvo in sport. Ciani Strokovnega sveta se bodo ponovno se­stali 19. 12. 1991. Na tej 5. seji bodo med drugim razpravljali tudi o dosezenem razvoju splosnoizobrazevalnih knjiznic v Sloveniji ter o rezultatih razpisa za imenovanje osrednjih knjiznic za doloceno strokovno podrocje. Ana Martelanc *************************************** ZBDS *************************************** PREDLOG:SMERNICE ZA PROFESIONALNO OBNASANJE KNJIZNICARJEV ALI KNJIZNICARSKI ETICNI KODEKS Naloga knjiznicarstva in knjiznicarjev je, . da v okviru svoje dejavnosti in institucij ucinkovito in kvalitetno posredujejo vrednost zapisanih informacij za c[ovestvo. Da bi do­segli ta cilj, naj se obnasanje profesionalno usposobljenih knjiznicarjev ravna po nasle­dnjih smernicah: 1. Knjiznicarji se morajo temeljito s stro­kovnim rednim in permanentnim iz­obrazevanjem pripravljati za opravljar­nje svojega poklica -za delo v korist knjiznicnim uporabnikom: 6 Zato naj • delajo na vseh strokovnih podrocjih v knjiznicah le strokovno usposo­bljeni ljudje, ki • sprotno pridobivajo m obdelujejo knjiznicna gradiva, jih strokovno vzdrzujejo in izdelujejo informacij­ske vire o tern gradivu, • scitijo tajnost tistih informacij in in­forrnacijskih virov, ki so opredeljeni v zakonodaji, • preskrbijo vse, kar uporabnik zah­teva, in kar bo potencialno potrebo­val, • uporabnikovim zahtevam ne le ugo­dijo, ampak te zahteve tudi razu­mejo in vzpodbujajo cirn vecjo iz­rabo knjiznicnih gradiv. 2. Knjiznicarji naj po svojih najboljsih strokovnih moceh stalno izboljsujejo knjiznicno bibliotekarsko in informacijsko delo in s tern knjiznicni inforrnacijski sis­tem. Zato naj: • postanejo in bodo aktivni clani lo­kalnega in nacionalnega strokovnega zdruzenja, • si prizadevajo stalno izboljsevati in dopolnjevati svoje znanje, • sprernljajo raziskovalno delo v svoji stroki in njegova dognanja prenasajo v prakso. 3. Knjiznicarji naj si prizadevajo za popolno strokovno zanesljivost. Zato naj: • storijo vse, kar zahteva strokovno za­nesljivost, da ustrezejo uporabniku, • posredujejo gradiva in dajejo zane­• strpno s toleranco, z dialogorn, s sljive inforrnacije t.j. najpornernb­strokovnirni in znanstvenirni argu­nejse in najtocnejse, ki jih lahko za­rnenti razresujejo rnorebitna sporna sledijo ali odkrijejo v najhitrejsern strokovna vprasanja in rnedsebojne rnoznern casu. osebne nesporazurne. 4. Knjiznicarji naj delujejo v prid dobrernu 7. Knjiznicarji naj ustvarjajo osnovne po­ irnenu svoje stroke. goje za splosno in specializirano redno iz­obrazevanje na vseh ravneh ter si pri tern Zato naj: prizadevajo uveljavljati svobodo rnisljenja in izrazanja in svobodo raziskovalnega • poznajo vse veljavne predpise, stro­dela. kovne standarde, nacela zascite clovekovih pravic in pravila svoje Zato naj: profesionalne etike. • se izogibajo osebnirn kriterijem pri 5. Knjiznicarji naj uravnavajo svojo izven­pridobivanju in obdelavi gradiv in poklicno dejavnost tako, da ne prihaja pri posredovanju gradiv in inforrna­v opreko z njihovirni poklicnirni obve­cij, znostrni. • ornogocajo dostopnost do knjiznic­Zato naj: nih gradiv in opravljajo strokovne usluge za vsakogar, ki potrebuje • prvo skrb posvecajo svojernu poklicu inforrnacije o teh gradivih in iz v okviru institucije, v kateri delajo in gradiv, upostevajoc pri tern nacela v okviru strokovnega zdruzenja, clovekovih pravic, • ravnajo objektivno, ko gre za ide­• zagotavljajo svoboden pretok infor­oloske in svetovno nazorske zadeve, rnacij. • izrabljajo svoj prosti cas v dobro in S pogojern: ne v skodo stroki in ustanovi, v ka­teri delajo. • da je zagotovljena zascita inforrna­cijskih virov in oprerne, knjiznih pro­ 6. Knjiznicarji naj si prizadevajo izogibati se storov in zgradb, strokovnirn razhajanjern stroki. • da je zagotovljena zascita gradiv, Zato naj: zlasti tistih, ki jih ni rnozno nado­ rnestiti in iz katerih inforrnacije iz­• osvescajo poklicne kolege o zahte­hajajo, vah stroke in o vsebini in pravilih • da ni s tern pogojeno rnorebitno na­ eticnega kodeksa, silje nad dejavnostjo drugih strokov­ • opozarjajo o spodrsljajih ustrezno nih podrocij, telo v strokovnern zdruzenju, ki skrbi • da ni zlorabljen svobodni pretok in­za spostovanje zahtev eticnega kode­forrnacij in gradiv v skodo drugih . ksa, • pornagajo ternu telesu, ce je po­Predsedstvo Zveze bibliotekar­trebno, z objektivno inforrnacijo, skih drustev Slovenije daje v razpravo Predlog • knjiinicarskega eticnega kodeksa, ki ga je pod vodstvom Martine Sircelj pripravila Komisija za izobrazevanje kadrov. Predlog bo v razpravi do 1. 4. 1992. Pripombe sprejema Melita Ambrozic, predse­dnica Komisije za izobrazevanje kadrov, Na­rodna in univerzitetna knjiznica, Turja.ska 1, Ljubljana. IFLA IN IZSTOP ZBDS IZ ZDBDJ V skladu s sklepi jesenskega posvetovanja na Rogli je tajnistvo ZBDS dne 15. oktobra 1991 poslalo pismo na sedez IFLA-e v Haag, v katerem je mednarodno strokovno zdruzenje obvestilo o takojsnjem izstopu iz Zveze drustev bibliotecnih delavcev Jugoslavije: Slovenski bibliotekarji, zdruieni v ZEDS, iz­stopamo iz Zveze drustev bibliotecnih delavcev Jugoslavije zaradi molka in pasivnosti predsed­stva te zveze ob represiji na K osovem ter agre­siji na Slovenijo in Hrvasko. Sklep velja takoj. V novembru je na sedez ZBDS prispel odgo­vor vodstva IFLA-e, ki ga je podpisal g. Paul Nauta, generalni tajnik te organizacije. Obja­vljamo prevod pisma : .... "Z zadevo born seznanil !FLA-in lzvrsni komite, ki bo imel sejo zadnji teden v novem­bru. ZEDS je bi/a drustveni clan IFLA-e, tako kot druge sestrske organizacije iz drugih de­lov Jugoslavije, na podlagi sodelovanja v Zvezi drustev bibliotecnih delavcev Jugoslavije: vse so placevale dolzne letne zneske za clanarino in imele pravico glasovanja. Vprosanje je, v katero kategorijo IFLA-inih clanov bo Vasa zveza uvrscena, dokler Slove­nija ne bo uradno priznana s strani Zdruienih narodov in UNESCO-a kot samostojna in ne­odvisna driava. V pricakovanju dokoncne odlocitve Zdruienih narodov in v skladu s pra­vili IFLA-e, bo (morda) zacasna resitev ta, da Vaso zvezo registriramo kot institucionalnega clana. Obvescajte me, prosim, o nadaljnjih dogod­kih v Vasi deieli. Pisa/ Varn bom spet po zgoraj omenjeni seji." Do sedaj se nismo prejeli nove informacije o polozaju nasega drustva V okviru IFLA-e. Dare Balazic ZANIMIVOSTI IZ SESTANKA PREDSEDSTVA ZBDS 5.12.1991 1. Kadrovske spremembe: • s 1.1.1992 prevzame tajniska dela ZBDS Tomaz Kobe • vodenje Komisije za vsebinsko obde­lavo je prevzela Tatjana Banic 2. Kalanov sklad: clanski prispevek za leto 1992 znasa najmanj 3.000,00 SLT za za­vode in 300,00 SLT za posameznike. Pod­pisniki pristopnih izjav, ki se jim seveda lahko pridruzijo se novi, naj bi sredstva nakazali na ziro racun ZBDS st. : 50100­678-47436, s pripisom za Kalanov sklad, do 1.6.1992. 3. Clanarina: Clanski prispevek 1992 za ZBOS znasa 700,00 SLT. Podrocna drustva naj bi zneske za svoje clane na­kazala do 1.3.1992. Po tern datumu se clanski prispevek zvisa ustrezno tecaju DEM. 4. Pod razno so udelezenci sestanka pod­prli protestno izjavo Tisk ne sme biti ob­davcen (Delo, 9.11.91 str. 7), prizadeva­nja Etnografskega muzeja za pridobitev prostorov Mladike (kar je tajnica drustva posredovala na javni tribuni Slovenskega kulturnega zbora v CD, 5.12.1991) in cestitali prof. dr. Br~nku Bercicu za pri­dobitev naziva zasluzni profesor. Silva Novljan OKVIRNI PROGRAM DELA SEKCIJE ZA SIK ZBDS ZA MANDATNO OBDOBJE 1992-1993 Sekcija za splosnoizobrazevalne knjiznice je na svoji 1. seji dne 2. decembra 1991 sprejela naslednji okvirni delovni program: Sekcija v novi sestavi si bo prizadevala drzati kontinuiteto z delom prejsnje sekcije, saj so nekatere naloge taksne, dajih mora sek­cija steti kot svoje permanentne naloge. Zato bo sekcija v svojem mandatu poskusala nada­ljevati naloge, ki jih je prejsnja sekcija ze za­stavila, pa se niso koncane, naloge, ki se niso bile resevane, in seveda nove naloge, ki jih sek­ciji nalagata novi druzbeni polozaj in razvoj stroke. Te naloge bodo okvirno: 1. Avtomatizacija poslovanja v SIK in vkljucevanje v KIS, spodbujanje in spre­mljanje tega procesa ( dolgorocna, trajna naloga). Konkretni nalogi za leto 1992 in 1993: • sodelovanje v procesu racunalniske­ga opremljanja SIK III. do V. tipa, • prizadevanje za uskladitev in pove­zavo razlicnih programov in vkljuce­vanje v komunikacijski sistem. 2. Obravnava gradiva o domoznanski dejav­nosti. 3. Priprava standardov za potujoce knjiznice -bibliobus. 4. Sodelovanje pri pripravi nove zakonodaje v zvezi s knjiznicami in drustvom biblio­tekarjev. Konkretne naloge: • sodelovanje s predlogi in pripom­bami ob izdelavi osnutka in predloga novega Zakona o knjiznicarstvu, • sodelovanje pri oblikovanju Zakona o drustvih (pripombe na teze za izde­lavo zakona je sekcija ze dala). 5. Nabavna politika SIK -mediji, zalozniki in njihovi programi. 6. Medknjiznicna izposoja. 7. U veljavljanje mladega bralca v SIK ( delo z mladostniki na oddelkih za odrasle brake). 8. Nova podoba knjiznicnega delavca in odnos do uporabnikov ob ra­zvoju racunalniske tehnologije pri delu v knjiznici. 9. Poenotenje elementov poslovanja v SIK (clanstvo, izkaznica, zamudnina, opomini, izposojnina, odskodnina za izgubljeno in poskodovano gradivo, izposojevalni roki, podaljsevanje rokov ... ). 10. Sodelovanje pri oblikovanju eticnega ko­deksa bibliotekarjev. 11. Pregled standardov za SIK -zlasti s stalisca uporabe racunalniske tehnologije, prav tako pa tudi s stalisca vrednotenja dela in financiranja. Sekcija bo ponovno pregledala tudi standarde v zvezi s pro­stori in bibliotekarskimi kadri. 12. Slovenski nacionalni program za SIK -prizadevanje za oblikovanje vsaj minimal­nega nacionalnega programa za SIK. 13. Spodbujanje izobrazevanja knjiznicnih delavcev. · 14. Spodbujanje k sodelovanju knjiznicnih delavcev na posvetovanjih, okroglih mi­zah, v Knjiznici in Knjiznicarskih novi­cah. 15. Priprava referatov sekcije za posvetovanje ZBDS jeseni 1992 v Ljubljani na temo /n­formacijska politika in knjiinicarstvo. 16. Mednarodno sodelova­nje (v okviru ZBDS) -priprava programa za mednarodno sodelovanje sekcije za leto 1993. 17. Aktualne naloge, ki se tekoce pojavljajo ob drustvenem in strokovnem delu. 18. Naloge na pobudo clanstva ZBDS. Sekcija si je tudi dolocila prednostne naloge iz tega okvirnega programa: poleg naloge "po­enotenje elementov poslovanja v SIK", ki jo je s sprejetjem predloga poenotenja nekaterih elementov delno uresnicila ze na l. seji, bodo imele prednost se naslednje naloge: • sodelovanje pri pripravi nove zakonodaje v zvezi s knjiznicami, • priprava standardov za potujoce knjiznice -bibliobus, • pregled standardov za SIK. Ludvik Kaluia, predsednik sekcije za SIK ZBDS PREDLOG (PRIPOROCILO) ZA POENOTENJE NEKATERIH ELEMENTOV POSLOVANJA SIK ZBDS je na svoji skupscini dne 27.9.1991 na Rogli sprejela med drugimi tudi sklep ad7): "ZBDS podpira Manifest UNESCO o delo­vanju javnih knjiznic in zahteva tako kulturno politiko, ki ho zagotavljala zakonsko in dejan­sko uresnicevanje nacel Manifesta za vse pre­bivalce drzave Slovenije in slovenske manjsine v zamejstvu. Se posebej pa se zavzema za ure­snicitev manifestovega dolocila o brezplacnih storitvah v splosnoizobraievalnih knjiinicah. Uveljaviti je treba vse elemente za financira­nje delovanja SIK na osnovi veljavnih standar­dov in normativov za SIK. Posebej pa je po­trebno na republiski ravni poenotiti naslednje e/emente poslovanja: clanstvo, izkaznico, za­mudnino, opomine, izposojnino, odskodnino za izgubo ali poskodbo gradiva, izposojevalne roke, podaljsevanje izposojevalnih rokov ." Za pripravo predloga poenotenja je bila za­dolzena sekcija za SIK in ta je na svoji l. seji dne 2.12.1991 sprejela naslednja stalisca in pri­porocila: a) Stalisce: Sekcija za SIK si ho trajno prizadevala za uresnicitev dolocila Mani­festa UNESCO o brezplacnih storitvah v splosnoizobrazevalnih knjiznicah. b) Priporocila glede poenotenja elementov poslovanja za leto 1992: l. Clanstvo (clanarina): Sekcija podpira SIK, ki so ze ukinile clanski prispevek (clanarino) za svoje brake. Knjiznicam pa, ki zaradi svo­jega ekonomskega polozaja v letu 1992 se ne bodo mogle ukiniti clanarine, pri­porocamo • clanstvo za mladino do 15. !eta sta­rosti naj bo brezplacno, • clanstvo za brezposelne -brezplacno, • za zaposlene, ki so clani knjiznice, knjiznice v letu 1991 naj ne dvigujejo clanskega prispevka (naj ga zadrzijo na znesku za leto 1991), • clanski prispevek za upokojence, di­jake, studente in vojake naj ne pre­sega 50 % prispevka, ki ga placujejo zaposleni. • Solajoca se mladina nad 15. letom starosti ( dijaki, studentje) svoj sta­tus dokazuje z ustreznim potrdilom sole, brezposelni pa s potrdilom pri­stojne skupnosti za zaposlovanje. • knjiznice tudi naj ne zaracunavajo posebej vpisnine. 2. Clanska izkaznica: Knjiznice naj svojim clanom izdajo eno samo izkaznico, ki naj bo veljavna v celo­tni knjiznicni mrezi iste knjiznice. • izkaznico naJ clan ob vpisu dobi brezplacno, • polno izkaznico naj knjiznica svo­jemu clanu zamenja z novo prav tako brezplacno. • izgubljena izkaznica -sankcijo naj knjiznice dolocijo same. • druzinska izkaznica -ce knjiznica se ima druzinske izkaznice, naj bo na njih zapisano stevilo druzinskih clanov, ki si nanjo izposojajo knjiz­nicno gradivo. 3. lzposojevalni roki • za vse knjiznicno gradivo, ki se iz­posoja na dom (strokovna literatura, leposlovje, mladinska literatura, av­diokasete, 2000 S, itd.) naj knjiznice dolocijo enotni rok izposoje -3 te­dne, 11 • za videokasete -2 dni. 4. Podaljsevanje izposojevalnih rokov: Knjiznice naj svojim clanom izposojevalni rok za gradivo podaljsujejo v skladu s po­trebo clanov in razvitostjo knjiznice, ven­ dar ne vec kakor 2-krat (za dva izposoje­valna roka). 5. Zamudnina: Za prekoracene roke izposoje naj knjiznice zaracunavajo za vse knjiznicno gradivo (razen za videokasete in CD) enotno za­mudnino: • vse gradivo (razen VK in CD) -2 SLT na dan na enoto KG, • videokasete in CD -20 SLT na dan na enoto. 6. Opomini: Od bralcev zamudnikov gradivo terjamo tudi s pisnimi opomini, za katere pa stroske placa opominjani zamudnik sam, in to: • I. opomin -50,00 SLT, • II. opomin -100,00 SLT, • III. opomin -200,00 SLT. Ob opominu naj bralec zamudnik placa tudi postne stroske. 7. lzposojnina: Bralcu -clanu naj bo vse knjiznicno gra­ di vo v knjiznici dostopno brezplacno, tudi videokasete, ki so last knjiznice. Neclan, ki si zeli kako gradivo izposoditi samo enkrat, naj placa izposojnino, ki znasa 50 % clanarine njegove kategorije za vsako izposojeno enoto. 8. Odskodnine za poskodovano ali iz­ gubljeno gradivo: • poskodovano ali izgubljeno gradivo (knjigo ... ), ki ga je se mogoce na­domestiti z novim, naj bralec na­domesti z novo enako enoto, pri lemer placa stroske ponovne obde­lave v visini 1 ( ene) bruto delovne ure visjega knjiznicarja. • za knjigo (gradivo), ki je ni mogoce nadomestiti ali je namerno poskodo­vana (scrtana, zrezana, ipd.) pov­zrocitelj skode placa 3-kratno trzno ceno po vsebini in vrednosti enake knjige. Ceno doloci knjiznica. 9. Medknjiznicna izposoja: Gradivo iz medknjiznicne izposoje naj ho hralcu dostopno brezplacno, placa naj samo dejanske postne stroske. 10. Omejitve: Knjiznice naj (razen uteme­ljenih izjem) ne omejujejo stevila izposo­jenih enot svojim clanom. 11. Citalnica: Uporaba citalnice naj bo za clane knjiznice brezplacna, enako tudi za druge obcane. Ciani sekcije so ves cas imeli pred ocmi spo­znanje, da so ta priporocila lahko le prvi ko­rak k poenotenju poslovanja slovenskih SIK in da ho za to potrebnega se veliko prizadevanja. Poskusajmo ta prvi korak kolikor je mogoce uresniciti, da se homo lazje odlocali o nasle­dnjih. Priporocila sekcija poslje vsem SIK v Slove­niji, ohjavijo pa se tudi v Knjiinicarskih novi­cah. Ludvik Kaluza, predsednik sekcije za SIK ZBDS NACRT DELA SEKCIJE ZA SOLSKE KNJIZNICE ZBDS Sekcija za solske knjiznice je imela svoj prvi sestanek 21. oktobra 1991 in pripravila nacrt dela za leto 1992. Nasa prva naloga, ki se pokriva s sklepi je­senskega posvetovanja na Rogli je, da tudi solski knjiznicarji dohimo strokovnega sveto­valca pri republiski maticni sluzbi NUK. Solski knjiznicarji ze vec let prosimo, a vse ostane le pri prosnjah, nikamor pa se ne premakne. Res smo v preteklem solskem letu dohili sve­tovalca za predmetno skupino za knjiznicno dejavnost, a se je delo tako razvejalo, da vsekakor potrehujemo dva svetovalca, tako kot smo zapisali ze v prvem dopisu, enega za osnovno solo in drugega za potrehe sre­dnjesolskih knjiznicarjev. Tudi v tern letu homo nadaljevali z racunalnisko dejavnostjo, zlasti pa zelimo, da se vsaj nekatere srednje sole ne le pasivno, am­pak tudi aktivno vkljucijo v sistem vzajemne katalogizacije. Ze v preteklem obdobju, se realneje pa letos, imamo v nacrtu posvetovanje solskih knjiznicarjev. Dolocili smo tudi ze delovni naslov So/ska knjiinica v luci bra/ca. Zato vahimo k sodelovanju vse solske knjiznicarje. Prispevke posljite na naslov Sekcija za solske knjiinicarje, OS Preddvor, 64205 Preddvor. Delo, tudi knjiznicarjev, se vselej kaze tudi preko publiciranja. Dovolj imamo razlicnih re­vij, v katerih homo predstavili svoje delo (Pro­svetni delavec, Solska knjiznica, Knjiznica, Knjiznicarske novice, Didakta ... ), zato je tudi pisanje o nasem delu, izkusnjah in izsledkih se kako pomemhno. Nie manj pa seveda niso zazeleni novinarji, ki naj zato postanejo obi­skovalci solskih knjiznic. 12 Razlicna dejavnost osnovno in srednjesolskih knjiznic nakazuje tudi potrebo po dveh samostojnih sekcijah. Francka Zumer RAZPIS Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije, Lju­bljana, Turjaska 1, objavlja RAZPIS za sofinanciranje izdaje strokovnih publika­cij s podrocja knjiznicarstva. Drustvo sodeluje v letu 1992 pri sofinanciranju izdaje: • publikacij, ki so rezultat dela posvetovanj, strokovnih komisij, delovnih skupin ... , • publikacij posameznikov, ki so pomembne za bibliotekarsko stroko. Prijavi, s podrobnejso utemeljitvijo vsebine publikacije, njenega namena, obsega, formata in naklade, naj bo prilozen se izracun predvi­denih stroskov z zahtevkom za sofinanciranje (koliko sredstev in namen njihove uporabe). Razpisni rok traja do 31.januarja 1992. Pri­jave sprejema za razpisno komisijo tajnistvo ZBDS, NUK, Turjaska 1, Ljubljana. OBCNI ZBOR DBL Ciani Drustva bibliotekarjev Ljubljana smo se zbrali na rednem obcnem zboru v sredo, 13. novembra 1991, ob 12. uri v dvorani Slo­venske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3/1 z naslednjim dnevnim redom: 1. lzvolitev organov obcnega zbora 13 2. Predavanje z naslovom Kolektivna po­godba za negospodarske dejavnosti v Re­publiki Sloveniji 3. Porocilo o delu drustva v obdobju 1989­1991 4. Financno porocilo in porocilo nadzornega odbora 5. Razprava o porocilih 6. Razresitev dosedanjega izvrsnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komi­SIJe 7. lzvolitev novih organov DBL 8. Razno Ciani drustva smo se polnostevilno udelezili nasega zbora in z zanimanjem prisluhnili pre­davanju g. doc. dr. Bogdana Lipicnika, ki je razlozil pomen kolektivne pogodbe za ne­gospodarske dejavnosti, jo primerjal z dose-­danjimi pravilniki in podal svoje kriticne pri­pombe na nekatere njene dele. Seveda je tudi odgovarjal na nasa vprasanja, po potrebi pa je pripravljen na nadaljnje sodelovanje v obliki svetovanja. Obcni zbor clanov je po koncanem predava­nju nadaljeval svoje delo po ustaljenem dnev­nem redu. Za novo vodstvo drustva so bili izbrani: Nada Cesnovar za predsednico Drustva bi­bliotekarjev Ljubljana, Centralna tehniska knjiznica, kamor se za to mandatno obdo­bje seli tudi sedez drustva. Smiljana Peja­novic je podpredsednica drustva, Vesna La­vric je tajnik, Mirjam Intihar pa blagajnik. Ciani lzvrsnega odbora so: Marija Fabjancic, Zlatka Rabzelj, Natasa Znidersic, Jelka Kaste­lic, Darja Mohar-Pestotnik, Mateja Locniskar­Fidler, Zdenka Ivancic. Nadzorni odbor sestavljajo: Silva Cernugelj, Silva Razpotnik in lvo Pintaric, disciplinsko komisijo pa Ales Sketelj, Polona Lah, Marja Prelovsek, Maja Kustrin-Cemaiar in Alenka Zupan. Razpravljali smo tudi o clanskem prispevku za leto 1992 in se odlocili za visino, ki jo je dolocila ZBDS + 30% za DBL. Novemu vodstvu drustva zelimo pri delu ve­ liko uspeha. Ivan Kanic *************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** POROCILO O DELU SIK ­POPRAVKI IN POJASNILA Na opozorilo SIK Ptuj objavljam popravek Porocila o delu SIK v letu 1990: • v tabeli 19, st. 40 Ptuj so prave stevilke: 34.5, 13.0, 38, 6.9, 13.0, 188, 5.0, 72, 6.9, 13.0, 188 • v tabeli 24, st. 40 Ptuj je stvilka 209.495,90 skupaj pa 12.962.660,60 • na str. 16, druga vrsta je prava stevilka 12.962.660,00. Opravicujem se knjiznici in narocnikom. Sicer pa je v letosnjem porocilu o delu SIK povzrocil podatek o doseganju standarda za­poslovanja knjiznicarskih delavcev najvec raz­pravljanja, zato mu dodajam pojasnilo, ki je pravzaprav razlaga standarda za delo SIK, tocka 8. 2 (se zmeraj je veljaven, tu pa se ne born spuscala v razpravljanje, ali je tudi se zmeraj ustrezen); 14 Med prvimi tremi standardi je beseda ali, kar pomeni, da uporabljamo enega od teh, se­veda stanju in razvoju knjiznice ustreznega, npr. pri nacrtovanju knjiznice homo upora­bili 1. standard, na stevilo prebivalcev, ker ne vemo, kako velika bo izposoja, lahko pa tega kasneje dopolnjujemo s standardom izpo­soje, ce stevilo izposojenih knjig presega zgor­njo mejo normativa izposoje. K tern stan­dardom pristejemo (tu dolocilo res ni popol­noma j asno) ustrezno stevilo strokovnih de­lavcev za specificni program dela z mladimi in za druge posebne zbirke (standard 6. 3. 3). Se zmeraj pa velja tudi standardno priporocilo (tocka 8. 1. 2): "Stevilo strokovnih delavcev je odvisno od funkcije, obsega dela in velikosti obmocja, ki mu knjiznica sluzi". Porocilo o doseganju standarda zaposlova­nja knjiznifarskih delavcev uposteva prvi stan­dard (strokovne delavce na stevilo prebival­cev), iz doseganja katerega je razvidno, da so mu prikljuceni tudi delavci za mladino in po­sebne zbirke. Zato ga nekatere knjiznice (na­videzno) presegajo. Porocilo pa uposteva tudi standard izposoje, iz katerega je jasno razvi­dno, da je prvi standard podhranjen, saj bi morala skoro vecina knjiznic zaposliti dodatne delavce. Primerjava z IFLA standardi pa ne kaze samo slabega doseganja, ampak tudi neustre­znost slovenskega standarda (ta hip nam tudi tehnologija se ni priskocila na pomoc). Nase SIK se programsko in delovno razvijajo, v skladu s potrebami in zahtevami prebivalcev, v knjiznice z mednarodno zahtevnostjo, pa naj bi imele zato tudi mednarodnim normativom ustrezne pogoje. Tudi zato naj pogumneje uveljavljajo zahteve po priporocilu iz 8. 1. 2 standardov. Silva Novljan *********************************** SOLSKE KNJIZNICE ************************************** VREDNOTENJE KNJIZNICARJEVEGA DELA V SOLSKIH KNJIZNICAH Pripombam solskih knjiznicarjev, ki jih in­dividualno ali skupinsko {aktivi, delovne sku­pine, Sekcija za solske knjiznice pri ZBDS) posiljajo na Predlog za izdajo Zakona o oseb­nih dohodkih in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojnoizobrazevalnih zavodih, se je pridruzila tudi Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK in jih podprla v njihovih prizadeva­njih za pedagosko vrednotenje njihovega dela in napredovanja. S svojim staliscem je enota seznanila po­leg Ministrstva za solstvo in sport, Zavoda R Slovenije za solstvo, tudi vse stiri sindikate delavcev na vzgojno-izobrazevalnem podrocju. Zanimivost, zaradi katere pisemo ta prispe­vek, predstavlja odgovor Sindikata vzgoje, iz­obrazevanja in znanosti Slovenije, katerega predsedujoci je Zoltan Jan. Zanimivost zato, ker je to edini odgovor, po dolgem casu ... Koncno en odgovor, ki pa nas hkrati sezna­nja, da je sindikat pripombe prebral, se zanje zavzel in jih z drugimi pripombami vred uve­ljavljal. Ali jih tudi bo uveljavil, oz. ali nam bo uspelo, pa je ... ? Povedal pa nam je tudi, da je Odbor za vzgojo, izobrazevanje ter telesno kulturo Skupscine Republike Slovenije edini pred­stavniski organ, katerega mnenje si mora mi­nistrstvo obvezno pridobiti pred sprejemanjem odlokov o normativih ! Tako, solski knjiznicarji, zdaj veste komu se morate naslavljati svoje pripombe, lahko pa tudi razmislite, v kateri sindikat se boste 15 vclanili. Tale vas hkrati vabi, da ga podprete tudi pri uveljavljanju pripomb na pravilnik o napredovanju v nazive, ki bo prisel v javno obravnavo. Silva Novljan *************************************** IZOBRAZEVANJE *************************************** TECAJ ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE OKTOBER 1991 Jesenski tecaj za pripravo na strokovne iz­pite bibliotekarske stroke je potekal v NUK­u od 7. -18. oktobra 1991. Tecaja se je udelezilo 31 kandidatov za strokovne izpite (16 iz splosnoizobrazevalnih knjiznic, 5 iz vi­sokosolskih, 5 iz solskih, 1 iz NUK-a, 1 iz specialne knjiznice ter 3 trenutno brezposelni knjiznicarski delavci). Poleg rednega dela tecaja, ki je potekal v dopoldanskem casu, smo v popoldanskem casu organizirali se {ne­obvezne) obiske nekaterih knjiznic v Ljubljani: NUK, CTK, Biblioteka SAZU, Centralna eko­nomska knjiznica, Matematicna knjiznica, Pi­onirska knjiznica in Semeniska knjiznica. Tudi na tern mestu se jim zahvaljujemo za pomoc pri izvedbi tecaja ! Ob koncu tecaja smo izvedli kratko an­keto med udelezenci, da bi izvedeli, kaj se tecajnikom zdi dobro in kaj menijo, da bi bilo v prihodnje potrebno spremeniti (tako glede vsebine, izvedbe, kot organizacije tecajev). Ceprav tecajniki niso bili ravno "zgovorni" (po dveh tednih napornega dela so bili verjetno ze kar utrujeni), smo kljub temu nekaj konkre­tnih pripomb in predlogov le dobili injih bomo poskusali upostevati pri pripravi naslednjega tecaja. Glede samega programa . tecaja smo udelezence vprasali, kaj se jim je zdelo dobro oz. katere vsebine so pogresali, ter kaj bi pre­dlagali, da v program tecajev se vkljucimo ali pa izpustimo. Iz odgovorov "veje" velika zelja po vecjem obsegu prakticnega dela (zlasti v okviru ka­talogizacije in vsebinske obdelave gradiva) ter manj splosnih vsebin, ki jih lahko sami prestudirajo iz gradiv. Nekateri predlagajo celo, da v tecaj vkljucimo nekaj ur uporabe racunalnika. Skratka, manj teorije in vec pra­kse. Vee prakticnega dela homo V tecaje vse­kakor vkljucili takoj, ko homo imeli tehnicne moznosti za to -ustrezna racunalniska ucilnica v NUK-u; osnovno "navajanje" na racunalnike pa bodo knjiznicarski delavci seveda morali dobiti ze pred udelezbo na tecaju za pripravo na strokovne izpite. Ce bo dovolj zanima­nja, homo seveda v okviru NUK-a tudi imeli moznost organiziranja tovrstnih tecajev (zal do sedaj teh moznosti nismo imeli). Nujno pa bo, da se v prihodnje na tecaje za pripravo na strokovne izpite prijavljajo tisti knjiznicarski delavci, ki so ustrezno uvajanje za delo v stroki ze opravili v okviru svojih knjiznic -tako bodo lazje sledili predavanjem. Glede organizacije samega tecaja so bila mnenja kar pohvalna. Obiski knjiznic so se zdeli tecajnikom zelo koristni, saj so na njih izvedeli marsikaj novega, pa tudi kaksna nova ideja se je porodila, ki bo lahko realizirana po­tern v njihovih knjiznicah. Zal se nekateri za­radi drugih obveznosti teh obiskov niso uspeli udeleziti -a to ze presega zmoznosti organiza­torja. So pa tecajniki predlagali, da v bodoce vsi predavatelji ze vnaprej pripravijo vsaj teze za svoja predavanja, da bodo vsebinam lazje sledili. Obljubimo, da homo v prihodnje po­skrbeli tudi za to. Zaradi razlicnih mnenj glede trajanja sa-mega tecaja za pripravo na strokovne izpite (razprava je bila sprozena na zadnjem posve­tovanju bibliotekarjev na Rogli), nas je zani­malo, kaj o tern problemu menijo tisti, ki so se cisto "svezi". Vecina je odgovorila, da je dva tedna ravno prav, en udelezenec bi tecaj celo podaljsal se za en teden, nekaj pa bi jih tecaj skrajsalo na en teden (3 predlogi). Pri odgovorih glede stevila ur predavanj na clan le dva od udelezencev predlagata, da se stevilo ur zmanjsa, nihce pa ne bi zelel vec kot . 7 ur predavanj dnevno -torej vecini sedanji obseg predavanj ustreza. Zanimale so nas seveda tudi konkretne pri­pombe in predlogi. Pa navedimo nekaj takih, ki jih homo seveda realizirali: • jutranji zacetek tecaja je prezgoden, kar je zlasti neugodno za tiste, ki se vozijo vsak clan; vsaj ob ponedeljkih naj bi se tecaji zacenjali kasneje • vsi predavatelji naj bi na svoja preda­vanja prinesli ze ustrezno delovno gra­divo za udelezence, da bi le-tern ne bilo treba toliko pisati in bi raje poslusali ter sprasevali • vkljuciti se nove vsebine (npr. vec fasa za serijske publikacije, delo z bralci, medio­teko ipd. ) • za vsak predmet naj bi predavatelji pripravili seznam novejse literature in okvirna vprasanja, da bi bila priprava na izpit lazja • sedanji sistem pridobivanja kvalifikacij bibliotekarske stroke je postal ze ne­ustrezen -naziv visji knjiznicar dobi npr. nekdo, ki je opravil samo tecaj in strokovni izpit in ni nobene raz­like s tistim, ki je koncal visjesolski studij knjiznicarstva (se vecji problem bo, ko bodo izsolani prvi bibliotekarji na stiriletnem studiju !) 16 Ker je priprava novega pravilnika za prido­bivanje kvalifikacij bibliotekarske stroke ze v teku, bomo seveda pri zasnovi bodocega sis­tema pridobivanja kvalifikacij upostevali pri­pombe, ki so se izoblikovale v desetih letih ve­ljave sedanjega sistema. Ob koncu pa samo se droben prispevek k razpravi o "jasnih kalkulacijah in zaupanju" iz zadnje stevilke Knjiinicarskih novic: Se tako jasne kalkulacije lahko zameglijo podobo, ce ne temeljijo na realnih podatkih ! Od 31 udelezencev jih je bilo placila tecajnine oprosceno 8. Osnova za kalkulacijo torej ni 30 tecajnikov, ampak 23 . Knjiznice, ki so po­slale na tecaj vec kot enega kandidata, so za enega vplacale 15.000 SLT (takih je bilo 15, med njimi je bi! eden samoplacnik in tecajnino nakazuje v obrokih). Po 25.000 SLT naj bi tecajnino placalo 8 knjiznic, pa se med njimi 3 v obrokih ( obroki so mesecni in jih se­veda neusmiljeno grize inflacija). Ce zna kdo "pricarati" se 200.000 SLT dobicka, je seveda dobrodosel ! Kljub temu pa seveda upam, da nam bo cim prej uspelo urediti tudi sofinanciranje taksnih izobrazevalnih storitev in zgoraj napisani tekst ni nikakrsno opravicilo! In ker je v casu, ki je potekel, ze vecina telajnikov uspesno opravila tudi strokovne iz­pite in so bili vsi nanje zelo dobro pripravljeni -jim iskreno cestitamo ! Melita Ambrozic TECAJ ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE BIBLIOTEKARSKE STROKE vtisi v dveh slikah Slika 1. : Letosnji udelezenci tecaja za pripravo na strokovne izpite smo svoje teoreticno znanJe 17 dopolnili s strokovno vodenimi ogledi knjiznic, t. i. delovnimi obiski. V okviru obiskov smo se seznanili z nacinom dela, uspehi ter tezavami razlicnih knjiznic. INDOK center NUK-a nam je predsta­vil delo v vzajemnem katalogu ter sodoben nacin iskanja informacij s pomocjo podatkovne zbirke LISA na CD-ROMu. Z izposojo in oddelkom informacij nas je seznanila Vilenka Jakac-Bizjak. Zelo nazorno namje predstavila tudi medbibliotecno izposojo, bibliografski od­delek ter oddelek za periodiko. V restavrator­ski delavnici in knjigoveznici NUK-a nam je knjigoveski mojster Peter Staut prikazal teh­nike ohranjanja in restavriranja knjig. Prof. Majcnova nas je popeljala v Arhiv Slo­venije, kjer nam je mag. Jedrt Vodopivceva predstavila restavracijo dokumentov iz pa­pirja, pergamenta ter zigov in slik. Videli smo tudi zanimive primerke opreme, ki se upora­blja pri razlicnih postopkih restavriranja. V citalnici Narodnega muzeja nam je prof. Reisp pripravil retrospektivo publikacij iz slovenske zgodovine. V Matematicni knjiznici so nam povedali, da imajo poseben sistem obdelave publikacij poleg UDK-ja (Mathematics Subject Classifi­cation). Spremljajo publikacije vseh sloven­skih raziskovalcev svojega znanstvenega po­drocja. Ob pogostitvi pa je stekel prijeten pogovor z go. Dobrovoljcevo in g. Zorkom o specifiki njihovega dela. Verjetno bi si zelel marsikdo potovati s "casovnim strojem" in ponovno kot otrok pre­stopiti prag Pionirske knjiznice. Ob paleti za­nimivih razstavnih kotickov in prireditev, se gotovo ne bi dolgocasil. Knjiznico in njene vi­zije nam je prcdstavil g. Vojko Zadravec, ze med nasim obiskorn pa smo se lahko prepricali, da se tukaj zbirajo tako otroci iz vrtcev, kot solarji, srednjesolci, mame in ocetje ... Gotovo se le redki tisti, ki se lahko tako nacrtno in natancno seznanijo z Biblioteko SAZU-ja. Upravnica ga. Fabjanciceva s so­delavkami nam je predstavila redke primerke publikacij, ki jib hrani knjiznica. Zelo drago­cena je npr. zapuscina slovenskega arhitekta Johna Jagra. Prijetno smo bili preseneceni, ko so nam podarili nekaj publikacij SAZU-ja, ki so izsle ob 50-letnici delovanja. Glede na to, da bo ostala srecanja opisala kolegica, bi ielela dodati le se to, da se vsem, ki so se nam posvetili z izjemno zavzetostjo, prisrcno zahvaljujemo. Pohvaliti velja tudi or­ganizatorja ogledov. Marina Zigon, OS z ital. ucnim jezikom, Izola Nada Leban, SIK Piran Slika 2.: Enako, kot povsod drugje, so se vodje knjiinic: CTK, CEK in Semeniske knjiinice, izredno potrudili in nas seznanili z nacinom dela, s posebnostmi in zanimivostmi. V CTK nas je Drago Gorjup, vodja od­delka INDOK, s svojim racunalnikom pope­ljal v vzajemni katalog. Ustregel je nasim ieljam. Izmisljali smo si namenoma pomanj­kljive podatke: priimek tretjega avtorja neke zbirke, prvo nepopolno besedo naslova in se kaj, a racunalnik ni nikjer zatajil. Nani­zal je kup podatkov, za katere se vedeli ni­smo. V prijetnem pogovoru ob racunalniku smo se zadrzali pri njem dolgo casa, saj smo bili sami taki, ki kaksnih velikih izkusenj z racunalnikom nimamo. Zanimivo je bilo tudi to, da je racunalniski ekran projiciral na steno. Ogledali smo si tudi prostore lepe, stare vile, stare kataloge, knjige ... Daje ekonomija tista, ki naj bi resevala svet, se vidi tudi po moderni zgradbi Ekonomske fa­kultete, v sklopu katere je tudi knjiznica. Da nismo kar tako, da ze nekaj znamo, smo ho­teli dokazati s pomocjo vodje knjiinice Ivana Kanica, ki nas je nameraval "popeljati" kar v Luxemburg. Pa so nas telekomunikacije in domaca PTT zavrnili. Hoteli smo izvedeti, f 18 ce so na pogajanjih v Haagu kaj uspesneJs1. No, pa ker ni bilo nic, smo se zadovoljili tudi z bazami podatkov sistema ATLASS, lokalno bazo NUK, baza CTK pa nam tudi ni dovo­lila vstopa. Rade volje smo se nato odpra­vili v klet, saj strahu pred racunalnikom se vedno ne manjka. Skladisce z drago opremo, pa vendar enkratno, numerus currens, kar je za popolnega zacetnika v stroki se najbolj ra­zumljiva stvar ... Preko izposoje in drugih pro­storov smo prisli v prezencno knjiinico. Ve­lik plakat na steni nas je opozoril, da je tu tudi Evropski dokumentacijski center. Vodja knjiznice nam je nanizal eel kup podatkov: o katalogih, obicajnih in racunalniskih, o veli­kem stevilu baz podatkov, o ... Zanimalo nas je, koliko ljudi je zaposlenih, kaksno izobrazbo imajo, katera dela in naloge opravljajo, kako je z nabavno politiko, kako se profesorji fakultete vedejo do knjiinice in se in se. Za vec kot 200 let nazaj pa smo se presta­vili ob zadnjem obisku knjiinic, ob obisku Se­meniske knjiznice. Brali so tu vcasih samo ob dnevni svetlobi, zato je sedanja razsve­tljava minimalna, tudi zato, da ne poskoduje barocnih slikarij na stropu. Vodja knjiznice g. Marjan Smolik nam je pripovedoval o na­stanku knjiznice, zashiznih moieh, ki so vezani na zgodovino knjiznice in seveda o njenem bo­gastvu, ki je tako v knjigah kot prostoru sa­mem. Za hrastov les, iz katerega so knjiznicne omare, police in klopi, so ie takrat vedeli, da je najbolj odporen proti lesnim crvom. Kako bi bila vesela, da bi tudi v moji knjiznici bile signature B VII 15, v omari B, na sedmi polici, 15. knjiga. Seveda na inkunabule se pomisliti ne smem. Kaj neki bo z mojo knjiznico cez 200, 300 let? Ali bodo se veljali: ta strasni UDK, vrstilci in kazalke? Beien pogled skozi edino okno me je stre­znil (*) . Pod tern oknom se odvija druga eko­nomija kot je zapisana v knjigah knjiznic, kjer smo bili na obiskih. Pa vendar, ali nismo ravno knjiznice pribezalisce v nek drug svet, ali ne bo ravno znanje teh knjiznic resevalo svet? * Kolegici so bili na poti sem ukradeni vsi zapiski z nasih predavanj! Agata Tiegl, Matematicna knjiznica Pase to: Dani vse tako crno, kot izgleda, je pripomo­gla ljubljanska PTT, ki je sporocila, da cakajo ukradeni zapiski na omenjeno kolegico v eni od njihovih enot. Tako upam, da se je za vse udelezence tecaja za pripravo na strokovne iz­pite, le-ta zakljucil uspesno in so si pridobili nova znanja ter izkusnje. Organizator tefaja STROKOVNI IZPITI : Prvo porocilo Strokovni izpiti so potekali v casu od 18. do 26. novembra v NUK-u, udelezilo pa se jih je 36 knjiznicnih delavcev (ena kandidatka je opravljala popravni izpit). Tako kandidati kot izprasevalci so uspesno "prestali" kar 268 izpi­tov! Glede na to, da so bili knjiznicni delavci na izpite dobro pripravljeni, so vsi izpite tudi opravili. Upamo, da so napori ze pozabljeni in da so vsem izpiti ostali v kar se da lepem spominu. Nas (t. i. izvajalce izpitov) pa so se pose­bej presenetile Primorke, ki so nas pogostile z veliko kosaro, polno primorskih dobrot. V me­glen in dezeven dan je posijalo sonce in vonj morja je zavel iz kosare! Zaenkrat le toliko -podrobnejso analizo strokovnih izpitov pa boste nasli v naslednjih Knjiinicarskih novicah. Melita Ambrozic PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Komisija za priznavanje kvalifikacij biblio­ tekarske stroke je na svoji seji dne 7. novem­v skladu z 9_ in 89. clenom Samo- bra 1991 upravnega sporazuma o pridobivanju strokov­nih kvalifikacij bibliotekarske stroke podelila naslednjim knjiznicnim delavcem ustrezne na­z1ve: 1. lvici HOCEVAR, BF-oddelek za zivilsko tehnologijo, naziv visji bibliotekar 2. Vilenki JAKAC-BIZJAK, NUK, naziv visji bibliotekar 3. Natasi MRVAR, NUK, naziv knjiznicarski referent 4. Heleni PECKO-MLEKUZ, CTK, naz1v visji bibliotekar 5. Alenki SKOBIR, CTK, naziv visji knjiz­nicarski referent 6. Lenki PERKO, CTK, naz1v visji knjiznifarski referent 7. Viliju KOGOVSKU, CTK, naz1v visji knjiznicarski referent 8. Nadi CESNOVAR, CTK, naziv visji bi­bliotekar 9. Mileni YERBIC, CTK, naz1v knjiznicarski referent 10. Marku SVAJGERJU, CTK, naziv visji bi­bliotekar 11. Moniki KLASNJA, CTK, naziv visji bi­bliotekar 12. Zlati BREZOVAR, Cankarjeva knjiznica Vrhnika, naziv visji knjiznicarski referent 13. Ireni JESENOVEC, Cankarjeva knjiznica Vrhnika, naziv knjiznicarski referent 14. Ivanki VOLJC, Cankarjeva knjiznica Vrh­nika, naziv visji knjiznicarski referent 15. Alenki VALTL, Knjiznica K. Meska -Slo­ venj Gradec, naziv visji knjiznicarski re­ferent 16. Mariji MOCILNIK, Knjiznica K. Meska -Slovenj Gradec, naziv visji knjiznicarski referent 17. Jasni HROVAT, NUK, naziv visji biblio­tekar 18. Meti GRGANTOV, NUK, naziv visji knjiznicarski referent 19. Darinki BARAGA , CTK , naziv knJ'izni­farski referent Vsem cestitke! Melita Ambrozic J ASNE KALKULACIJE ­ZAUPANJE II. Kdor ceni izobrazevanje, ve za njegovo vre­dnost. Tistim, ki mislijo, da si je mozno dozivljenjsko strokovno kvalifikacijo in trajno usposobljenost za delo v knjiznicni in informa­ cijski dejavnosti pridobiti na enem samem pri­pravljalnem seminarju in v manj kot 70 urah, svetujem, da odidejo iz stroke danes in ne ju­tri. Brez njih bodo knjiznice bolje pripravljene iti v korak s casom in bolje bodo pripravljene na zahteve jutrisnjega dne. Martina Sircelj KNJIZNICA IN IZOBRAZEVANJE ODRASLIH -I. Sploiinoizobrazevalna knjiznica mora po­stati mnogo vec kot samo prostor izmenjave knjig ali celo kraj, kjer ljudje zadovoljujejo zgolj potrebe prostega casa. Da bi se knjiznica cim popolneje vkljucila v informacijski sistem, mora spremeniti in redefinirati osnovne cilje in naloge svojega delovanja. V Knjiznici 0 . Zupancica, enoti Delavska knjiznica smo se odlocili, da bomo razvijali informacijsko delo in se aktivno vkljucili v sistem izobrazevanja odraslih. Z nekaterimi dejavnostimi smo ze priceli, poglavitno delo pa je iiele pred nami. N avezujemo stike in iiicemo moznosti za sodelovanje z najsirsim krogom izobrazevalnih organizacij, ki delu­jejo na podrocju izobrazevanja odraslih. Zbi­ramo informacije o izobrazevalnih programih, moznostih za izobrazevanje, v skladu s tern narocamo tudi ustrezno literaturo in urejamo iitudijski oddelek, namenjen izobrazevanju od­raslih. Skuiiamo postati informacijski center, pomagamo razvijati in propagirati "druzbo ucenja", spodbujati mnozicno izobraZ&Yanje, raziiirjati ideje in informacije o izobrazevanju in v bodoce razvijati neko vrsto svetovalnega dela na podrocju izobrazevanja odraslih. Vendar se ne omejujemo zgolj na vlogo in­formacijskega posrednika. Z nekaterimi or­ganizacijami smo priceli razvijati ze tesnejiie sodelovanje in razmisljati o konkretni vlogi, ki bi jo imeli v sistemu izobrazevanja odra­slih. Seznanili smo se s problemi, s katerimi se srecuje zavod za zaposlovanje pri realizaciji izobrazevalnih programov za pridobitev kva­lifikacije in poklicne izobazbe. V te programe so pogosto vkljuceni ljudje z izredno nizko sto­pnjo pismenosti in slabo razvitimi bralnimi spretnostmi. To je eden od vzrokov za neuspeh ali celo nepripravljenosti za vkljucevanje v na­daljnje izobrazevanje. Menim, da bi knjiznica lahko pomembno prispevala s programi, kate­rih osnovni namen je opismenjevanje, razvi­janje bralnih spretnosti, ucinkovito branje in razumevanje teksta, dvig komunikacijske kul­ture manj pismenih Ijudi. Brez dvoma gre za temeljne motivacijske dejavnike. Enakost pri dostopu do literature je res temeljni po­goj, zavedati pa se moramo, da enake moznosti se ne pomenijo oz. ne zagotavljajo popolne enakosti, ker obstajajo razlike v sposobnostih izkoriscanja tega gradiva. Nizek nivo pisme­nosti bo onemogocil marsikomu uspesno izo­brazevanje ob delu, temu problemu pa se ni posvecala nobena institucija. Seveda se knjiznica ne bo ukvarjala s podeljevanjem spriceval, ampak bi v izo­brazevalnem sistemu prevzela tiste naloge, ki jih klasicne izobrazevalne organizacije izpuscajo. Izobrazevalni programi, kijih bomo izvajali v knjiznici ne pomenijo konkurence zu­nanjim, ampak dopolnilo. V knjiznici imamo dokaj bogato zbirko vi­deo kaset za ucenje in izpopolnjevanje tujih ' jezikov, kakor tudi nekaj izobrazevalnih pro­gramov s podrocja managementa, bancnistva itd. V posebnem prostoru posedujemo video naprave, zato smo namenili ta oddelek samo­izobrazevanju, kajti interes za tovrstno izo­brazevanje je precejsen. Kaksno mesto bo imela knjiznica v druzbi, je v veliki meri odvisno od nas samih, od kva­litete nasega dela, sposobnosti vkljucevanja in prevzemanja pomembnih nalog in izpolnjeva­ ·nja cim sirsega spektra potreb ljudi. Znati moramo ponuditi svoje sposobnosti in znanje, privabiti ljudi v knjiznico in jim sporociti, ka­tere probleme lahko resijo z naso pomocjo. Silvo Videtic KNJIZNICE IN IZOBRAZEVANJE ODRASLIH -II. Majhno dopolnilo k drugemu stavku Silva Videtica: "Nizek nivo pismenosti bo one­mogocil marsikomu uspesno izobrazevanje ob delu, temu problemu pa se ni posvecala nobena institucija". To namrec ne drzi, o cemer se avtor za­pisanega lahko preprica ze z branjem litera­ture o pismenosti, ki je v slovenskem jeziku. Da pa se institucije niso dovolj posvecale in uspesno delovale, je pa verjetno res, saj ne­pismenosti pri nas nismo odpravili, celo po­rasla naj bi. Zato bo pomoc KOZ, enote Delavska knjiznica in vseh ostalih knjiznic (predvsem splosnoizobrazevalnih) izredno dra­gocena in tudi ucinkovita, ce bo organizirana, sistematicna, strokovna in ce se bodo knjiznice povezale z institucijami, drustvi ip. , ki se s tern problemom tudi ukvarjajo. Roko v sodelovanje ponuja tudi Andragoski center Republike Slovenije, Smartinska 134 a v Ljubljani, tel. : 446-482. Njegova podrocja delovanja so zelo zanimiva in spodbudna za so­delovanje knjiznic, zato jih v celoti povzemam iz njihovega dopisa: L Priprava strokovnih podlag za razvoj sis­tema izobra.zevanja odraslih 2. Razvijanje in vzdrzevanje informacijskega sistema za izobrazevanje odraslih 3. Svetovanje izobrazevalnim organizacijam, ki izobrazujejo odrasle 4. Organiziranje in izvajanje izpopolnjeva­nja osebja v izobrazevanju odraslih 5. Opravljanje raziskovalne in razvojne de­javnosti 6. Razvijanje strokovnih podlag za progra­miranje in organizacijo izobra.zevanja od­raslih 7. Pripra.vljanje strokovnih podlag za pri­pra.vo na.cio nalnega progra.ma 1zo­bra.zeva.nja odraslih Andragoski center prosi za predloge konkre­tnih akcij, za sodelovanje, s katerim bi oboga.til razvojni program in program za leto 1992 in ga. tudi realizira.l. Prepricana sem, da mu ze ta hip marsikatera knjiznica lahko poslje ustvar­jalen in uresnicljiv predlog in pobudo za so­delovanje, bodisi za leto 1992 a.Ii za kasnejsa !eta. Za zacetno sodelovanje knjiznic pri izo­brazevanju odraslih predlagam: • Enota za · razvoj naj skupaj z an­dragoskim centrom pripravi seminar za SIK Knjiznice in izobrazevanje odraslih (rok 1992) • Enota za. ra.zvoj knjiznicarstva naj skupaj z Andragoskim centrom pripravi program specialisticnega izobrazevanja in naj vsaj enemu kandidatu omogoci studij v tujini. Lahko se razpise oz. spodbudi podiplom­ski studij na to temo in seveda Komisija za pridobivanje kvalifikacij bibliotekarske stroke naj razpise naslove specialisticnih nalog na to temo. • V izpopolnjevanje osebja, ki sodeluje v iz­obrazevanju odraslih, je potrebno uvesti tudi predmet Uporaba knjiznice, njenega gradiva in informacijskih virov (predavajo in prakticno usposabljajo knjiznicarski strokovnj aki). Osnova za dobro sodelovanje je najprej po­znavanje dela sodelujocih. Kje, koliko in na kaksen nacin lahko knjiznica sodeluje, pred­vsem SIK, pa bo podrobneje prikazano vsaj za seminar pod tocko 1, ce bo organiziran, ce ne, pa na drug nacin. Silva Novljan 22 *************************************** PREDSTAVLJAMO VAM *************************************** CO LIS 1991 Med 26. in 28. avgustom je potekala na oddelku za knjiznicarske in informacijske vede na univerzi v Tampere v povezavi s finskim bibliotekarskim zdruzenjem mednarodna kon­ferenca o konceptih knjiznicne in informacijske vede. Dvaindvajset teoreticno in vsebinsko boga­tih refera.tov so predstavili znanstveniki, razi­skovalci in pedagogi iz najvidnejsih evropskih in izvenevropskih (Kanada, ZDA, Avstralija) visokosolskih in znanstvenih institucij s po­drocja knjiznicne in informacijske stroke. Velikanski vzpon v teoreticnih razmisljanjih so pokazali teoretiki iz skandinavskih dezel, posebej iz Danske. Objavljena tema -Kon­cepti knjiznicne in informacijske vede -so bili obravnavani z vidikov historicnih, teoreticnih, filozofskih in empiricnih perspektiv, z vidika rezultatov raziskovanja in iskanja paradigem na znanstvenih podrocjih drugih strokovnih ved, zlasti prirodnih. Ozje strokovne znanstveno obdelane teme so razclenile kvaliteto in vsebinski pomen trans­fera informacij v sklopu razlicnih komunikacij­skih sistemov, tudi z vidika zadoscanja glede na zelene informacije in njihovega ucinkovanja na relacijo uporabnik -informacijski sistem: Poudarek je bi! na vzorcih, ki jih sestavljajo: generator informacije -uporabnik -zelena in­formacija -razvidnost potreb po informacijah s posebnim poudarkom na ze shranjenem in ohranjenem znanju. Poudarki so izhajali tudi iz ugotovitev, da knjiznicni in informacijski sistemi niso sami sebi namen in je za njihovo fleksibilnost in adaptibilnost potrebam upo­rabnikov nujno permanentno preverjati upo­rabo informacij in znanja -pomemben je CILJ, za dosego katerega sta informacija in znanje uporabljena. Od kvalitete tega cilja je odvi­sen intelektualni, ekonomski in kulturni stan­dard nekega okolja, druzbe. Preverjanje pa terja razlicne raziskovalne, tudi kombinirane metode in teoreticno domisljena izhodisca, ter njihovo relevantnost v sklopu integralnega di­zajna. Obravnavana je bila tudi problematika, ki se ni vstopila v raziskovalno metodologijo ter podano prerosko opozorilo o obstoju nevarno­sti izginotja informacijskih sistemov v postmo­dernistisnem kaosu pojmovanja in resevanja problemov. Zato nasvet: Skrbite za strokovnost stroke ! Martina Sircelj PROJEKTNIMANAGEMENT V zacetku novembra je v Rogaski Slatini potekal enotedenski seminar Usposabljanje za projektni management raziskovalno-razvojnih projektov. V sodelovanju z Ministrstvom za znanost in tehnologijo R Slovenije je semi­nar organizirala Ekonomsko-poslovna fakul­teta Maribor ( vodja seminarja prof.dr. An­ton Hauc). Osnovni namen seminarja je bi! seznanitev vodij, nacrtovalcev in izvajal­cev raziskovalno-razvojnih (RR) projektov s strateskim managementom, planiranjem in vo­denjem projektov (Project Start-Up) in upo­rabo racunalniskega orodja za vodenje projek­tov CA -Super Project, verzija 2.0. Seminar je bi! sestavljen iz dveh logicnih de­lov . V prvem de! u je bi! poudarek na predsta­vit vi nove organizacije RR dejavnosti v Slo­veniji ( Cir ii Baskovic) ter obravnavi komple­ksnega sklopa znanost -tehnologija -inova­cije -razvoj ( dr. Bojan Pretnar ). To je bil hkrati tudi uvod v obravnavo temeljnih sklo­pov, tj. strateskega in projektnega manage-menta (prof.dr. Anton Hauc, mag. Brane Se­molic) . Brez izdelane vizije, doktrine in glo­balne strategije ter natancno definiranih ci­ljev, ki so pogoj za projektni pristop, si