Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 2 OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU PROF. DR. ERIKE KRŽIŠNIK Profesorica doktorica Erika Kržišnik je utemeljiteljica frazeologije kot jeziko- slovne vede na Slovenskem, njena vodilna razvijalka in raziskovalka ter predava- teljica. S svojo raziskovalno žilico, strokovno vedoželjnostjo, nenehnim preizpra- ševanjem in kritičnim razmišljanjem je vplivala na več generacij študentov slove- nistov in jezikoslovcev, ki jim je odpirala vrata v večplasten in zapleten jezikovni in jezikoslovni svet. Ob njenem življenjskem jubileju ‒ 70-letnici ‒ se ji želim s tem kratkim in fragmen- tarnim zapisom pokloniti, se ji zahvaliti in čestitati za vse dosežke, predvsem pa srčno voščiti vse najboljše, obilo zdravja, življenjske moči in neusahljive energije. Erika Kržišnik je bila rojena 4. 5. 1953 v Škofji Loki, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Profesorica to obdobje opisuje kot lepo in brezskrbno otroštvo, v katerem je veliko in zelo rada brala. Po uspešno opravljeni maturi se je vpisala na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter ruskega jezika in književnosti. Njena iskriva in zvedava narava jo je študijsko gnala naprej, da je najprej v magistrskem delu (Kržišnik 1988), nato v doktorski disertaciji (Kržišnik 1996a) prva pri nas izčrpno pojasnila in analizirala nekatera poglavja iz slovenske frazeologije. Obe deli sta bili nepreštevnokrat fotokopirani, izposojeni, brani, izpisovani, citirani ‒ in v več pogledih še vedno predstavljata naš arzenal temeljnih frazeoloških del. Njena odločna in jasna argu- mentacija iz disertacije, zakaj izraz frazem in ne frazeologem ali kaj drugega, je tako rekoč ponarodela. Frazem za poimenovanje osnovne enote frazeologije in JIS_2_2023_FINAL.indd 127 JIS_2_2023_FINAL.indd 127 18. 09. 2023 14:19:28 18. 09. 2023 14:19:28 128 Nataša Jakop mnogi drugi frazeološki pojmi, npr. prenovitve kot namerne in sobesedilno po- gojene spremembe pomena in/ali oblike frazemov, so se pod vplivom njenih del sčasoma ustalili in usidrali v slovenski jezikoslovni pojmovni sistem. Predavateljska pot, ki jo je Erika Kržišnik začela leta 1996, ko je postala docentka, ni bila asfaltirana hitra cesta do redne profesure, ki jo je na Katedri za slovenski knjižni jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dosegla leta 2007, je pa bila trdno in stabilno tlakovana pot s prepoznavnimi in vedno aktual- nimi rezultati, ki so ostali objavljeni v mnogih še danes visoko citiranih jeziko- slovnih delih doma in v tujini. Nekaj ključnih želim izpostaviti v nadaljevanju z namenom, da ob tej slavnostni priložnosti spodbudim k branju, študiju, interpreta- ciji ali zgolj ponovnemu poživitvenemu odmerku frazeologije iz del prof. dr. Erike Kržišnik. Njihova sporočilna vrednost ni le bogata in izčrpna, temveč ob vsakem prebiranju nudi kak nov hevreka moment in na mnogo mestih ostaja sodobna in univerzalna. Objavljati je začela v 80. letih prejšnjega stoletja. Kot članica aktivnega debatne- ga krožka slavistov, ki je deloval od konca 80. let 20. stoletja do začetka 21. sto- letja, je svoje prve frazeološke študije objavljala v debatnem listu Slava (Kržišnik 1987a; Kržišnik 1987/88; Kržišnik 1989/90a). Zanimanje za frazeologijo, skladnjo, normativistiko in literaturo je ohranjala v vseh obdobjih svojega raziskovalnega življenja in teme med seboj pogosto tudi prepletala. Od 90. let 20. stoletja dalje je objavila 17 izvirnih znanstvenih prispev- kov, največ v Slavistični reviji in Jeziku in slovstvu, 43 znanstvenih prispevkov s konferenc, 25 samostojnih znanstvenih sestavkov oziroma poglavij v monografi- jah ter več drugih strokovnih in poljudnih del. Zgodaj je začela opozarjati na problematiko frazeologije v učbenikih (na to temo je imela leta 1990 več radijskih intervjujev) in poučevanja frazeologije v šolah, tudi pri pouku slovenščine kot tujega jezika (Kržišnik 2019). Z metodo ankete je že konec 80. let 20. stol. preverjala poznavanje in razumevanje frazeologije pri di- jakih (Kržišnik 1989/90b). Anketo o poznavanju oblike, pomena in rabe frazemov je po skoraj 30 letih ponovila in ugotovila, da se je poznavanje frazemov današnjih dijakov zmanjšalo za skoraj 20 % (Kržišnik 2015). Frazeologijo kot stilno opazno prvino je sprva analizirala v literarnih besedilih, in sicer v Kosmačevi prozi (Kržišnik 1987b), Cankarjevi prozi (Kržišnik 1990; Kržišnik 2018a), kratki pripovedni prozi 19. stoletja (Kržišnik 1994), v kasnejših delih pa sta jo zanimali zlasti raba in funkcija frazeologije v časopisju (Kržišnik 1991; Kržišnik 1996b), pri čemer ni zanemarila publicistične dejavnosti pri slo- venskih izseljencih (Kržišnik 2003a). Izpostaviti je treba tudi njene raziskave zgodovinske frazeologije. Kronološko gledano, je njena sploh prva objava znanstvenega prispevka povezana ravno z JIS_2_2023_FINAL.indd 128 JIS_2_2023_FINAL.indd 128 18. 09. 2023 14:19:28 18. 09. 2023 14:19:28 129 Ob življenjskem jubileju prof. dr. Erike Kržišnik obdobjem 16. stoletja, ko je na mednarodnem simpoziju 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ki je leta 1984 potekal v Ljubljani, nastopila s pri- spevkom, v katerem je iz Trubarjeve Cerkovne ordninge skušala tipološko raz- vrstiti frazeologijo v širšem smislu (Kržišnik 1986). Kasneje je izluščila in ana- lizirala še frazeologijo iz dveh zgodovinskih slovarjev, Gutsmanovega (Kržišnik 1997) in Murkovega (Kržišnik 1999). Slovarski vidik frazeologije jo je namreč od samega začetka vznemirjal, zato je k frazeologiji v sodobnih slovarjih, kot so SSKJ, Slovenski pravopis 2001, Slovar slovenskih frazemov, pristopala kritično (Kržišnik 1987/88; Kržišnik 2003b; Kržišnik 2004a; Kržišnik 2009). Vprašanju, kako v frazeologiji določati, kaj je prav in kaj narobe, je posvetila posebno pozor- nost, ob tem pa opozarjala, da ni vse napaka in da je treba razumeti tudi nekatere funkcionalne posege v frazeologijo ter zgodovinskorazvojno pogojene spremem- be, ki so tako odraz kot posledica naravnega spreminjanja jezikovne norme (Krži- šnik 1996c; Kržišnik 2004b). Metodološko je v svojem več kot 40-letnem raziskovanju preizkusila različne pristope in metode, od strukturalističnega v svojih zgodnejših delih do pragma- tičnega (Kržišnik 2015), korpusnega (Kržišnik 2005; Kržišnik 2018b), kognitiv- nega (Kržišnik in Smolić 1999; Kržišnik 2008b) in (lingvo)kulturološkega pri- stopa (Kržišnik 2008a; Kržišnik 2010; Kržišnik 2016). V zadnjem raziskovalnem obdobju ostaja zvesta natančni in temeljiti korpusni preverbi lastnosti in rabe sodobne slovenske frazeologije. Njeni prispevki so zato bogati tudi s konkretnimi številčnimi podatki, ki omogočajo še mnoge nadaljnje raziskave in interpretacije frazeologije 21. stoletja. Profesoričina angažiranost tudi na področju vzpostavljanja in ohranjanja strokov- no-prijateljskih stikov s frazeologi z vsega sveta ‒ ne glede na to, ali se združuje- jo v okviru Evropskega združenja za frazeologijo (Europhras) ali se srečujejo na konferencah Slavofraza ‒ je prispevala k temu, da je danes slovenska frazeologija enakovredno z drugimi frazeologijami vključena na frazeološki zemljevid sveta. Za konec sem pustila profesoričino mentorstvo. Je predana in odlična Mentorica. Njen dosedanji izkupiček je 73 diplomskih nalog, 16 magistrskih del ter 6 uspeš- no zaključenih doktorskih disertacij (Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer, Urška Valenčič Arh, Katarina Rigler Šilc, Lara Godec Soršak). Njene študentke in študenti vseh generacij povedo, da je bila profesorica na izpitih nepo- sredna in stroga, a vedno iskrena, poštena in željna izmenjave globljih jezikovnih in jezikoslovnih premislekov, ne zgolj površinske izmenjave naučenih podatkov. Letošnja generacija študentov slovenistike je zadnja, ki je profesorico imela prilož- nost poslušati na rednih predavanjih. Prepričana sem, da bodo njeni dosežki služili kot vzor in navdih tudi prihodnjim generacijam, predvsem pa, da vabil in prilož- nosti za radoživo izmenjavo frazeoloških misli ne bo (z)manjkalo. Hvala, spoštovana profesorica Erika Kržišnik, za vso ljubezen do frazeologije, jezika in življenja! Voščim še na mnoga zdrava in čudovita leta! JIS_2_2023_FINAL.indd 129 JIS_2_2023_FINAL.indd 129 18. 09. 2023 14:19:28 18. 09. 2023 14:19:28 130 Nataša Jakop V besedilu navedena dela: Kržišnik, Erika, 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Pogorelec, Breda in Koruza, Jože (ur.): 16. stoletje v slovenskem jeziku, književ- nosti in kulturi: mednarodni simpozij v Ljubljani od 27. do 29. junija 1984. Obdobja 6. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 435‒445. Kržišnik, Erika, 1987/88: Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Slava: debatni list 2/2. 143‒162. Kržišnik, Erika, 1987a: Prenovitev kot inovacijski postopek. Slava: debatni list 1/1. 49‒56. Kržišnik, Erika, 1987b: Prenovitve stalnih besednih zvez v Kosmačevi prozi 30. let. Zadravec, Franc idr. (ur.): Socialni realizem v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni sim- pozij v Ljubljani od 26. do 28. junija 1985. Obdobja 7. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 517‒532. Kržišnik, Erika, 1988: Frazeologija v moderni: magistrska naloga. Ljubljana. Kržišnik, Erika, 1989/90a: Frazeologija po seminarsko. Slava: debatni list 4/2. 162‒168. Kržišnik, Erika, 1989/90b: Frazeologija v osnovni in srednji šoli. Jezik in slovstvo 35. 134‒141. Kržišnik, Erika, 1990: Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih. Slavistična revija 38/4. 399‒420. Kržišnik, Erika, 1991: Frazeologija v slovenskem časopisju 1991. Počaj-Rus, Darinka idr. (ur.): XXVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ljublja- na: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 89‒98. Kržišnik, Erika, 1994: Frazeologija v kratki pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja. Orožen, Martina (ur.): XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik pre- davanj. Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovan- ske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 53‒67. Kržišnik, Erika, 1996a: Slovenski glagolski frazemi: ob primeru frazemov govorjenja: dok- torska disertacija. Ljubljana. Kržišnik, Erika, 1996b: Frazeologija v slovenskem časopisju štiri leta po osamosvojitvi. Vidovič Muha, Ada (ur.): Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 175‒189. Kržišnik, Erika, 1996c: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. Slavistična re- vija 44/2. 133‒154. Kržišnik, Erika, 1997: Gutsmanovo razumevanje stalnih besednih zvez. Pogorelec, Breda (ur.): Jezikoslovne in literarnovedne raziskave: zbornik referatov 6. srečanja slavistov. Lju- bljana: Filozofska fakulteta. 27‒37. Kržišnik, Erika, 1999: Frazeologija v Murkovem slovarju. Jesenšek, Marko (ur.): Murkov zbornik: referati s Simpozija Anton Murko in njegov čas. Zora 9. Maribor: Slavistično dru- štvo. 312‒347. Kržišnik, Erika, 2003a: Frazeologija in njena funkcija v časopisu slovenskih izseljencev v Argentini. Vidovič Muha, Ada (ur.): Slovenski knjižni jezik ‒ aktualna vprašanja in zgodo- vinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 107‒126. Kržišnik, Erika, 2003b: Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001. Slavistična revija 51/2. 221‒237. JIS_2_2023_FINAL.indd 130 JIS_2_2023_FINAL.indd 130 18. 09. 2023 14:19:28 18. 09. 2023 14:19:28 131 Ob življenjskem jubileju prof. dr. Erike Kržišnik Kržišnik, Erika, 2004a: Poskusni zvezek slovenskega frazeološkega slovarja. Slavistična revija 52/2. 199‒208. Kržišnik, Erika, 2004b: »Fehler« beim Gebrauch von Phrasemen ‒ Gründe für Entstehung und (Nicht)Erkennen: eine empirische Untersuchung. Palm-Meister, Christine (ur.): Eu- rophras 2000: Internationale Tagung zur Phraseologie vom 15.-18. Juni 2000 in Aske/ Schweden. Tübingen: Stauffenburg. 245‒256. Kržišnik, Erika, 2005: Predvidljivost sintaktičnih transformacij frazemov v slovenskem je- ziku. Alekseenko, M. in Val’ter, Hari (ur.): Grani slova: sbornik naučnyh statej k 65-letiju prof. V . M. Mokienko. Moskva: Izdatelʹstvo Elpis. 215‒222. Kržišnik, Erika, 2008a: Jezikovno izražanje konceptualne metafore BESEDA JE X … v be- sedilih 16. stoletja. Merše, Majda (ur.): Trubarjeva številka. Slavistična revija 56‒57/2008- 4/2009-1. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 253‒267. Kržišnik, Erika, 2008b: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slov- stvo 53/1. 33‒47. Kržišnik, Erika, 2009: Kam in kako s frazeologijo v novem slovarju. Perdih, Andrej (ur.): Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 53‒60. Kržišnik, Erika, 2010: Kaj se pometa pod preprogo in zakaj?: (kulturološka in sociolingvi- stična analza frazema). Ivanou, Jaugen Jaugenavič in Mokienko, Valerij Mihajlovič (ur.): Slavjanskaja frazeologija i paremiologija v XXI veke: sbornik naučnyh statej. Minsk: Zmi- cer Kolas. 92‒98. Kržišnik, Erika, 2015: Frazeologija v šoli ‒ drugič. Jezik in slovstvo 60/3‒4. 131‒142. Kržišnik, Erika, 2016: Slovenskaja frazeologija v svete kulʹtury = Slovenian phraseology in the light of culture. Krasnyh, V . V . in Izotov, A. I. (ur.): Jazyk, soznanie, kommunikacija: sbornik naučnyh statej posvjaščennyh pamjati V . N. Teljia. Moskva: MAKS Press. 194‒211. Kržišnik, Erika, 2018a: Vinjete in Podobe iz sanj ‒ mejnika v stilistični izrabi frazeologije. Smolej, Mojca (ur.): 1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 11‒19. Kržišnik, Erika, 2018b: Skladnja v frazeologiji med sistemom in rabo. Jezik in slovstvo 63/2‒3. 35‒47. Kržišnik, Erika, 2019: Mesto frazeologije v pridobivanju in preverjanju znanja slovenščine kot neprvega jezika. Macan, Željka (ur.): Frazeologija, učenje i poučavanje: zbornik ra- dova s Međunarodne znanstvene konferencije Slavofraz održane od 19.-21. travnja 2018. godine u Rijeci. Slavofraz 2018 »Frazeologija, učenje i poučavanje«. Reka: Filozofska fakulteta. 185‒196. Kržišnik, Erika in Smolić, Marija, 1999: Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj. Kržišnik, Erika in Lokar, Metka (ur.): 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 61‒80. Nataša Jakop Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša JIS_2_2023_FINAL.indd 131 JIS_2_2023_FINAL.indd 131 18. 09. 2023 14:19:28 18. 09. 2023 14:19:28