P.b.b ; s ve tov ni h in dom očih d p g o a kov Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt. LETO XV. / ŠTEVILKA 36 CELOVEC, DNE 9. SEPTEMBRA 1965 CENA 2.— ŠILINGA Nastala škoda pri poplavi: 1 milijarda šilingov 2000 vojakov pomaga — 11 helikopterjev v aikciji V koroških poplavljenih področjih se položaj počasi zboljšuje. Toda v Vzhodni Tirolski ije Mio ;še v ponedeljek zjutraj 2000 turistov popolnoma odrezanih od zunanjega ■sveta. Avstrijska vojska je za te turiste po-Skbbela, da jih je s pomočjo helikopterjev prepeljala, okrog 800 otrok in žena v Lienz, od koder so potem lahko nadaljevali pot z običajnimi prometnimi sredstvi. Moški turisti pa ;so morali nastopiti pot na hrbtih konjev. 39 mostov porušenih — 100 km cest in potov opustošenih Koroška deželna vlada se je v ponedeljek nemudno sestala na svojo izredno sejo. Člani deželne vlade so razpravljali o obsegu strahovite naravne katastrofe in pa o takojšnjih merah pomoči težko prizadetemu prebivalstvu in sploh deželi Koroški. Kakor je poročal deželni glavar Hans Sima, znaša škoda po dosedanjih cenitvah 1 milijardo šilingov. Deželna vlada je sklenila vrsto takojšnjih ukrepov, talko n. pr. odstranitev škode na cestah, mostovih itd. v kolikor je to naloga dežele. Deželna vlada je sklenila nadalje, da se pozove celotno' koroško ljudstvo in sploh cele Avstrije, naj bi darovalo' po ,svojih močeh prizadetemu prebivalstvu. Deželna vlada je pozvala tudi že zvezno vlado, da podvzame ukrepe, da bi ona prometna pota in sredstva, ki spadajo v njen delokrog čimprej popravila; in dalje da zvezna vlada takoji krepko pri skoči z denarjem na pomoč. Ob tej priložnosti je deželna vlada pozvala vse Korošice in Korošce, da prispevajo z denarnimi sredstvi in s tem pokažejo, da sočustvujejo s težko prizadetim prebivalstvom. Prispevke lahko pošljete na račun st. 15.010 „Kamtner Nothilfswerk“ Hitra pomoč vlade po poplavah Avstrijska vlada je sklenila čim hitreje pomagati nesrečnemu prebivalstvu na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem. V torek se je sestala vlada na izredni seji in je sklenila takoj prispevati 200 milijonov šilingov; 100 milijonov je namenjenih privatnim potrebam, drugih 100 milijonov pa je določenih za dela na cestah, mostovih in drugod. Vlada je pozvala tudi vse Avstrijce naj prispevajo z darovi, da bi tako mogli lajšati hudo nesrečo prebivalstva. Vsak lahko daruje na poštni čekovni račun št. 9009 ,.Hoch-vvasserhilfe“. Huda neurja v Italiji J . . Ne samo našo ožjo domovino je zadela huda naravna katastrofa, tudi iz Italije in Jugoslavije so prišla poročila o hudih neurjih, ki so divjala v obeh deželah. Najhuje je bila prizadeta Italija, kjer je neurje zajelo vso državo. Po še nepotrjenih vesteh je izgubilo pri tej naravni nesreči 70 ljudi svoja življenja. Najbolj so trpele zaradi neurja Furlanija in Benečija, del Umbrije, Rim z okolico ter pokrajina Trapam' na Siciliji. V nedeljo' se je pričelo stanje, po štirih dneh neurij, poplav in mnogih nesreč boljšati, tako! da so gasilci, karabinjerji, policija in vojaštvo lahko pospešili pomoč prebivalstvu. Precej so se tudi izboljšale cestne in železniške zveze. V nedeljo so o.dipirl!i tudi že cesto isonca (Auto.strada del sole) med Rimom in ilncisa Valdamo. Tudi železniške zveze med Rimom in severno Italijo1 so se zboljšale. ... in v Jugoslaviji Tudi v Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji ■so bila v istem času močna neurja z izdatnim dežjem, kar je imelo za posledico močno naraščanje slovenskih rek Save, z njenimi pritoki: Sore, Ljubljanice, Savinje, dalje Drave, Mure in Unca v Istri. Pripadniki vojske, gasilci in prebivalci Maribora so v nedeljo utrjevali nasip na levem bregu Drave, da bi tako obdržali reko v njeni strugi, kajti grozeči višji val Drave, ki je prišel iz Avstrije, je dosegel mesto. Voda je preplavila del tovarne MTT 'in Metalne. Povzročila pa ni večje škode, čeprav so morali delavci prekiniti delo. Drava je ogrožala tudi nekatere stavbe na levem bregu in iso. morali 25 družin izseliti. Podoben položaj je bil tudi na področju med Ptujem iln Ormožom, kjer je bilo nekaj, naselij popolnoma ali delno poplavljenih in so izselili večje število ljudi. Položaji na poplavljenih področjih Istre pa se je izboljšal, kajti dež je ponehal. Povodenj' je prizadela veliko škodo, istrskemu poljedelstvu in industriji. (Poročila o poplavi s slikami nadaljujemo na straneh 3., 4. in 5.) Naša študirajoča mladina Med 2. lin 5. septembrom iso se zbrali viso-Ikoišolci lin srednješolci na sestanku v Ško-cijanu. Vabil je Klub slovenskih študentov na- Dunaju. Je to organizacija koroških slovenskih visokoišolcev, ki je sicer nadstrankarska, vendar je samo ob sebi umevno, da je vsak akademik svatovnomazorno jasno opredeljen ter ima tudi kot član Kluba slovenskih študentov možnost, da sodeluje v svetovnonazorno jasno opredeljenih organizacijah koroških Slovencev. To je bilo večkrat na sestanku poudarjeno. 'Sestanka v Škocijanu se je udeležilo nad 40 študentov ter lepo število; predstavni-kov slovenskega javnega življenja, med njimi oba predsednika osrednjih organizacij koroških 'Slovencev, ravnatelj .slovenske gimnazije, gospod dvorni svetnik dr. Joško Tisohler, predsednik Krščanske 'kulturne zveze prof. dr. Zablatnik ter starosta slovenskih profesorjev prof. Joško Hutter. Njega so študentje še prav posebej .pozdravili tudi kot usitanovnega člana Kluba slovenskih študentov. Kakor znano, je bil Klub ustanovljen lata 1923 ter je praznoval pred dvema letoma svoj 40-letni jubilej. Medtem, ko je bila njegova glavna naloga za časa prve avstrijske republike, da poveže med seboj na Dunaju študirajočo slovensko mladino, ki se je posebno v počitnicah stavila nesebično na razpolago za delo med narodom, je preseglo delovanje kluba v zadnjih letih ta okvir. To zaradi tega, ker je postal klub tudi številčno močnejši. Iz poročila, iki je bilo' podano v Škocijanu za Klub slovenskih študentov na Dunaju, smo raz videli, da pojmujejo člani kluba svoje poslanstvo' vsestransko. Izšle so' medtem štiri številke glasila „Infoirmatrion“. Študentje ga razpošiljajo glavnim uredništvom v Avstriji, a tudi vsem uradom, Iki se bavijo z vprašanji manjšine na Koroškem. 'S tem vrši klub veliko misijo ter dopolnjuje s te strani v marsičem delo. slovenskih organizacij v deželi. Redni sestanki kluba med šotokim letom,, predavanja uglednih osebnosti iz javnega življenja Avstrije, slovenskih kulturnih delavcev ter predstavnikov političnega življenja manjšine, gradiščanskih Hrvatov, prireditve, izleti ter srečanja z zastopniki mladinskih in študentovskih organizacij, večinskega naroda kažejo, kako vse-stnansko in bogato je delo naše študirajoče mladine na Dunaju. Ob raznih dogodkih pri nas pa smo. videli, kako se študentje vključujejo zavestno v narodno delo na Koroškem. Zares bogata je bila žetev Kluba v preteklih letih. To je brez dvom no predvsem zasluga vseh povojnih predsednikov. Vsak je po svoje pripomogel k stališču, ki ga zavzema glede svojega' narodnostnega udejstvovanja sedaj klub, vsak svoje k no-tranjii rasti in idejni moči naše visokošolske organizacije na Dunaju. Tako, da lahko govorimo o klubu kot ognjišču, ki ne ogreva le slovenske, študente na Dunaju, temveč vse koroške Slovence. Razveseljivo1 je bilo na sestanku v ,Škocijanu za vsakogar, da je bila od vseh strani izrečena zahvala tudi osebi, iki je stala sicer vedno nepristransko v ozadju, a je vendar svoje doprinesla za razvoj, Kluba slovenskih 'študentov dm ,sicer patru Ivanu. Do njega so našli naši visokošolci v preteklih letih lep odnos. Talko je po njih vzljubil koroško Slovensko1 mladino ter koroške Slovence. Iz te ljubezni se ije porodila misel za gradnjo doma slovenskih akademikov na Dunaju. Vera v to našo mladino ter spoznanje, da ji je trete pomagati .tam, kjer potrebuje največ pomoči, je dala .patru Tomažiču tiste energije in potrpežljivost, s katero je realiziral svoj načrt. Doslej stojijo, tako smo slišali v Škocijanu, tri nadstropja doma „Korotan“, jeseni bo dom v surovem stanju dogotov- Ijen, prihodnje leto pa dokončan. Znano je, kako so se prav člani Kluba zavzeli za na-biiralho akcijo, v katero' naj, bi bili vključenji po' možnosti vsi koroški Slovenci. Na sestanku v Škocijanu so spregovorili vsi zastopniki naših mladinskih organizacij;. Poseben vtis. je zapustilo poročilo zastopnika Koroške dijaške zveze. Vsekakor bo držalo, da gre pri njej za najaktivnejšo1 tovrstno organizacijo na Koroškem. To so dokazali zvezovci lansko leto ob praznovanju 550-letnice ustoličenja zadnjega vojvoda v slovenskem jeziku, a tudi z letošnjo proslava '20-ietnioe obstoja Druge republike ob srečanju manjšinskih mladinskih organizacij Avstrije. Kot .idejna jasno usmerjena organizacija, katere narodnostno udejstvovanje sloni na krščanskih načelih, je izvedla v preteklih letih obširen delovni program, ki stremi pa krepitvi narodne zavesti med koroškimi Slovenci, njihovem kulturnem razmahu, sodelovanju z mladinskimi ■organizacijami v deželi na podlagi resničnega partnerstva. To se'pravi, da je sodelovanje1 možno le z organizacijami, ki so doisleji res tudi same nekaj ustvarile ali pa bodo v bodoče s svojim delom dokazale svojo aktivnost. 'Globok vtis iso zapustila tudi izvajanja zastopnika akademije slovenskih bogoslovcev. Videli srno, s kakšnim idealizmom se posvečajo gojitvi materine ibesede ob „Rra-toljubu“ ter jezikovnemu pouku, sodelovanje z brati večinskega naroda pa iščejo v skupnem glasilu ,,Begegnung“. Da je mladina na sestanku govorila tudi o perečem vprašanju duhovniškega naraščaja ter potrebi Malega semenišča za Slovence, kaže, da je delovanje naših mladinskih organizacij globlje, kot bi to marsikdo mislii. V kakšni meri naj se posveča študirajoča mladina vprašanjem mladinskega gibanja na podeželju, je bilo ravno tako obdelano v dis-(Dalj® na 8. strani) DRŽAVNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Objava V ponedeljek 13. septembra so ponavljalni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence. Prizadeti učenci se zberejo ob osmi uri v drugem nadstropju pred konferenčno sobo. V torek 14. septembra 1965 so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijave so možne do 10. septembra 1965. V sredo 15. septembra 1965 ob 14. uri je vpisovanje za vse razrede. V četrtek 16. septembra 1965 ob 9. uri je začetna služba božja v cerkvi novega bogoslovja in ob 13,15 prvi redni pouk. Ravnateljstvo. Dr. Albert Schweitzer -umrl Zdravnik afriškega pragozda pokopan v Lambarenu. V Lambarenu je v noči od sobote na nedeljo iza zmerom zatisnil oči 90-le'tni dr. Albert :Sdhweitzer. V soboto popoldne minulega tedna so še umirajočemu zdravniku pragozda v Lambarenu zaigrali zadnjič njemu tako drago Bachovo' glasbo, ki jo je celo življenje talko ljubil. V soboto ob pol devetih zvečer je „veliki beli doiktor“ še poslednjič odprl oči in pri tem spoznal svojo okolico. Ko je ob 23. uri prenehalo biti srce slavnega zdravnika, sita bili pri njem dve najistarejši sodelavki: Ma-tbilde Kottmann im Ali Sivere. Nekaj sekund za item je prispela hči dr. Alberta Schwei-tzerja, Rhena Eckert in novi vodja pragozdne boifaiišnice doktor Emil Munz. Zemeljske ostanke dr. Alberta Schwei-tzerja so položili v čisto preprosto leseno krsto'. Ves dan v nedeljo so, v trumah prihajali domači črni prebivalci in se jokajoč poslavljali od njih velikega mrtvega dobrot-nilka, ki je celo svoje življenje posvetil dobrobiti prebivalcev pragozda, ki je prihajalo iskat leka k čudežnemu belemu zdravniku. S posebnimi letali iso, prišle v Lamte-rene tudi odlične osebnosti in neimenovani prijatelji in častilci pragozdnega doktorja, da bi talko vzeli še zadnje slovo od slavnega pokojnika. Še isti dan so pokopali v 'Lambarenu dr. Alberta Scbvveiitzarja po kratki žalni ceremoniji (obredu) in ob spremi javi monotonega i(enakoimernega) petja žalovaifc. »Tu je hotel imeti svoje zadnje večno počivališče", je dejala njegova hči Rhena Eckert. Politični teden Kakor so sporočili potem, je kronski svet izrazil nesoglasje s Stališči grškega princa Petra, ki je kritiziral kralja Konstantina zaradi sedanje vladne krize. Po sveta ... PO USPEŠNEM POVRATKU IZ VESOLJA Polet vesoljske ladje „iGemdni 5“ s 1«> zmonavtoma Gordonom iGoopetrjem in Charlesom Conradoim okoli Zemlje se je v nedeljo, 29. avgusta, srečno končal. Ameriška kozmonavta sta z uspehom prestala skoro osemdnevni polet ofcrok Zemlje. Polet vesoljske ladje se je zaključil ob 13.56 po srednejeevropsikem času, ko je ta srečno pristala na Atlantskem oceanu 619 kilometrov jugovzhodno od Bermudskih otokov. Vesoljska ladja je letela po vesolju sedem dni, 22 ur in 56 minut ali 190 ur in 56 minut. V tem času sta preletela ameriška kozmonavta v 120 krogih okoli Zemlje 4,8 milijonov kilometrov. Našo Zemljo sta Obkrožila enkrat manj, kot je bilo prvotno določeno. In to zaradi tega, ker je grozil orkan ,,Betsy“, ki se je bližal področju, kjer bi morala ladja pristati. Kozmonavta sta bila v vesolju toliko časa, kolikor je potrebno, da človek z vesoljsko- ladjo napravi pot do1 Lune in nazaj. S tem sita dosegla svetovni rekord v bivanju v vesolju, ki ga je imel od junija 1963 sovjetski kozmonavt Valeriji Bikovski, ki je osital v vesolju samo 119 ur. Združene države Amerike so dosegle prvenstvo tudi v celokupnem bivanju v zraku. Ameriški kozmonavti so do sedaj prebili v vesolju 541 ur, sovjetski pa 507. Kot posameznik vodi ameriški kozmonavt Gordon Cooper, ki je k svojim 34 uram in 20 minutam, ki jih je 15. maja 1963 preživel prvič v ozračju, dodal sedaj še novih 190 ur ;in 56 minut. Tako ima ta uspešni kozmonavt za seboj 225 ur lin 16 minut vesoljskih poletov. Gordon 'Cooper je do sedaj tudi edini kozmonavt, ki se je dvignil že dvakrat v vesolje. Vendar ostanejo Sovjetski zvezi še zmerom nekatera prvenstva v vesolju. Se zmerom vodijo njeni kozmonavti s številom krogov, ki so jih poleteli okoli Zemlje, in sicer 292 proti 219 ameriškim krogom. Še zmerom je Sovjetska zveza edina, ki je v vesolje poslala tri kozmonavte hkrati, med katerimi je bil eden zdravnik, še zmerom je do sedaj bila Rusinja Valentina Tereško-va edina od žensk, ki je stopila v 'kozmični prostor. Še zmerom drži in bo- zmerom veljalo, da je bil Rus Jurij Gagarin prvi od ljudi, ki je 12. avgusta 1961 vstopil v vesolje. Skoro osemdnevni polet ameriških ko-emonavtov Gordona Cooperja in Charlesa Conrada pa je bil zamišljen tudi kot poskus, ali bo- človek vzdržal pot na Luno in nazaj, ki bo trajal približno osem dni. Zato- je -bilo v programu 121 krogov, -to je dolžina, ki odgovarja dvojni razdalji med Zemljo in Luno. Znani ameriški znanstvenik in strokovnjak za vesolje von Braun, je že izjavil, da bodo s poletom na Luno poskusili ieta 1969. Velik uspeh tega poleta v vesol je je tudi dejstvo, da je vesoljska ladja „Gemini 5“ kljub začetnim okvaram lahko nadaljevala svoj polet okoli Zemlje. To dejstvo dokazuje, da je človek tudi v vesoljskem prostoru sposoben obvladati izdelke svojega duha in da je človeški razum močnejši kot gola mehanizacija. Ameriška -kozmonavta -sta imela nalogo ne samo ostati v vesolju skoro osem dni, temveč ta čas tudi dobro uporabiti za vrsto raznih medicinskih in tehničnih poskusov, ki jih je bilo vsega skupaj sedemnajst, na podlagi (katerih Ibodo sedaj- znanstveniki ugotavljjaiM, kako vpliva zlasti breztežnost na človeka. Gotovo najzanimivejši poskus tega srečnega vesoljskega poleta pa naj bi bil približanje ladje k drugemu satelitu, ki sta ga bila astronavta izstrelila med prvim krogom svoje vožnje. Toda do tega srečanja ni prišlo, ker ni deloval pravilno- inštrument, ki proizvaja elektriko v kabini. Namesto tega neuspelega poskusa sta kozmonavta izvedla srečanje z navideznim satelitom. V ta namen sto se približala tisti točki, kjer naj bi krožil namišljeni satelit. TITO IN NASER iBretekli -teden je bil egiptovski predsednik Naser na štiridnevnem obisku v Jugoslaviji. 'Predsednik Tito in Naser sta se pogovarjala o problemih Vietnama, Organizacije združenih narodov, kolonializmu, razorožitvi, mednarodnih gospodarskih odnosih in še od drugih svetovnih vprašanjih. Ob tej prillitki so objavili o obisku Naserja v Jugoslaviji v (Beogradu in Kairu skupno sporočilo. V tem sporočilu je rečeno, da je iskati vzroke za sedanji slab položaj, v svetu predvsem v težnji po kršenju temeljnih načel ustanovne listine Organizacije združenih narodov, v resolucijah -sprejetih na konferenci v Bandungu leta 1955 in na konferencah ■neblokovskih držav v Beogradu leta 1961 in v Kairu leta 1964. Državnika Naser in Tito' sta še posebej poudarila, da se danes na -svetu vse preveč uporablja slila v odnosih med državami kakor tudi, da države vse premalo spoštujejo' mednarodne ustanove in organizacije, ki so odgovorne za ohranitev miru -in varnosti na isvetu. Na koncu uradnega skupnega sporočila sta predsednika Tito in Naser obravnavala nevaren položaj v Kašmiru, kjer sta se zopet spopadla Pakistan in Indija. Obe deželi sii 'namreč lastita Kašmir za sebe. Oba državnika -sta pozvala -Indijo in Pakistan naj rešita spor na miroljuben način. O Naserjevem obisku v Jugoslaviji je pisal skoro ves svetovni tisk. GRŠKA KRIZA NEREŠENA -Kakor smo že zadnjič omenili, je nastala po padcu Tsdnimokove vlade nova kriza. Da bi rešili v Grčiji težak notranji položaj, se je siesta! kronski svet, pod predsedstvom kralja Konstantina, na katerem so- razpravljali o- -grški politični krizi. V soboto preteklega tedna je kronski svet zaključil sejo, ne da bi dosegel kak sporazum. Kronski svet, ki je trajal dva dni, je 'sklenil sestaviti vlado širše koalicije iz sedanjega parlamenta. Njen mandat bi trajal dalj, časa, kar bi pomenilo, da bi za nedoločen čas odložili 'nove volitve. Proti predlogom kronskega sveta je bil samo- bivši ministrski predsednik Paipandreu, ki še nadalje vztraja pri zahtevi po novih volitvah. Ta je izjavil novinarjem, da on in njegova stranka ne hoste 'sodelovala v nobeni koalicijski vladi iz sedanjega parlamenta. Seveda odklanja kralj Konstantin še nadalje zahteve bivšega ministrskega pred-sednika Papandreua. Kakor izgleda pričakuje kralj- Konstantin rešitev grške vladne krize sedaj iz vrst politikov. -Zanimivo je omeniti dejstvo, da atensko prebivalstvo ni nič izvedelo o seji kronskega sveta, ker so atenski tiskarji vprav v tem času štrajkali. Tako ni izšlo v tem času 16 jutranjih in popoldanskih atenskih časopisov. Tiskarji so hoteli' s tem pokazati skupno- voljo, ker so oblasti zaprle tri njihove sindikalne voditelje, ki so bili aretirani skupnio s '114 drugimi člani sindikate zaradi povzročanja -nemirov. Bivši premier -in voditelj unije centra Pa-pandreu in voditelj nacionalne radikalne stranke -(1ERE) Kanelopoulos pa ste se raz-govarjala v nedeljo zvečer o- pogojih, po katerih bi se mogle vrfšiti nove volitve. Pa-pandreu je proti pričakovanju za to, da bi nacionalna radikalna stranka -sestavila prehodno vlado, ki bi ostala do časa novih volitev. in pri nas v Avstriji NARAVNE KATASTROFE, ki so pretekli teden zadele zlasti severno-zapadni in jugozapadni del Avstrije in o katerih izčrpneje poročamo na drugem mestu, so- zavzele zlasti na (Koroškem in Vzhodnem Tirolskem tako ogromen obseg, kot tega že dolga desetletja ne pomnijo. Zato so te dni v ospredju pozomo-sti vse javnosti, politično-uipravnih organov in časopisja. Zaradi dolgotrajnega obilnega deževja so skoraj' vse reke in potoki silno narasli; posebno velja to za Dravo in Ziljo, ki sta na več krajih prestopili bregove in poplavili ogromne površine njiv in travnikov, da so nastala pravcata nova velika jezera. Prav-tafco je voda vdrla po raznih krajih v več hiš, ki so jih morali stanovalci naglo zapustiti, da so si mogli rešiti vsaj; golo življenje. Nadalje je poškodovanih več cest in so uničeni številni mostovi; pravtako so železniške proge deloma razdrte in tudi nekaj elektrarn, deloma še v -gradnji in deloma že v obratu, je utrpelo večmilijonsko škodo. Posebno obžalovanja vredno pa je dejstvo, da je pri teh strašnih poplavah 14 ljudi izgubilo življenje. Celotna škoda je torej ogromna — verjetno- okoli 1 milijarda šilingov; točno -jo bo mogoče ugotoviti šele potem, ko se bo strašna vodna -sila zopet .umaknila v svoje mirne struge. Da je v tej strašni nesreči nujno treba nuditi pomoč, so takoj uvideli vsi odgovorni organi. Celo- zvezni kancler dr. Klaus se je osebno hotel prepričati o' tej izredni katastrofi 'in si je -skupno s koroškim deželnim glavarjem (Simo že v petek ogledal s pomočjo- helikopterja poplavljena področja. Tudi kmetijski minister inž. Schleinzer, notranji minister Gzettel, koroški podgla-var inž. Truppe in deželni svetnik Bacher so si'Ogledali -strašne poplave. Upajmo, da vse to ne -bo zastonj in da foo pomoč prišla čimprej in v čimbolj izdatni meri. Kajti -le na ta način bo mogoče vsaj- nekoliko omiliti strašno nesrečo, ki 'je zadela našo- deželo. POMANJKANJE DELAVSKIH MOČI je v Avstriji vedno bolj občutno-, vkljub temu da je od skoraj 50.000 delovnih mest, dovoljenih za inozemsike delavce že nad polovico z njimi zasedenih. Ugotovili so, da je na 100 prostih delovnih mest le 73 tekih, ki iščejo delo. Največje pomanjkanje delavstva je v gradbeni in gostinski stroki, kjer bi potrebovali še 8000 odnosno 5000 oseb. V mete-lurgičnih obratih — od livarjev do mehanikov itd. — manjka nad 7500 delovnih moči, v tekstilni -stroki okoli 3600, v prevozništvu 2300, v -trgovinski stroki 2100; poleg teh 'potrebuje gospodarstvo Okoli 3200 novih pisarniških nameščencev. A tudi za bodočnost niso pogledi poseb- no rožnati-, afca upoštevamo, kakšen je položaj, glede vajencev. Letos je prostih vajenskih mest nad 35.000, interesentov (dečkov in deklic) zanje pa je le Okoli 24.000. Na 100 prostih mest pride torej komaj 69 vajencev. KAKO BO S PRORAČUNOM 1966? Sedanji skrbni in vestni avstrijski' finanč-ni minister 'Dr. Schmitz ima najbrž že sedaj noči brez spanja in dobiva ,,'Siive lase", kose državni proračun za leto 1966 kaže komaj' v prvih obrisih. Dne 23. avguste so se namreč ponovno pričela tozadevna proračunska pogajanja pri uradniških mizah v finančnem ministrstvu. Ob seštevanju vseh želj posameznih ministrstev so prišli na vsoto 80 mi:Iiijard(!) šilingov izdatkov, medtem ko- SO' mogli spraviti postavko- vseh dohodkov komaj na 68,5 milijard. Vse te proračunske osnutke foo najprej obravnavali ministrski svet v času od 8. do 25. septembra. Njegova naloga bo, najti čim večje zbližanje izdatkov in dohodkov, t. j. doseči teko imenovani izravnani proračun v smislu predlogov finančnega ministra. Kako važna je realna in dobro premišljena sestava vsakega, zlasti pa še državnega proračuna, se je pokazalo, — na žalost z negativne strani — v zadnjih mesecih, ko so se zaradi prevelikega optimizma pri ocenjevanju dohodkov državnega proračuna 1965 pojavile velike finančne 'težave, kajti v državmo-blagajno je, -kot znano, v prvi polovici 1965 prišlo- precej manj denarja, kot pa je bilo 'predvideno. (Pri tem so bili posebno prizadeti izdatki prometnega in obrambnega ministrstva. NOV DRŽAVNI PRAZNIK — 26. OKTOBER Kot znano, so- že dalje časa v teku -pogajanja glede določitve datuma novega državnega praznika, ki naj. bi bil v zvezi z državo, kot republiko1. Predlaganih je bilo več pomembnih dnevov (n. p-r. 12. november — ustanovitev 1. avstrijske republike, 27. april, 15. maj, 26. oktober); v teku zadnjih dveh let je bilo v ministrskem svetu in parlamentu že neštevilno debat o tem in se je prelilo že obilo črnila in tiskarskega barvila, a do kakšnega pozitivnega zaključka ni prišlo. Kakor že večkrat, j-e bila tudi v tem slučaju glavni „krivec“, da ni prišlo tako dolgo do sporazuma, že tolikokrat hvaljena koalicija obeh vladnih strank (OVP — (SPO), ki pa se je, kot že večkrat, tudi tokrat slabo „obnesla“. Pred kratkim pa sta se o rešitvi tega vprašanja ponovno posvetovala zvezni kancler dr. Klaus in podkancler dr. Pittermamn in se končnoi te sporazumela, da naj bo novi državni praznik 26. oktober. (Doslej smo na te dan obhajali „dan zastave", t. ji. nove — rdeče-foelo-rdeče, vendar ne kot državni praznik.) SLOVENCI doma in po SLtiein Sv. oče slovenskim novomašnikom V poletnem bivališču Castelgandolfo je sprejel sveti oče v prvi skupni avdienci tudi letošnje slovenske novomašnike, ki jih je nagovoril s sledečimi mislimi: „Z nekaj besedami hočem posebej pozdraviti skupino slovenskih novomašnikov, ki so jim njihove oblasti dovolile, da so poromali na grob svetega Petra. Najprej vam čestitam, ker si predstavljam, dragi sinovi, na koliko težav ste naleteli v teh razmerah, da ste ostali zvesti vašemu lepemu poklicu. Ponosen sem na vas in vesel, ker vas vidim tako močne v veri. In sedaj še besedo vzpodbude! Vztrajajte v vašem velikodušnem odgovoru na božji klic. Srečni se čutite, ker ne vidite pred seboj nobenih človeških koristi. Vedno bolj bodite navezani na Kristusa. Prizadevajte si, da ga boste ljubili, da bi ga ljubili tudi drugi in da širite njegovo kraljestvo v vaši dragi domovini. In sedaj še moje očetovske želje. Besede in blagoslov Petrovega naslednika naj v vas utrdijo ljubezen do Cerkve, kar bo prinašalo globoko srečo v vaše duhovniško življenje, pa naj vas v prihodnosti čaka karkoli. S temi besedami in v poroštvo najbogatejših božjih mEosti za vas, za vaše družine, vaše vzgojitelje, vašo domovino vam iz srca podelim apostolski blagoslov!” Prof. Geržinič 50-letnik Profesor Alojzij Geržinič, ki živi v Argentini in je pomagal organizirati slovensko šolstvo na Primorskem tik pred in po drugi svetovni vojni, je praznoval svoj 50-letni jubilej. Prot. Geržinič je bil sotrudnik tržaškega radia, sodeloval je pri sestavljanju slovenskih knjig po letu 1945 ter poučeval na slovenskih srednjih šolah. Tedaj je napisal zgodovino novejše slovenske literature. Odkar se je preselil prof. Geržinič v Argentino, je tam eden od stebrov slovenskega kulturnega življenja. Bil je med soustanovitelji revije Vrednote in njen urednik, prav tako med soustanovitelji Slovenske kulturne akcije, v kateri je vodja njenega glasbenega odseka. Tak je prot. Geržinič: slavist, književnik, kritik, glasbenik, šahist, organizator, predavatelj, zlasti pa človek krščanskih načel, na katerih gradi svoj duhovni svet. Naj bi mu -bilo dano še dolgo razvijati svoje izredne umske sposobnosti v korist svojega ljudstva. Dijaški zavodi na Goriškem V Gorici delujejo že več let trije dijaški zavodi tamkajšnjih slovenskih rojakov, ki omogočajo dijakom šolanje v mestu. Ti so: Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in Dijaški dom. Njih pomen je silno važen za dotok v slovenske srednje šole, zato jih goriški Slovenci tudi požrtvovalno podpirajo. TEŽAVNE NALOGE ČAKAJO PARLAMENT V prihodnjih tednih se bo- zopet -pričelo normalno poslovanje osrednje vlade in parlamente. Oba čaka obilna in težavno delo: -reševanje številnih zelo zamotanih (če sodima -po' njunih ,številnih dosedanjih skoraj brezplodnih zasedanjih in posvetovanjih) problemov in vprašanj, (kolt n. pr. -stanovanjskega, vrnitve Habsburžanov in radijske reforme. Glede rešitve Stanovanjskega vprašanja ste, (kot znana, brez kakega pozitivnega uspeha potekla že dva termina, ki si ju je zastavila vladna koalicija. Ker pa postaja to vprašanjie iz dneva v dan bolj! pereče im ga islkonaj ni mogoče več odlagati, prevladuje v nekaterih političnih krogih mnenje, naj o njem odloči celotni ipariament na podlagi sklepov večine, ako ni vladna koalicija zimiožna, da ga reši. — Tudi reševanje problema reforme -radia in televizije se že vleče kot zgodba o „jari kači...“. Nerazumljivo je, zakaj se prav -Socialistična stranka (brani in hoji razprave in reševanja tega problema, kljub temu da je bilo vse potrebno storjeno v -smislu zakonitih predpisov o ljudskem (glasovanju. Zato, kot se sliši, naj pride v obravnavo pred -posebni 0'dlbor vladne koalicije (OVP + SPO), čeprav bi prven-stvenoi bilo to naloga parlamentarnega odbora, ki je bil posebej v te namen določen. — Da li je izigravanje in neupoštevanje zakonitih predpisov ter opetovano zavlačevanje rešitve važnih perečih problemov v korist razvoju in utrjevanju -ideje prave demokracije, je pa drugo vprašanje. Morda bodo odgovorni politični čimditelji spoznali, da na ta način ni mogoče voditi politike v državi in reševati njim naložene naloge! Upajmo pa, da jih te „svetli trenutek" ne bo srečal prepozno! Dr. Theodor Veiter: (Nadaljevanje) Volker im Volke Osferreichs Sprachzugehdrtgkeif In der Gesamtzahl aller Zugehorigen zur slowenisdhen Sprachminderheit sind auch 19 [Peirsoinen enthailten, die ,,slowenisch/ wind:iisiclh“ oder „windisdh/s;lo!wemiisich“ an-gaben (VZ 1961). Diese auBerst geringe Zahl zeigt, daB die Befragten zwischen „Win-disOh“ nnd „ISlawemisidh“ keimen Unter-schied machen, wabrend sie „iWind;isch“ oder „Sk>wenisch“ afls vom Deutschen klar unterschieden ansehen. Nun wird auf betant deutschkarntneri-scher Seite26 erklart, daB zur slowenischen Minderheit naoh dlesen Voilkszahlungser-gebnissen 1961 nur 10.524 Personen ge-horten, naimllidh jene, die siloiwienisch oder die „,slowenis:Oh/deuitsch“ angalben. Das wa-ren dann 9,38 Prozent der Bevolkerung des Sprachzablgebietes. (Geht man von den osterreiichiischein Staatsburgern des Gebietes aus, namlich 109.438 insgesamt, davon 24.911 slavvisoh Spreohende insgesamt, er-geben sich nur minimaliSte Anderungen der Prozentsatze, vromit ubrigens auch die manchmal geauBerte Bebauptung widerlegt tst, in iKamten getoe es eine grbBare Anzafal Slowenen mit jugO!Sila(wisoher Staatsange-horigkeit. Bei dieser antislowenischen Ar-gumentation werden alle jene, die „deutsch“ in ingerndeiner Kombinatiion an die erste Stelle schrieben, sovvie alle mit der Kombi- Deutschen in Arlon us,w.) jeder ails nur dem Mehrheiitssprachvolk zuigehorig bezeichnen, wenn nicht die objektive Tatsache der Zu-gehorigkeit zu einer Sprachminderheit das eben ausschlosse. Ob nun jene, die nioht ,,;sloiwenisch“ vor-anstellten, vor allem jene, die „windiseh“ in ingendeiner Variante angaben, sich da-mit volkstumsmaBig vom Slowenentum dii-sitanzierten, -ist eine andere Prage. Viele von ihnen gehoren dann vielleicht wirk-lidh nicht oder nicht mehur dem sloweni-schen Volke an. Die Volkszahlungen und das dsterreiohiscbe Minderheitenrecht stel-len aber primar auf die Sprachzugehorigkeit ab, und danach sind in Karaten 1961 eben 25.472 !Sprachislotwenen gezahlt worden27. Diese Zahl dlst erheblich gedinger als 1951, dies trota der minderheitenfreundlieheren Fragestellung. Man wird in dem Ruckgang einen deutlichen EindeutschungsprozeB zu enhlidken hab en, vor allem in Fremdenver-kehnsgemeinden am Pande des gemischt-sprachigen Gebietes, zum Beispiel in Velden am W6rther See, St. Martin a. Techeisberg, oder in Gemeinden im unmittelbaren Ein-zuigsgebiet rein deutschspraichiger groBerer Stadte, wie zum Beispiel Ebenthal. Aus eben diesem Grand dilrf te eine Sprachzah-lung 1951 wie 1961 in ehemals deutlich ge-mischtsprachigen Gemeinden des Bezirkes St. Veit on der Glan tiiberhaupt unterblieben I Jj 11 a.š i I •S -5 11 11 1 I ll II 1923 Land Karmen 370.850 331.842 37.292 - — _ _ (89,6 %) ,(10,1 %) 1934 Land Karmen 407.371 376.930 26.796 — — _ _ m„Q r v.. (93-2%) (6,6%) 1939 Gau Karmen 416.268 369.351 14.088 8.305 7.613 - 13 17 ,(ohne Lkr. Lienz) (88,73 7o) 1939 SprachzaMgebiet Sudlkamten 299.537 256.111 — — _ _ _ (ehem. Abstimmungsgebict) (85.50 %) 1951 Land Karmen 474.764 432.669 13.712 8.822 8 614 - 10 94 mm r n e- (9U3%) 1J61 Land Kamten 495.226 - 8.259 1.589 3.479 2.246 7.40 1961 Sprachzahlgdbiet Sudkarnten 111.068 85.299 (76,77 %) 37292 (10,1 %) - 26.796 (6,6 %) - 43.179 (10,37 %) - 43.179 (14,42%) - 42.095 (8,88 %) 2.472 25.472 (5,14 %) - 25.472 (22,93 %) nation „windiseh“ oder mit nur windischer Sprachzugehorigkeit dem deutschen Volks-tum in Karaten zugerechnet. Diese Auffassung entspringt dem Trag-schluB, daB Volfes- und Sprachzugehorigkeit dasiselbe sei. In Wir!kidichlkeit kamn je-mand, der in weiohier Variante auch immer sich zur bodenstandigen, heimiiisdhen slowe-n.schen Spracbe zabit, sei es „slowenisch“ im 'Sinne der Hochspnache, sei es zu „win-disch“ im Sinne des Karatner isloiwenischen Dialekt s, unmoglich einer anderen als der slovvenisohen Sprachgrappe Ibeziehungs-weise Sprachminderheit angehoren. Ange-sichts des geminderten iSozialprestiges, das m einem solohen Bekenntnis lliegt, wurde S:ch ahnlich v/ie bei den Wiener Tschechen Ciaer dem Burgenlandkroaten (oder den El-sassern, den Tiriestiner Slowenen, den Ita-lenern in der heutigen SR Kroatien, den se in, in denen man 1939 noch die Sprach-zahlung voirnahm und eine Gesamtzahl von 446 Sprach slow en en (davon 177 reinsprachi-ge Silowenen, diese vorwiegend in der Ge-meinde Brudkl) feststellte. Der ehemals sehr starke, ja geradezu „nationa!lbetonte“ Gail-tater Zweig der lSlawenen (zu welohem auch die S:lowenen des heute iitalienischen Kanaltales gehoren) scheint ijetat sozusaigen ganz verschwunden, was nicht auf die Fremdenverkehnsentvviidkluing allein zuriick-gehen kann. In Orten wie PaBriach wird auch heute nahezu ausschlieBlich slowe-nisoh (Gaiiltailer wiindische Mundart) ge-sprochen, aber auch die iibrigen Ort-schaften des zum Bezirk Hermagor ge-horigen unteren Gaiitales vveisen tatsach-ktih eim Vielfaches der in dem Zahlergeb-nisisen aufscheinenden Angehorigen der Sprachminderheit auf. Hier mussen also die Volikszahlungsergebnisse unirichtig sein. Das wichfšge Srgebnis 1923 Alles in allem dUriften verlaBliche Ziffem ur d'ie Sp radhslowe n en in Kamten im der Sanzen Zeit von 1923 bis heute nur im Rah-men der Zahlungsergebnisise 1939 ermittelt voirden sei,n. 1923 kann im groBen und ganjen nooh als ricbtig gelten, 1934 ereigneten s-ch Beeinflussungen znungunsten der Slo-wenen, die m einer slowenisdhen Volker-b un d b e s ch wer d e ihren Niederschlag gefun--en haben und auch osterreicbischerseits wenigstens teiiweiise als richtig zugegaben wurden28. Die Zunahme von 1923 bis 1939 kann nach dem naturlichen Zuwachs mit einer absoluten Ziiffer von rund 6000 als rich-clS 'gejten, auch we!nn eiine Zunahme um nund 18,5 Prozent linnerfaalb von 16 Jahren hoich erscheint. Dazu muB man aber be-buciksldhtigen, daB die Slowenen eine hohe Geburtenrate haben, was zum Beispiel allem ifiir die zehn Jahre von 1951 bis 1961 auroh eine weit iiber zehnprozentige Be-volkerungszunahme nur durch die Gabur-tenhilanz in den Bezirken Villach-Land (bei einem Ausgangswert von 69.877 Geburten-zuwaohs 7325) zum Ausdrudk kommt2®, wo-bei die gemischtsprachigen Gemeinden an Spitae stehen.Die Alterspyramide der Slowenen nach der Zalhlung 1939, die so- wohi hinsiichtlioh der Sprach- wde der Volks-slowenen eihoben wurde30, zeigt die hohe Geburtenfreudigkeit der Slowenen, indem 10,5 Prozent der Angehorigen der Voiiks-gruppe den Altersstufen unter 6 Jahren an-gehorte. W,enin bei einer Fragestellung 1961 ge-geniiber 1951 so viel weniger ;Sprachslo;we-nen gezahlt wurden, so muB an diesem Zabllbild ingend etwas nicht stimmen. Zwar betnug, wie die Tabelle zeigt, die Summe der Personen mit Angaibe „isilowendsch“ und „isiloiwenisoh/deutsch“ 1961 11.505 (ohne die Auslander und Staatenlosen: 10.524) und somit war der Riickgang gegenuber 1951 (13.712 Personen diiesier Gruppe) erheblich gerimger als bei den anderen Varianten, aber auch bel den sogenanniten V/indisehen kann der Ruckgang nicht mit den tatsadh-llchen Verhaltnissen in Einklamg gebracht werden. Wenn man zum Beispiel in Gemeinden, von denen jeder Kundige weiB, daB sie auch heute noch reinsprachig sloweniisch sind, wie Zeli (bis auf einige Arbeiter am FireibachIKraftAVerk) und Velflach, schon eine grdBere Zahl Personen verzeichnet fin-det, die als UmgangssipraChe „deutsch“ oder ,,deutsch/wiindiS'Ch“ oder „windisch/ de:utsch“ angaben, so, ist diese Ziffer un-mbglioh mit den Tatsachen in Eimklang. AnlaBlich der Volkszahlung 1951 haben Wissens'Dhaftler aus Sl0iwenien in sorgsa-mer Deitailarbeit 'solche Veranderungen mit Binnenwanderung zu erklaren versucht31, aber auch dies vermag das Ratsel nicht zu Ibsen. Im iibrigen kann sehr leioht durch das Hineintragen politischer Elemente in den Zahlvorgang ein falsches Ergebnis her-austkommien. Wie leiCht so etwa,s geschehen kann, zeigt zum Beispiel die dem Verfasser bekanmt gevvoirdene Tatsache, daB das Osterreichische Statiistische Zentralamt fiir die Verbffentlichung der Zahlergebnisse 1961 die Personen der Rulbriken „deutsch“, ,,deutsch/windisch“ und „deutsoh/slowe-nisch“ unter eine einheitMche Oberraibrik „d©utsch“ sietzen vrollte und erst auf einen entspredhenden Einwand sowohl des Bun-dasmiinisters Dr. Kreisky wie der zustandi-gem Abteilung des Bundesministeriums fiir Inneres eine solche Venfoirmung der Zahler-gehniisse unterhlieb. (Dieser Zwischenfall w,aT dann AnilaB fiir die sehr verspatete Her-ausgabe von Heft 13 der Voikszahlungser-gebnisse 1961.) 26 ,3udpress.” Prcsscdicnst der Arbeitsgemein-schaft fiir Sudkamten, Wien, Nr. 92/93 vom 5. Juli 1965. 27 Dieselbe Auffassung vertritt der fachlich be-stens ausgewiesene Autor Erich K 6 r n e r, „Dop-pelsprachige Gemeinden in Osterreich”, in: 12 Die Osterreichische Natkrn 1960, Aprilheft, S. 56 ff. 28 ..Observations du Gou vernem cm Federal au-trichiien” (BM. f. Ausw. Angel.) vom 27. Dezember 1934 an den Viiikerbund, Beschwerdefall C. 9. 1935. L — Die Beschwerde wird insbesondere fur die Zahimetihoden in den Gemeinden Kostenberg, Kott-mannsdorf, Feistiritz/Gail und Grafenstein als be-rechtigt zugegeben. 29 ..Volkszahlungseigebnisse 1961", Heft 13, Wien 1964, Taib. L 30 ,,Sfmderauszahlung der Volkszugehbrigkeit und der Muttersprache 1939”, Berlin 1941, Tab. 4 a und 4 b. 31 Vladimir Klement, Pretres avstrijskega po- pisa prebivalstva leta 1951 z ozirom na jezikovno strukturo prebivalstva na Koroškem (Knitische Fr-orterumg der dsterreichischen Volkszahlung 1951 unter dem Gcsich t-spunkt der sprachlichen Struktur dn Kamten), in: 2 Razprave An Gradivo 1960, Ljubljana. S. 101—183, mit violen Tabellen und Karton. (Dalje prihodnjič) Slovenski duhovniški zavod v Rimu V Rimu obstoji že nekaj let Slovenski zavod za izpopolnjevalni študij slovenskih duhovnikov (ustanovljen je bil z odlokom sv. kongregacije za semenišča 22. 11. 1960). Zavod še nima lastnih prostorov; začasno je na Via dei Godli 8. Ni treba dokazovati', kako nujno je za Slovence, da se zavod utrdi in razvije: potreba po strokovno visoko izobraženih dn razgledanih duhovnikih v Cerkvi je vedno večja; v središču bodo naši mladi duhovniki prišli v živ stik z zgodovino dn sedanjostjo, z naj višjimi cerkvenimi ustanovami in z najširšim mednarodnim krogom sobratov, kar ijim bo umsko in duhovno obogatilo dn usposobilo, da bodo mogli vsaj do neke meje misliti in presojati v svetovnem merilu. V Rimu je že okoli petdeset narodnih zavodov. 'Slovenski škofje, ki jim je zavod pri srcu, so v Rimu imenovali zanj poseben odbor, v ikateirem SO' msgr. Janez Vodopivec, msgr. Maksimilijan Jezernik in č. p. Anton ,Legiša. Za razvoj zavod potrebuje duhovne in tvarne pomoči. Za oboje se obrača na vse rojake, prav posebej pa Iše na duhovnike, da ibi se za zavod z vsem srcem zavzeli, ga priporočili vernikom dn prijateljem ter ga tudi 'Sami po svojih močeh podprli. Duhovniki morejo prispevati za zavod tudi z maševanjem. Dobrotniki morejo da- rovati tudi koristne predmete, predvsem knjige, mašne paramente, pohištvo itd. Denarna nakazila je poslati na sledeče tekoče račune: Collegio Sloveno, Opera di religione, iStato Citta del Vaticamo; bančna in osebna nakazila pa je nasloviti in poslati na naslov: Mons. Jezernik Maksimiii-jiam, Via Urbano Vlil, 16, Stato Citta del Vaticano. Natečaj za izvirne novele v slovenskem jeziku Italijanska radiotelevizija razpisuje natečaj za izvirne novele v slovenskem jeziku. Za natečaj velja posebni pravilnik. Predložena dela ne smejo trajati več kot 20 minut in morajo biti napisana za en glas. Predložena dela morajo biti napisana v slovenskem jeziku, izvirna in neobjavljena. Avtorjem desetih najbolje ocenjenih novel bo dodeljena nagrada v znesku lir 50 tisoč. Natečajna dela je treba poslati na naslednji naslov: RAI - Radiotelevisione Italiana -Tajništvo za izvirne novele v slovenskem jeziku - Via Falbio Severo 7 - Trieste - in sicer s priporočeno pošiljko, ki jo je treba oddati na pošti naj,kasneje dO' 30. septembra 1965. Ud^aU (e Ut Paplaive, ki so zadnje dni divjale pri nas na Koroškem, so močno prizadele tudi dravsko glavno mesto Beljak. Medtem ko je v petek zvečer voda za nekaj centimetrov upadla, je v soboto v nekaterih delih mesta zopet narasla in jih tako močno ogrozila. Na sliki vidimo „Glavni trg” v Beljaku. Za vzdrževanje osebnega prameta so zgadili pionirji začasna pota iz aluminija. ŽELEZNA KAPLA (Smrtna nesreča dečka) V torek minulega tedna je šel devetletni šotor Peter Jerlih iz Lolbnilka pri Železni Kapli v smeri Vreške planine. Po polurni pešpoti je prišel na mostič ,lobniškega potoka. V tem trenutku se je deček spotaknil dn padel v približno dva metra globoko potočno strugo, pri čemer je udaril z glavo v oster kamen, da je bil na mestu mrtev. Na kraj nesreče je prihiteli zdravnik dr. Kreulitseh, ki je ugotovil vzrok dečkove smrti. iPni padcu na iskalo se je šolarju prelomila 'lobanja, kar je imelo za posledico takojšnjo' smrt. REPLJE PRI ŠMIHELU (Vsi ga bomo pogrešali) Dne 20. avgusta simo v Šmihelu položili k zadnjemu počitku splošno spoštovanega Zadjakovega očeta Valentina Kužnik. Rajni je bil po poklicu mali kmet in pomožni delavec. Na svojem domu je skrbno gospodaril, podjetniki so ga pa cenili kot vestnega in spretnega delavca. Bil je zvest izročilom Zadnjakove hiše, vse življenje značajen zaveden Slovenec. V mladost.' se je udejstvoval pri prosvetnem društvu. Pogosto je nastopal kot igralec na odru v Vogrčah in Šmihelu. Tam je našel tudi svojo pridno in zvesto ženo pd. Čikovo Heleno. Živela sta srečen zakon in skrbela za štiri otroke in jih vzgojila v duhu prednikov v koristne člane človeške družbe in zavedne rojake. Poleg obilnega dela na domu in v službi je rajni stavil svoje zmožnosti nesebično javni koristi na razpolago. Čez 30 let je bil član gasilskega društva. Za občino je vsa leta vršil častno delo števca poljskih posevkov in živine kakor tudi ljudi ob ljudskem štetju. Posebno se je izkazal v organizaciji poprave vaških in občinskih potov v območju vasi Repi je. Pogreba se je udeležilo veliko število faranov in sorodnikov. Ob krsti je šlo pet duhovnikov. G. dekan Srienc so ga stavili kot DARUJTE za " visokošolski dom Korofan! globoko vernega moža vsem v zgled. Bil je 5 km oddaljen od farne cerkve, a jo je vsako nedeljo redno obiskoval. Ko se je njegova hčerka Marica omožila k Milaču na Blato, je on sam nosil „Nedeljo“ v vas Repelje in jo tam delil. Apostol dobrega tiska, stalno naročen na Mohorjeve knjige in slovenske liste. Škoda se ga nam vsem zdi. Star je bil šele 57 let. Zadela ga je možganska kap na povratku od dela. Tudi v bolnici v Celovcu mu niso mogli pomagati. Čez dve uri po povratku domov je mirno zaspal. Pogrešala ga bo domača hiša, pogrešala rodna vas, ker je bil tako dober sosed. Manjkalo bo fari gorečega vernika in apostola dobrega tiska. A tudi občini Pliberk bo težko najti koga, ki bi tako vestno in nesebično hotel vršiti zapisovanje, kot ga je dolga'leta on. Za vse javno delo se mu sedanji slovenski občinski zastopniki srčno zahvaljujemo. Ženi in otrokom, ki naj ostanejo taki kot oče, pa naše iskreno sožalje. M.K. Učenci, ki so doslej obiskovali na glavnih šolah južne Koroške slovenščino, so mogli ta predmet obiskovati samo dodatno. To se pravi, da je bil tudi zanje obvezen obisk angleščine poleg slovenščine. Šolska oblast je skušala tozadevno najti rešitev, ki se je v preteklih letih zelo obnesla na celovškem učiteljišču za učiteljski naraščaj dvojezičnih šoL Tam je zadeva glede obiska slovenščine urejena tako, da morejo kandidati in kandidatinje obiskovati slovenščino kot glavni predmet namesto angleščine. Dodatna obremenitev tako odpade. Na glavnih šolah so učenci občutili kot veliko obremenitev dejstvo, da so morali prisostvovati dopoldan pouku angleščine, v zadnjih urah dopoldneva ali celo popoldan pa slovenščino. Tako so se vračali na dan, ko je bila slovenščina, šele v poznih urah domov. Veseli nas, da je šolska oblast ustregla željam staršev ter uredila pouk slovenščine tako, da se nihče ne čuti zapostavljenega. To se pravi: učenci glavnih šol bodo obiskovali lahko slovenščino namesto angleščine. Učinek tudi pri opazujočih mi izostal. Niti pri tujcih mi bito opaziti prazne, lahkomiselne radovednosti. (Gotovo ise je umaknila pod mogočnim vtisom pristne dtn neprikrite zavesti tega ljudstva, da jih obdaja nevidni, božji svet, v katerem „se gibljejo, živijo in so“, ne le v kratkih urah praznovanja in slavja, marveč prav tako v vsakdanjosti svojega družinskega, poklicnega in javnega življenja... Pozneje sem se vprašala, od kod ta zavidanja vredna globoka življemstoa duhovnost. Otroci narave so, kajti tu sem ni še v toliki meri prodrla plehkost civilizacije današnjih mest. Noša je velik del (še pristno domača, tradicionalna; ni še množičnega združevanja, pa se zato' osebnosti morejo prosto razvijati, čeprav v oblikah preprostega življenja in skromnih navad. (Skrite duhovne vrednote jim pomagajo (gojiti in množiti redovniki: s svojo navzočnostjo, pa še z delovanjem. Tudi redovnice doprinašajo pri tem svoj skromni delež. Sta namreč sa-mo' dve, ki opravljata gospodinjske posle v samostanu, poleg pa izvajata občudovanja vredno mnogostransko' dejavnost: poleti z dvema dekletcema oskrbujeta letoviščarje, v zimskih mesecih pa vodita celo nekak ši-valno-gospodinjiski tečaj, za ta mali kraj gotovo velikega pomena. (Blagoslov takšnega vzgojnega dela med prebivalci se neo- Tako bo ponavadi na glavnih šolah paralelno k angleščini pouk slovenščine, in to v dopoldanskih urah. Kdor pa hi želel obiskovati še poleg slovenščine angleščino, bo to možnost imel, ako se prijavi za dodatni obisk slovenščine zadostno število otrok. Starše opozarjamo, da imajo njihovi otroci po dovršenem obisku glavne šole možnost vstopa na celovško muzično-pedagoško gimnazijo (prejšnje učiteljišče), trgovsko šolo ali trgovsko akademijo, kjer je slovenščina priznana kot relativno obligaten predmet. A tudi vstop v slovensko gimnazijo je pod gotovimi pogoji možen. Poudariti hočemo s tem le, da daje obisk slovenščine na glavni šoli vse možnosti za nadaljnji študij po obisku glavne šole, kljub temu, da obišče učenec na glavni šoli slovenščino, ne pa angleščino. Starši, prijavite svoje otroke na glavnih šolah k pouku slovenščine! S priznanjem našega materinega jezika kot relativno obveznem predmetu na glavnih šolah, je bilo slovenščini dodeljeno mesto, ki mu gre kot drugemu deželnemu jeziku. paizno razširja dn pomaga prefcvašati zem-skost njihovih src v božje kraljestvo. Ob vrnitvi na trg je bil pred cerkvijo slovesen zaključek z vremenskim blagoslovom. Mi romarji smo nato prisostvovali tihi sveti daritvi našega gospoda župnika, potem pa preko kosila ostali v kraju ter se pred odhodom iše enkrat zbrali v svetišču h kratki popoldanski pobožnosti. S tem je bito' končano romanje, ki nas je notranje obogatilo in obnovilo' za našo nadaljnjo' življenjsko službo Bogu in njegovemu kraljestvu, za izpolnjevanje dolžnosti' lastnega poklica im za življenjsko borbo, ki je z vsem tem zvezana. Naš skupni namen pa je tudi bil, da ob tej priliki pomnožimo hkrati poznanje lastne domovine in se tako1 še tesneje povežemo med seboj, v ljubezni do rodne grude in naroda. Nismo se torej vrnili po isti poti, temveč nadaljevali najprej vožnjo do izvira Zilje, nato pri SIMam dosegli cesto' ob Dravi, nedaleč od njenega izvira na T-ofolaškem polju. Nato smo se obrnili proti 'Lienzu in spotoma mogli opazovati, (kako hitro se Drava krepi, kar kaže na njeno poznejšo silo in pomembnost. V iLienzu smo pri farni cerkvi izstopili, da si ogledamo cerkev in pokopališče, zla- Naše prireditve______ Farna mladina v Št. Janžu priredi v nedeljo, 12. septembra popoldne ob 3,. uri na prostem pred farno cerkvijo pretresljivo ljudsko igro PODRTI KRIŽ“ Dopoldne ob 9. uri je slovesno pranganje z milostnim (kipom »Marije v ognju“ in sveta maša. Vabljeni! VABILO Farna mladina iz Žitare vasi in okoliških far 'Uprizori v nedeljo, dne 19. septembra, ob ' 8. uri zvečer, v dvorani pri Rutarju v Zitari vasi zgodovinsko igro »Rebrca in Bilštanj ali zadnji vitez Rebrčan“ Igro je priredil Jakob Spicar. Pozneje jo bomo ponovili tudi v farni dvorani v Železni KapiM in (Škocjanu. sti pa še znamenito Eggarjevo kapelo s freskami. Od tu smo krenili navzgor v Mol Ital in se skozi Iselsberg pripeljali: v W|inklern, kjer smo' kratko Obstali. Obstali smo, tudi še v Pfaffendorf pri Mollbrucke, kjer smo obiskali 'bolnico, znanko in vrstnico župnikove Nanije. Od svojega šestega leta je negibna in zveriženih udov, a svežega duha. Našli simo trpimko v njenem vozičku in ob njej začutili, da človek more postati velik tudi v tako1 skaženi zunanjosti, kot je njena. Nadaljevali smo vožnjo z željo, da bi ob Vrbskem jezeru mogli vsaj za nekaj minut tudi mi opazovati skrivnostno večerno procesijo' z baklami in lučkami na jadrnicah ter (ladjah. (Pa smo ise zmotili v računih. Morda smo v gostilni Suppnig predolgo večerjali ali pa se nam je skrila za goščavo, ko smo se vozili dalje. Da čim dlje ohranimo lepe vtise tega romanja in jih posredujem tudi' tistim, ki se ga niso udeležili, naj, ibodo’ zapisani tudi na tem mestu. s. M. Slovesna blagoslovitev in predaja športnega prostora v Ledincah V nedeljo, 29. avgusta, je bil športni prostor za faro iLedince slovesno blagoslovljen in predan športnemu društvu. Športni prostor se nahaja na cerkvenem zemljišču. Predsednik 'škofijskega športnega društva v Ledincah g. Ameitz Anton je pozdravil 'goste, športnike ter njih prijatelje in lepo vrsto' poletnih gostov. Zahvalil se je cerkvenim predstojnikom, farnim prebivalcem in ledinski, občini za velikodušno podporo, ker je le s temi sredstvi bilo omogočeno športni prostor tako lepo urediti. 'Po cerkveni blagoslovitvi, ki jo je izvršil č. g. Markič, je zbranim spregovorit še gospod župan. Med drugim je dejal, da se občina prizadeva šport kolikor je le mogoče podpirati. Želel je, da, bi se mladina s 'tem telesno in dušno spopolnjevala. Na Veliko Gospojnico v Maria Luggau, potem pa še naprej... (Op. ur.: Prvi del članka je bil v številki 34.) Leva slika kaže porušeni most pri Rožeku. Na spodnji sliki pa vidimo poplavljene ceste v Beljaku. Strahovite poplave na Koroškem Zadnje tako hude poplave so bile leta 1903 Strahovite poplave, ki so ob koncu preteklega tedna divjale pri nas na [Koroškem, iso zavzele mere, M ,si jdh niti predstavljati ne moremo. Tujski promet je skoraj zastal. Najvažnejše železniške in cestne zveze iz Italije preko Avstrije v Nemčijo so bile pretrgane. Edina pot je peljala iz Južne Tirolske v Avstrijo čez prelaz Reschen. Dalje je bilo možno potovati iz Italije še preko Trbiža; v SČdzburg si lahko prišel dalje samo čez Katschberg in vzhodno ležeče prelaze. Porušeni so mostovi, ceste, hiše in deloma železniška proga. Škodo cenijo na okoli 1 milijardo šilingov. Važne prometne žile prekinjene 2e v četrtek minulega tedna so morali ustaviti promet na nekaterih progah. Deževje ni prenehal©', kar je imelo za posledico, da so prekinili promet na najvažnejši prometni črti Tauern železniški progi, čez Brennersiko progo, cesto čez Brenner in gorsko GroBgloekner-jevo cesto. Na Brennerju je na italijanski strani neurje zasulo s peskom in kamenjem železniško progo, pa tudi cesta je postala v kratkem času neuporabna. Železniška proga med Spittalom — Milstattersee — Lienzom in skozi koridor (prehodno ozemlje) je za zdaj prekinjena. Tudi cestni promet ustavljen. Pri Spittalu je odneslo 800 metrov tračnic Tauern železniške proge. S tem je ena najvažnejših prometnih zvez prekinjena. Avstrijske zvezne železnice so takoj organizirale začasne zveze. Grški in turški ekspresni vlak, kakor tudi osem nemških potovalnih vlakov so usmerili preko Bischofshofna — Selzthala — Gradca — Maribora. Ekspres Dunaj — (Rim so usmerili preko Beljaka — Jesenic in Gorice. Železniška proga preko Trbiža je izpadla že v petek minulega tedna. Strašne poplave so prizadele tudi turiste, saj jih je bilo na tisoče v nevarnosti. Pred Brenner jem so čakali na severu in jugu 4 potovalni vlaki, ki niso mogli peljati dalje. Nesreča je zahtevala 14 človeških življenj Pri poplavah je izgubilo življenje v Vzhodni Tirolski 12 ljudi, medtem ko (Sita pri H um perku utonila dva človeka. Čeprav je voda že v soboto v nekaterih področjih Koroške pri- Kot je bil strašen položaj v Ziljski dolini, tak je bil tudi povsod drugod na Koroškem. Velike reke so stopile čez bregove in na svoji poti uničevale vse, kar jim je prišlo na pot. Naše slike naj vam le deloma pokažejo ono, kar se je dogajalo pretekli teden ob poplavah na Koroškem. Možje in gasilci si prizadevajo rešiti tako imenovani „Zundh61zel-briieke“, ziljski most pri činovičah, toda zaman. Deroči valovi Zilje so ga malo kasneje porušili. S porušenjem humperškega mostu čez Dravo je pretrgana najvažnejša zveza med Jugoslavijo in Avstrijo čela upadati, je prišlo tu in tam še do strašnih nesreč. Tako. se je porušil humperški most in pri tem potegnil v deroče valove (dve življenji, in sicer 71-let-nega boroveljskega podžupana Hansa Richterja in 29-Jetnega Manfreda V/erniga, člana gasilske čete v Borovljah. Reke so postale jezera .Sploh si ne moremo predstavljati kako velikanske so bile poplave na Koroškem. V dolinah vzdolž Drave, Zilje, im Molle so se podolja spremenila v velika jezera. Spričo ogromnega obsega nesreče obledijo potankosti te grozne bilance. [Nesreča je tako velika, da je ni moči izmeriti. (Nevarno področje pri poplavah v Ziljski dolini je bilo ozemlje okoli' Preseškega jezera. Naraslo vodovje Zilje je pritekalo v jezero. Celotna dolina je pokrita z vodo. Po cenitvah je postalo PreseškO' jezero petkrat tako velik©' kot običajno. Celotna kopališča z njih napravami je voda zalila do streh. Veliko škodo, so utrpeli kopaMščni mostiči in novi parki na severni strani obale jezera. 11 posestev v Hočah, v občini Brdo je bilo pod vodo. Že v petek minulega tedna je. divje narasla Zilja odnesla mizalski. most pri 'Sv. (Štefanu na Zilji. Južno od 'kraja Nizale je narasla reka prebila obrambni nasip v dolžini 200 metrov, tako da je bilo polav-'Ijeno vse področje do. Blač. Vodovje je porušilo tudi 'Sitari ziljski most v Kirchbachu. Ker je bila železniška proga med čajno in Kotscbaeh-Mauthnom na več krajih (preplavljena, je železniška uprava uvedla promet z omnibusi1. V nevarnosti je bil tudi ziljski most v Modrimji vesi pri .Šmohorju, a požrtvovalnosti našega vojaštva je pripisati, da most še danes stoji. Tudi most v Melah je utrpel škodo; porušil se je namreč en opornik in -tako šd morali ukiniti ves promet čez ta most. Škoda je sledeča: Zvezne ceste — začasna popravila bi stola 8 milijonov šilingov, obnovitev cest pa bi znašala 13,5 milijonov šilingov. Deželne ceste — začasna popravila bi stala 2,5 milijonoma šilingov, končna popravila pa bi veljala 7,5 milijonov šilingov. Zveznih mostov je porušenih ali težko poškodovanih šest, medtem ko je deželnih mostov osem deloma ali čisto porušenih. Ostalih mostov, ki spadajo v občinsko oskrbo je uničenih ali poškodovanih 25. Skupno je utrpelo škodo 39 mostov. 'Stroški bodo znašali za začasna popravila: zvezna vlada bi morala plačati za svoje mostove 4 milijone šilingov, dežela tudi za svoje 4 milijone šilingov. Dokončna zgraditev moštev pa bi stala zvezo '96 milijonov [šilingov, deželo pa 52 milijonov šilingov. Iz dravske doline nam poročajo Čistilna in odstranjevalna dela so sedaj glavna, zaposlitev koroškega prebivalstva v onih področjih, ki so jih zajele, hude poplave, šele sedaj lahko vidimo in .presodimo na porušenih mostovih, kakšno moč jie imelo vodovje eh času poplav naših 'koroških rek Drave, Zilje, Molle in drugih. V torek je prispela iz Melika '(Nižja Avstrija) četa pionirjev avstrijske vojske in pričela že z očiščevalnimi deli humperškega mostu. 'Kakor hitro bodo' pri,speti z vlakom potreib-ni deii mostu, bodo pionirji zgradili začasen most čez Dravo. Dalje je prispela iz Nižje Avstrije tudi četo pionirjev v Spittol, M bo v (kratkem zgradila porušeni most v iKlemiDlaeh-tLindu. Iz Gornje Avstrije je prispelo z vlakom orodje in deli za gradnjo mostu. Leseni most pri iGiummemu čez Dravo (pri Beljaku), ki so ga zgradili po zamisli nekega mizarja, je vzdržal deroči pritisk Drave. Ostanki lesenega mostu pri Paternionu ležijo še danes nedotaknjeni nekje v Dravi. Od torka dalje se .trudi tudi v tem področju brzojavna delavska četa, da bi zopet vzpostavila telefonske zveze iz Fern-dorifa in ozemlja, vzhodno od tega kraja na severnem dravskem bregu. Delavci so, morali brez vsakih tehničnih sredstev napeljati telefonske žice čez Dravo. V ta namen sta preplavala Dravo dva hrabra moža, čeprav je bila, reka še močno narasla. Še dn še bi lahfcO' naštevali -grozno stanje, ki je tiste dni bilo na Koroškem. Kakor Janezek - tako Janez „Iz tefbe ne ibo nič" poreče oče svojemu zanikrnemu sinu ali mati svoji muhavi hčerki. ,,Kako le morelš biti tako površen", se huduje mojster nad lenim vajencem. In podobnih obsodb ismo slišali cele litanije v onih lepih otroških časih. „Torej naj bomo pridni, da bomo nekoč koristni ljudje, ali pa samo radi tega, da ne bomo v sramoto sebi lin staršem?" Torej skrb za bodočnost, ali pa ponos in častila-komnost? Gotovo je precej ljudi, ki jih slamo velika častilakomnost žene, da store vse, kar le morejo. (Podobni so konjem ali pa avtomobilskim vozačem, ki tudi1 ne morejo trpeti, da bi jih kdo prehitel. Toda na glavni vzrok, zakaj se naj za življenje skrbno pripravimo: in ki je važnejši od vseh drugih, pa še morda nismo pomislili. Torej kakšen je tisti vzrok? Samo pomislimo1, kako vpliva na nas, če v redu aili pa kar. tja v slepo izvršimo kako delo. Vsako malomarno in zanikrno izvršeno delo je v škodo nam samim, četudi mas nihče ne opazuje. Kar nevidno mas zapelje, da postajamo vedno bolj nenatančni in brezskrbni tudi v drugih rečeh. Učenec pri klavirju ne bo nikdar postal umetnik, če bo prve igralske vaje vršil malomarno. in površno. (Prav tako nam je profesor v šoli zagotavljal, da ne bomo: nikdar dobro obvladali tujega jezika, če smo prva lete zanemarjali islovmična pravila jezika. Tako je tudi vsako slabo opravljeno delo nekaka išola, ki nas navaja k nemarnosti in uči, da ne delamo več skrbno niti onih opravil, ki bi jih res radi dobro opravili. Tako zanemarjeno dekle bo tudi ob bolezni svoje ljubljene matere stregla površno m teko morda zagrešila usodimo napako. Taka malenkostna površnost, ki pa je prešla v „kri in meso", more zares povzro-čiti usodne nesreče. Pomislimo samo na ■primer, da je bil lekarniški pomočnik zaradi nepravilnega mešanja pri receptu že neštetokrat kriv, da je kdo hudo obolel ali se celo zastrupil. Zmotil se je — to pa, ker mu že v šoli nekoč ni bilo mar prve zanikrnosti. Podobno- se more zgoditi z zdravnikom, ki bi pri pisanju recepte Izpustil važno malenkost! Vsekakor naj ob tem postaja jasno, kako velikega: pomena je za človeka, da tudi še teko- zoprno delo ispreme za vajo- v skrbnosti :in natančnosti. Kajti tudi najneznat-nejše delo nam more biti samim v neizmerno škodo ali pomoč. Pri delu namreč ni toliko važno, kaj dela, ampak kako dela. Naj-, učenjak še tako astronomske številke uporablja pri svojih raziskovanjih, pa ni ves v podrobnostih, v resnici še malo ne bo dosegel uspeha. Nasprotno: pa Ibo- služkinja pri brisanju prahu druge in sebe osreceva-Ja, če ji bo- gospodinja za god ah ob kaki drugi priliki poklonila skromen dar v nagrado: za „vestno službo". -Da, zares: kakor Janezek — teko tudi Janez... V razgovoru prijatelja mladine, dr. H. R. je nanesla beseda tudi na angleške Beatles-pevce. Baje pridejo to jesen tudi na Dunaj. Na vprašanje, če jih pojde poslušat, je eden 17-letnih odgovoril: „Se razume. Saj že imam vstopnico v žepu." ^Potemtakem si navdušen nad njimi?" „Seveda! Saj so pa tudi dobri, da ni kaj oporekati. Zelo ljubim njihovo godbo.“ „iM-eni :se pa le dozdeva, da so preveč kričeči, in da to ni več prava glasba. Ti, kot r7-4etni gotovo poznaš tudi boljšo godbo." „Že, že! Nimam nič proti Mozartu in tudi sam igram pri šolskem kvintetu. Toda v Beatles glasbi najdem nekaj posebnega. Se vobče ne da primerjati." „Tioda, zanima me, kaj vam mladim na tej glasbi najbolj ugaja?" „Ritem, improvizacija; vobče vse. Težko je prav povedati." „To-da, ali se ti ne zdi, da je pri teh Beat-lesnis le precej napih-nenoisti. -Samo dobro poglej njih dolge lase." „To je vendar za šalo." „Da bi to bila le šala? Jaz pa mislim, da za tem nekaj drugega tiči." „Seveda, ti fantje znajo delati dobičke in imajo tudi uspeh. Ce odkrito priznam, zgle-dajo zares komično in je njihovo ponašanje kar neumno, toda na ta način so uspeli s svojo glasbo ...“ ..Torej- se navdušuješ za nekaj, kar se ti samemu zdi nespametno, za direndaj in ropot in izvanrednost..." da tudi mi črez 50 let ne bomo razumeli, zakaj se bo takratna mladina navduševala za svojevrstno glasbo. To je vendar pravica mladine, da se za nekaj navdušuje, česar starejša generacija ne more razumeti." ,,1-n vendar !še nisem ugotovil zakaj so Beatles za mladino teko privlačni." „Zato, ker so ti ustvarili posebno izražanje v glasbi, ki odgovarja nam mladim." „Ali smem izraziti odkrito svojo misel: njih glasba izraža nekak odpor današnje mladine proti staremu; istočasno pa hoče s svojim ropotom in vpitjem prekričati duhovno stisko mladine." "Morda. Sicer pa tudi jaz mislim, da ne bo črez nekaj let nihče več govoril od Beatles-pojavu. Gotovo bo prišlo zopet kaj novega in mladina se bo zopet navduševala; stari pa bodo godrnjali...“ V planinski raj . . . ... smo se podali v nedeljo 8. avguste. Vreme jie bilo krasno — boljšega bi si ne mogli želeti — in planina Rožica se je les-feetela v jutranjem -svitu. (Precej fantov in deklet se je odzvalo vabilu, le Podjuna je poslala isamo 7 zastopnikov. Zbrali isimo se ob 7. uri zjutraj pri cerkvi v Podrožčici. Pod 'vodstvom preč. g. Cergoja smo se povpeli do koče. Tu smo postavili zasilen dlter, da enkrat v naravi doživimo skrivnost sv. daritve. Prevzela nas je misel, da je Kristus povsod pričujoč — tudi na planini. Krasote planin in hližnih vrhov nam je pospeševala notranjo začudenost. Veliko število nas je pristopilo k oltarju, da bi -se združili z Njim, ki nam je ustvaril lepoto planin in ■gora. Zahvaljevali smo- se Njemu za (lepo- vreme lin za vso krasoto, iz katere se zrcalil Njegova vsemogočnost. G. Gergoju pa smo hvaležni za lepe besede, ki -so porodile v nas globoke občutke premis-lijievamjia. „Po sveti maši — pogumni na plan!" To je bila parola nekaterih pogumnežev, ki so -se odpravili na Petelina. Vedno više smo se vzpenjali, medtem ko so ostali utrujeni po--sedallii pri koči. Nam ni manjkalo veselja. Ob planinski lepoti ismo posebno radi prepevali -in pesmi so kar isome od sebe vrele iz nas. V Rožu so ljudje celo praviM, da je naša pesem odmevala .po vsem Rožu. Ta izlet, ki upamo, da ni bdi zadnji te vrste, nas je poglobil v spoznanju, da smo si povezani med seboj, predvsem pa je zbudil v nas misel, da moremo častiti in hvaliti Boga povsod, isaj jie On ustvaril vse to za nas, da bi po tem stvarstvu spoznali Njega, ki je njegov Početnik. ČIM BLIŽE BOGU V kritičnem 'času ameriške civilne vojne je prišla k predsedniku Lincolnu delegacija protestantskih uglednih duhovnikov, da bi mu dali razne nasvete. Predsednik je na njih vprašanja vljudno odgovarjal. „Toda, Mr. prezident," ga je vprašal eden izmed duhovnikov, „ali ste gotovi, da je Bog na vaši strani?" „0 tem ni nobenega vprašanja, dragi gospod," je smehljaje se odvrnil Lincoln. ,,Vprašanje pa je le — -in to me skrbi — če sem jaz na strani svojega Boga. Skušam pa vedno, da bi se pomaknili čim bliže na njegovo stran ...“ Zopef v šolo Jeseni se začne novo 'šolsko leto. Učenci in 'Učenke zopet hitijo v šolo. V počitnicah iso si nabrali novih moči — zato se že veselijo na pouk v raznih predmetih: na risanje, petje, ■računanje, domoznanstvo, branje, pisanje in telovadbo. V šolski torbi ima vsak Solar škatlo za svinčnik, peresnik in radirko, zvezke, knjige, ravnilo in seveda tudi malico. Na zvezke in knjigo moramo paziti in jih oviti. Umazani :in raztrgani zvezki res niso' lepi. Šolsko poslopje je srednje velikosti. Po stopnicah se pride v prvo nadstropje. Tam je naš razred. Na hodniku je obešalnik. Na 'kline obešalnika obešamo- naše torbe, jope, jopiče in plašče. Pri1 pouku pazimo- ia se lepo vedemo. Med potjo v 'šolo in iz šole srečavamo ljudi. Otroci pozdravljamo, odrasle. Na cesti moramo hiti posebno previdni, da se ne zgodi kaka nesreča. R. V. Vera Maria Volk: j2za sata! © Učbeniki za vse učence © peresa in svinčniki • zvezki ® potrebščine za risanje © zemljevidi ® črnila in barve KNJIGARNA d&uMe sv, Hteka&ja KLAGENFURT — CELOVEC lO.-Oktober-StraEe 27 Naša študirajoča mladina (Nadaljevanje s 1. strani) kašlji, kot se zastopniki mladinskih organizacij ob vedno tesnejšem sodelovanju med Koroško in Slovenijo ter Avstrijo' in Jugoslavijo niso zapirali vprašanjem možnosti vključevanja mladine v stremljenja po utrditvi dobrih sosedstvenih odnošajev med narodoma sosedoma. Gotovo je bil marsikateri problem na se-sitamiku v Škocijanu Je nakazam, vendar je treba poudariti, da se mladina ni izogibala nobenemu vprašanju, pa naj si je bilo :še tako občutljivo. Ob vsem tem je potekala diskusija stvarno in prav zato plodovito. Videli smo, da današnja mladina realno misli, da odklanja vsako romantično gledanje na reševanje manjšinskih vprašanj in da prenese tudi kritiko. — Pri nas na LOGA VES OB VRBSKEM JEZERU (Umrla je Vjistrova Johana) Dne 15. julija je umrla v 'Celovcu v bolnišnici 58-tefcna, po domače Vjistrova Johana Kaki, poročena Sluga. Umrla je po operaciji žolčnih kamnov. Reva je zaradi teh hudo trpela vse svoje življenje. V življenju jo je čakala lepa a zelo naporna samaritanska naloga. Stregla je nad dvajset let njeni sestri Tereziji, ki je bila zaradi težke bolezni 15 let ,priklenjena na posteljo. Dalje je stregla dolgo časa svoji prezgodaj umrli materi. In nazadnje je morala iskrbeti dve leti za svojega očeta, ki je umrl pred tremi leti. To njeno delo je domači g. župnik zares lepo orisal in jo označil kot vestno1 in skrbno samaritanko. 'Pokojna Vjistrova Johana ■je bila globoko verna in narodno zavedna žena in je v tem duhu tudi vzgojila svoje Otroke. Najstarejiša hči Berta je poročena z univerzitetnim docentom dr. Klemenčičem v Ljubljani. Mlajša Hanca je uradnica v Jakami H a u s e r v Celovcu, sin Ticej bo pa .gospodaril na Vjistnovi .kmetiji. Akorav-no ta hribovska kmetija ni posebno plo-donosma, je v tej hiši 'dobil vsak potrebno okrepčilo, talko, da ni šel nihče lačen od hiše. Ta lepa navada je bila udomačena že pri starših in prastarših rajne. Radi tega je Vjistrova hiša bila zmerom na dobrem gla- Vsi otroci so bili dobri pevci. Tudi Johana je bila v svojih mladih letih cerkvena Glede literarnega udejstvovanja Mladjev-cev je bilo videti, da so sodelavci Mladja polni idealizma. 'Le tako je mogla iziti zbirka črtic izpod peresa urednika Mladja Flo-rija Lipuša, pesniška zbirka Karla Smoleta, v kratkem pa bo sledila zbirka pesmi Erika Pr unča. V zvezi z 'literarnim udejstvovanjem mladih je bila podčrtana potreba po nujnem upoštevanju posebnih prilik, v katerih se nahaja slovenska manjšina na Koroškem. Ato' vidimo ob vsem tem še mladino, ki se udejstvuje' na odrskem področju, z o-drom Mladje je uprizorila 50 predstav, potem moremo z mimo vestjo ugotoviti, da je mladina na pravi poti. Ta mladina se zaveda, „da si ni mogoče misliti zdrave družbe brez vplivnih ljudi, ki izžarevajo svoj zgled v okolje talko, da je vedno dovolj spodbude, dovolj rasti, dovolj obtoka in življenja." Koroškem___________________________ pevka. Pevci so ji zapeli v slovo lepe žalo-stinke. Njen brat Tevžej, pa nas večkrat razveseli po radiju z raznimi solospevi. Johana! Vsi Te bomo težko pogrešali, saj si bila talko dobrohotna in mirna. Počivaj mirno' v domači zemlji. Vsem ostalim žalujočim pa naše iskrene sožalje! ŠT. JOP PRI BRNCI (Prometna nesreča) V petek, dne 20. avgusta smo na Brnci pokopali nenadno umrlega, mladega posestnika Hanzeja Kollerja, pd. Čerga pri Št. Jopu. Zdrav se je s kolesom odpeljal v Beljak in mrtvega so pripeljali domov. Piščalko, ki jo je kupil, da jo v svoji sreči izroči dveletnemu sinu, je prevzela jokajoča se žena, mlada vdova. Kljub lepemu vremenu in obilnemu delu na polju je vsa okolica spremljala pridnega in vedno nasmejanega soseda k zadnjemu počitku. Vse sožalje in pomilovanje je veljalo mladi ženi, ki je po treh letih srečnega zakona tako nenadno zgubila svojega zvestega moža ter skrbnega očeta dvoletnega fantka in trimesečne deklice. Vsi so po pogrebu šli domov, samo Hajm-žefc je ostal na pokopališču. Ni ga bilo, da bi spravil zrele pšenice, 'ki jo je bil vsejal, da ‘bi nakrmil živino, ki ga je čakala. Ni ga bilo. Počiva naj v miru v zemlji, katero je tako zelo ljubil in na kateri bi tako rad še živel! Zelo prizadeti družini naše iskreno sožalje! Iz Anglije piše Prebral sem knjigo „Po severu to jugu", katero' je spisal g. Jože Grdina. Mi je zelo všeč. Knjiga vsebuje mnogo važnih zgodovinskih dogodkov in doživetja so popisana resnično. Ruska to slovanska duša sploh je zelo verna, mehlka in zelo dobra. Kruti, brezbožni komunizem jo tlači k tlom. Leta 1948 sem bil tu v hostelu v sobi s samimi Ukrajinci. S 'Skupino 13 Slovencev sem prišel tja in me je upravnik ho-stela določil med Ukrajince, Ko smo se bolj spoznali, smo si bili res pravi bratje. Devet mesecev sem bil z njimi to niti enkrat ni ničesar zmanjkalo, niti enkrat ni b lo kaj ukradenega. Ko smo ob petkih dobili plače, mi nihče zaklepal omare. Ko je bil čas za kosilo v skupni jedilnici, je ostal eden v sobi . za varuha. Tako smo se vrstili brez vsakega godrnjanja. Pozneje se je ta. .skupina razšla na vse strani, največ k svojcem v Kanado in še danes mi je žal za te dobre ljudi. Razumljivo je, da vsi Rusi niso brez napak. Nesrečni Mongoli, ki so bili mobilizirani v nemški vojski, so v znani nemški čistki proti partizanam jeseni leta 1943 napravili mnogo škandalov na račun Rusije in človek ima .kar vtis, da so Nemci nalašč to delali. P. Selak Nekatere bolezni izginjajo, med njimi malarija Po uradnih podatkih, objavljenih v Ženevi je zaznamovala iSvetovna zdravstvena organizacija (mednarodna .kratica: WHO) v lanskem letu lepe uspehe piri zatiranju hudih bolezni v mnogih delih sveta. Njena poglavitna naloga je bil boj proti malariji v Aziji in Afriki. V Indiji so zatrli žarišča malarije na področjih, kjer živi približno 75 odstotkov vsega prebivalstva, na Cejlonu pa .so zdaj. zatirailne akcije v polnem razmahu. Program \VHO za boj proti 'malariji uresničujejo zdravstveni strokovnjaki v 24 deželah, izmed katerih jih je šest na afriški celini. To bolezen bodo v kratkem popolnoma zatrli v Izraelu, Libanonu, Jordaniji in Siriji. Druga na seznamu bolezni, ki jim je WOHO napovedala boj v svetovnem obsegu, je tuberkuloza, za katero umre približno tri milijone ljudi na leto. Otipljivih podatkov o uspehih pri zdravljenju in preprečevanju tuberkuloze še ni v letošnjem poročilu, znano' pa je, da istrokovnjafci WOO pomagajo dejansko in z nasveti pri zdravljenju tuberkuloznih bolnikov, ki jih je po svetu okoli 15 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je po-kroviteljica sedmih mednarodnih -inštitutov in 58 drug,ih znanstvenih ustanov za proučevanje in zdravljenje raka. Se posebej podpira raziskave in poskuse z živalmi, ker lahko 'laboratorijske ugotovitve znatno pripo- morejo' k novim odkritjem im spoznanjem ▼ zvezi z možnostmi za zdravljenje ljudi. Čeprav si WHO zelo prizadeva, v svetovnem merilu ni zaznamovala odločilne zmage pri preprečevanju otroške paralize. Ta bolezen se še vedno pojavlja v večini dežel, razmeroma zelo malo novih primerov pa .je povsod tam, kjer so izvedli množično zaščitno cepljenje s .Sajkovim in zlasti še s Sabinovim cepivom. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PETEK, 10. 9.: 14,15 — 14,55 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših 'krajih in pri. naših ljudeh. Domače vesti. Igra Mladinski akoirdeomorkester iz Beljaka. Dirigent je Rudolf Piilich. — SOBOTA, 11. 9.: 9.00 — 10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — NEDELJA, 12. 9.: 7,30 — 8,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONE-DELJiEK, 13. ,9.: 14,15 — 14,55 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Mirko Bogataj: Iz popotne torbe. — 10 minut za športnike. 18.00 — 18,15 Za naše male poslušalce. — TOREK, 14. 9.: 14,15 — 14,55 Poročila, objave. — Iz ljudstva za ljudstvo: Pripoveduje Lebnov Franc. — .SREDA, 15. 9.: 14,15 — 14,55 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 16. 9.: 14,15 — 14,55 Poročila, objave. — Žena in dom. Mala oglasa SobosUkarske vajence sprejmemo. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Prijavite se že sedaj! — So-boslikarski mojster HANS SCARSINI, Klagen-£urt - Celovec, FriedlstraBe 37. Otroške Obldke ob začetku Sole, čedne in trpežne — 'kot vsako leto — pri: SATTLER, Klag-enfurt-Ce-lovec, Hanptplatz. v našem listu / KAKO OBISKUJEJO AVSTRIJCI KINO Splošno je znano, da tudi pri nas film zgublja na privlačnosti, kar najbolj potrjuje dejstvo, da vsako leto naštejejo manj ikino-obiskovailcev. Tako je bil lansko leto vsak Avstrijec povprečno enajstkrat v kinu, dočim je pred dobrimi petimi leti bil vsaj 17-krat. Tudi so izračunali, da je lansko leto obiskalo povprečno vsako kinodvorano 62.000 ljubiteljev filma. To je doslej v povojnih letih najnižje število. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tožno vest, da je preminul v Gospodu naš dragi oče, gospod Janez Vidman posestnik v Puhomu bivši podžupan občine Ledenice v 63. letu svoje starosti po svojem bogatem neumornem delu. Rajnega bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 10. septembra, ob 10. uri dopoldne v Rožeku. Puhom, Reka, dne 8. septembra 1965 Žalujoči družini Vidman in Antonič izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasm^a oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina maš;, mesečno 7.- šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800 — lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- Or., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 26,- šfr., za Anglijo 2.- £. šterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš tednik Učenika