GRADBENI VESTNIK februar 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 Gradbeni vestnik•GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV INTEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, februar 2017, letnik 66, str. 25-44 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsti- cami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter be- sedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov PO- VZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovor- nemu uredniku na e-naslov: janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno stro- kovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin, predsednik Dušan Jukić prof. dr. Matjaž Mikoš IZS MSG: Gorazd Humar mag. Mojca Ravnikar Turk dr. Branko Zadnik UL FGG: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina UM FG: doc. dr. Milan Kuhta ZAG: doc. dr. Matija Gams Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 950 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 GRADBENI VESTNIK februar 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 25 Slika na naslovnici: Podvoz Strnišče na železniški progi Pragersko-Hodoš, foto: Peter Kante Vsebina•Contents Novi diplomanti Koledar prireditev Eva Okorn Eva Okorn Jubilej stran 26 prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. DOC. DR. JANEZ REFLAK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 80 LET Zanimivosti stran 44 prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. SPLETNO MESTO SRUCTURAL SAFETY Obvestilo ZDGITS stran 43 VABILO IZDAJATELJSKEGA SVETA GRADBENEGA VESTNIKA Članki•Papers stran 29 dr. Leon HLADNIK, univ. dipl. inž. grad. Nataša Aleksič, univ. dipl. inž. grad. NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB NEW ZEALAND APPROACH TO REDUCE THE NUMBER OF EXISTING EARTHQUAKE PRONE BUILDINGS stran 37 mag. Marko Lutman, univ. dipl. inž. grad. Gašper Brus, univ. dipl. inž. grad. SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK BEARING REPAIR ON THE PETELINJEK VIADUCT Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201726 Janez Duhovnik•DOC. DR. JANEZ REFLAK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 80 LET DOC. DR. JANEZ REFLAK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 80 LET Univerzitetni učitelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) ljubljanske univerze, gradbeni konstruktor, vodstveni funk- cionar v Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) ter drugih strokovnih in športnih društvih, doc. dr. Janez Reflak, bo v prvih dneh marca 2017 dopolnil osemdeset let. Slavljenec je številne naloge opravljal z veliko zavzetostjo, za kar so se mu društvene in poklicne organizacije oddolžile z najvišjimi priznanji, širša družba pa z državnimi odliko- vanji. Ob jubileju je za Gradbeni vestnik odgovoril na nekaj vprašanj. Otroška leta si preživel na kmečki domačiji na Ribniškem Pohorju. Kakšni so tvoji spomini na tisti čas? Rodil sem se 4. marca 1937 na majhni hri- bovski kmetiji v zaselku Orlica v občini Ribnica na Pohorju kot četrti izmed petih otrok. Med drugo svetovno vojno sem začel obiskovati osnovno šolo v Ribnici na Pohorju, ki je bila oddaljena od doma eno uro pešhoje skozi pohorske gozdove. Ribnica je bila okupirana od Nemcev in ves pouk je bil izključno v nemškem jeziku. Učitelje je pripeljal okupator in niso znali ene slovenske besede. Ker pa je bila nato šola med vojno porušena, sem štiriletno osnovno šolo končal po vojni. Med vojno je bilo zelo hudo, doma na kmetiji ni bilo JUBILEJ elektrike, ne vodovoda, ne ceste do hiše. Živeli smo zelo skromno, in to izključno od doma pridelane hrane, ki pa smo si jo med vojno večkrat delili s partizani. Velike težave so bile tudi po vojni z obutvijo in obleko, zime so bile zelo mrzle z obiljem snega. Odločitev, kam po osnovni šoli, najbrž ni bila le tvoja. Kdo je pripomogel k temu, da si se vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru? Leta 1948 me je moja mama vpisala na klasično gimnazijo v Maribor. Res malo je bilo tistih, ki so takrat po osnovni šoli odšli v Mari- bor. Iz moje generacije dva ali trije. Vsekakor je moja mama, čeprav je znala samo pisati in brati, že takrat vedela, da je izobrazba nujna. Zelo sem ji hvaležen še danes. Ker ni bilo denarja za stanovanje v Mariboru, sem vsak dan hodil od doma ob petih zjutraj pet km peš do železniške postaje Vuhred in nato eno uro z vlakom do Maribora, popoldne pa nazaj. Leta 1957 sem maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru. Doma še vedno nismo imeli ele- ktrike, vodovoda in ceste do hiše. Vse domače naloge in učenje sem opravil pri petrolejki. Zadnji dve leti srednje šole pa sem stanoval v Mariboru pri sošolčevih starših. Takratno šolanje na klasični gimnaziji je bilo zelo drugačno od današnjega. Kaj je bilo takrat najbolj pomembno za uspeh v šoli? Šolanje je bilo takrat bistveno drugačno, še posebno na klasični gimnaziji, kjer smo imeli poleg drugih predmetov osem let latinščino in pet let grščino. Prva štiri leta pa smo imeli tudi obvezno ruščino. Bistvena razlika med danes in takrat je, da so profesorji imeli ve- liko avtoriteto in mi smo jih zelo spoštovali. Odsotnosti dijakov od pouka praktično ni bilo. Vsak dan smo pri vsakem predmetu dobili domače naloge, ki so jih profesorji dosledno pregledovali. Nismo poznali pisnih testov, ampak pri vsakem predmetu je bilo ustno izpraševanje pred celim razredom in s tem smo se vsi tudi veliko naučili. Samo pri predmetih jezikov in matematike so bile na leto štiri šolske pisne naloge. Bistveno za doseganje dobrega uspeha je bilo predvsem vestno izdelovanje domačih nalog in učenje doma. Značilno za takratno gimnazijo je bilo, da je trajala osem let in da je imela dve maturi. Mala matura je bila po štirih letih gimnazije in nato so nekateri odšli na srednje tehnične šole, učiteljišče ipd. Velika matura se je oprav- ljala po uspešno končanem osmem razredu gimnazije in opravljena velika matura na klasični gimnaziji je bila vstopnica za katerikoli študij na univerzi. Po maturi si najprej služil vojsko. Kaj je bil razlog, da nisi šel takoj na univerzo? Po maturi sem želel nadaljevati študij v Ljublja- ni, v Mariboru takrat še ni bilo ne univerze in ne visokih šol. Ker nisem imel sredstev za študij, sem odšel na služenje obveznega vojaškega roka. Imel sem srečo, da sem bil poslan v rez- ervno oficirsko šolo za artilerijo v Zadru. Tako mi je bila dana možnost, da služim vojaški rok samo enajst mesecev namesto osemnajst, če to šolo uspešno zaključim. To mi je uspelo. Kdaj in zakaj si se odločil, da boš študiral gradbeništvo? Po odsluženju vojaškega roka septembra 1958 sem se odločil, da grem študirat v Ljubljano. Najprej me je zelo zanimala as- tronomija, ampak mi je prijatelj, ki je že eno leto študiral v Ljubljani metalurgijo, svetoval nekaj bolj konkretnega, to je študij gradbeništva. Nikdar mi ni bilo žal, da sem se odločil za gradbeništvo. Ker nisem imel ne denarja in ne stanovanja v Ljubljani, sem zamudil nekaj tednov začetnih predavanj. Kasneje sem dobil štipendijo, vsa leta študija sem tudi inštruiral srednješolce matematiko in tako sem bil finančno preskrbljen, kajti starši kot revni majhni pohorski kmetje mi niso mogli finančno pomagati. Kakšni so tvoji spomini na študentska leta? Spomini na moja študijska leta so izjemni. Moram priznati, da je služenje vojaškega roka pred študijem meni osebno dalo ve- liko življenjskih izkušenj in tako sem študij vzel zelo resno. Poleg študija sem bil tudi študentski funkcionar – zastopnik študentov v organih fakultete. Tri leta sem bil tudi demon- strator za matematiko na gradbenem oddelku in oddelku za arhitekturo. Med študijem sem srečal nove kolege, s katerimi smo skupaj študirali in si med seboj veliko pomagali in še danes smo zelo dobri prijatelji. To medsebojno pomoč pogrešam danes pri študentih, preveč je egoizma.V študentskih letih smo se ob so- botah s kolegi dobili za nekaj ur na plesu in na zabavi v študentskem naselju. Med študijem smo imeli vsako pomlad tudi gradbeniške igre vseh gradbenih fakultet v Jugoslaviji, na katerih sem vedno aktivno sodeloval kot Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 27 DOC. DR. JANEZ REFLAK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 80 LET• Janez Duhovnik igralec v košarki in rokometu. Vse to me pri študiju ni oviralo in sem ga z odliko zaključil v štirih letih in pol. Po študiju si se kot asistent zaposlil na FGG. Kaj vse si kot asistent delal? Po študiju sem delal nekaj mesecev kot raziskovalec na katedri za jeklene konstruk- cije, nato sem bil izvoljen za asistenta pri predmetih Jeklene konstrukcije in Elastosta- tika. Istočasno sem opravljal tudi asistentske dolžnosti pri predmetu Matematika za grad- benike in arhitekte. S pedagoškim delom sem bil v prvih letih službe praktično zaposlen od jutra do večera. Danes ta dela opravlja pet ljudi. Poleg tega sem se vpisal še na Fakulteto za matematiko, kjer sem želel dobiti dodatna znanja predvsem iz tehnične matematike. Študija matematike nisem dokončal, ker sem se kasneje posvetil podiplomskemu študiju. V času, ko si postal asistent, se je začel magistrski študij. Kako in kdaj bo kdo mag- istriral in kasneje doktoriral, je bila predvsem skrb podiplomskih študentov. Je razlika med sedanjim in takratnim podiplomskim študijem velika? Ker na gradbenem oddelku FAGG v tistem času ni bil organiziran podiplomski študij, sem se vpisal na magistrski študij na strojni fakulteti, tam sem opravil vse teoretične pred- mete, nato še gradbeniške pri profesorjih na FAGG in opravil zagovor magistrske naloge na FAGG leta 1974. Vse to smo v tistem času opravljali ob rednem pedagoškem delu. Študij magisterija je bila izključno odločitev vsakega posameznika in tudi vse stroške, povezane s tem študijem, smo nosili sami. Podobno je bilo, ko sem pripravljal doktorsko disertacijo, a imel sem izjemne sodelavce, ki so v tistem času za eno leto prevzeli del mojih pedagoških obveznosti. Ne za magisterij in ne za doktorat ni bilo nobenega financiranja od ministrstva za šolstvo in znanost. Danes pa so vsi mladi kandidati za doktorat polno zaposleni in v celoti financirani od države. Današnji kandidati imajo samo obveznost v predpisanem roku opraviti podiplomske izpite in zagovor disertacije. Bil si pobudnik ustanovitve Računskega centra FGG, iz katerega je kasneje nastal Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR). Kakšno je tvoje vi- denje dosedanjega razvoja IKPIR in njegove perspektive? Leta 1971 sem skupaj s sodelavci ustanovil Računski center FAGG, iz katerega je leta 1980 nastal notranji inštitut fakultete z imenom Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR). Ta inštitut sem nato vodil do upokojitve leta 2001 z nekaj leti prekinitve, ko sem bil direktor Inštituta za met- alne konstrukcije. V IKPIR sem imel izjemne sodelavce, pedagoge in raziskovalce, ki so s svojimi dosežki ponesli ime IKPIR po celem svetu. V času mojega predstojništva do leta 2001, ko sem se uradno upokojil, je bil IKPIR najmočnejša enota na FAGG in kasneje na FGG. Imel je do 28 sodelavcev, pedagogov, raziskovalcev, strokovnih delavcev, podiplom- cev in doktorandov. Vsa leta smo bili tesno povezani s prakso, sodelovali smo s svetovan- jem, študijami in tudi s konkretnimi projekti po Jugoslaviji. Vsako leto smo organizirali semi- narje o svojih novih dosežkih za projektante. Dnevno smo sodelovali s projektanti večjih bi- rojev, razvijali za podjetja nove konstrukcijske sisteme, uvajali v prakso uporabo sodobnih računalniških metod ipd. Z akademikom prof. Fajfarjem in s sodelavci smo v IKPIR raz- vili sodobne metode računanja konstrukcij na potresnih območjih in za njihovo uporabo na seminarjih usposobili slovenske projektante. Aktivno smo sodelovali pri izračunu in oceni potresne škode po potresih v Sloveniji in tudi v Črni gori. Nekateri izmed doktorandov in magistrantov IKPIR so v slovenskem prostoru zavzeli zelo pomembna vodilna mesta, med njimi so bili trije ministri, direktor DARS, sedanji predsednik IZS idr. Danes sta v okviru IKPIR dve katedri in na žalost ne vidim več tiste širine stroke, za kat- ero smo v preteklem obdobju vsi skupaj živeli in delali. Kot pedagoga, raziskovalca, inženirja in človeka, ki je vedno užival v sodelovanju s praktiki, me je vedno vodil stari latinski prego- vor Non scholae, sed vitae discimus. Osebno menim, da nekaj tega danes v IKPIR manjka. Mogoče so res drugi časi ali pa ljudje mislijo, da se lahko z individualnim delom več doseže. Nekaj let si bil tudi direktor Inštituta za met- alne konstrukcije v Ljubljani. Kakšna je bila bistvena razlika med okoljem na fakulteti in na raziskovalnem inštitutu? Ko sem leta 1985 postal direktor Inštituta za metalne konstrukcije (IMK) v Ljubljani, sem bil izjemno presenečen nad nizko izobrazbeno strukturo kadrov inštituta, zelo znanega po celi Jugoslaviji. Vso svojo energijo sem usmeril v obnovo preizkuševalne in laboratorijske opreme, vsi inženirji so morali opraviti stroko- vni izpit, posamezne mlade inženirje pa sem usmeril k študiju magisterija. Na inštitutu sem bil edini z akademskim nazivom. Bistvena razlika v okolju na fakulteti, kjer sem bil še vedno zaposlen za tretjino časa, je bila v tem, da smo bili v IKPIR zelo homogen kolektiv in smo stremeli k skupnim ciljem, na IMK pa sta bili dve struji in je tako bilo v času samou- pravljanja zelo težko uskladiti interese. To je bil tudi vzrok, da sem se pol leta pred iztekom mandata vrnil na FAGG v IKPIR in ponovno prevzel vodstvo IKPIR do upokojitve. Kljub zavzetemu delu na FGG si našel čas za delo v ZDGITS. Zakaj se ti je to zdelo pomembno? V ZDGITS sem včlanjen od prvega dne po diplomi. Izjemno pomembno je, da smo strok- ovno združeni in da ob kritičnih situacijah v stroki kot civilna družba javno lahko povemo svoje mišljenje in tudi zahteve ter opozorimo na napake. V preteklosti so bila gradbena društva zelo aktivna, prirejala so ekskurzije, razne seminarje, družabna srečanja s plesi ipd. Vse to namreč povezuje stroko in jo istočasno kritično ocenjuje. Danes ZDGITS opravlja dve zelo pomembni nalogi, to sta redno izdajanje Gradbenega vestnika in or- ganiziranje pripravljalnih seminarjev za stroko- vne izpite. Osebno sem v ZDGITS dolga leta aktivno sodeloval kot član UO zveze, kot predsednik zveze, sedaj še vedno kot pod- predsednik zveze in kot vodja pripravljalnih seminarjev. Bil si tudi ustanovni član IZS in si še vedno njen aktivni član. Kako ocenjuješ vlogo IZS in njeno dosedanje delo? Bil sem med ustanovnimi člani IZS, kot takratni predsednik ZDGITS sem skupaj s kolegi tudi predlagal prvega predsednika IZS. Osebno sem vsa leta član UO matične sekcije gradbe- nikov, sem predsednik komisije za strokovne izpite za področje gradbeništva, istočasno pa tudi predsednik celotne Komisije za strokovne izpite vseh strok pri IZS. Aktivno sodelujem pri pripravi in spremembah gradbene regulative. Delo zbornice je v osnovi organizacijsko dobro zastavljeno, tudi izobraževanje je dobro organ- izirano in na nivoju. Večji problem IZS je slab statut, ki že več let ni bil posodobljen. Velika napaka je, da statut v volilnih postopkih in pri glasovanju ne daje neposredne pravice indi- vidualnemu članu zbornice, za kaj in za koga glasuje, ampak to pravico daje zastopnikom matičnih sekcij. Matične sekcije imajo enako število glasov, čeprav ima največja sekcija več kot tri tisoč pooblaščenih inženirjev, najmanjša pa le okrog sto petdeset. Če želi IZS postati prava zbornica članov, mora najti takšno statutarno rešitev, da bodo pri najvažnejših Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201728 odločitvah lahko sodelovali in glasovali vsi člani zbornice. To je namreč praksa po celem svetu. Očitno zate nikoli ni bil problem pomanjkanja časa. Znan si tudi kot funkcionar v športnih krogih. Kako si se srečal s športom? Moje življenje je od rane mladosti povezano z gibanjem in druženjem v različnem okolju, in kljub obširnemu pedagoškemu delu na fakulteti sem vedno želel biti med ljudmi, ki niso iz moje stroke in ki tudi nimajo enake ravni izobrazbe. Dolga leta sem bil predsednik Namiznoteniškega kluba Olimpija, nato preds- ednik Namiznoteniške zveze Slovenije in v letih 1986–89 tudi predsednik Namiznoteniške zveze Jugoslavije. Bil sem tudi mednarodni sodnik za namizni tenis. Aktivno sem kot funk- cionar delal v športu na območju Ljubljane. Sam osebno pa sem se s športom srečal v Mariboru po peti gimnaziji, ko sem aktivno igral košarko za Branik. V športnem duhu sem vzgajal tudi svoje tri otroke. Danes še vedno tekoče sledim vsem pomembnim domačim in inozemskim športnim dogodkom in redno obiskujem košarkarske tekme. Kaj svetuješ slovenskim gradbenikom v tem obdobju? Slovenskim gradbenikom svetujem, da se vsi bolj aktivno vključijo v delo ZDGITS in IZS. Ta aktivnost je nujno potrebna ob vsaki spremembi gradbene zakonodaje. Ne smemo namreč dopustiti, da o čistih strokovnih za- devah odločajo uradniki na ministrstvu, med njimi pravniki in drugi, ki v življenju niso narisali ene črte projekta ali prestopili ograje gradbišča. Zato apeliram na vse gradbe- nike, predvsem pa še na mlajše generacije: sedaj prihaja vaš čas in zato bodite aktivni v strokovnih združenjih in v IZS ter perma- nentno skrbite za svoje dodatno vseživljenjsko izobraževanje! Le tako boste prispevali h grad- beni stroki in k slovenski družbi to, kar se od vas glede na vašo izobrazbo in odgovornost tudi pričakuje. Hvala za odgovore. V imenu slovenskih gradbenikov se ti ob osemdesetletnici za vse opravljeno delo za- hvaljujem in ti še naprej želim vse najboljše! Vprašanja jubilantu je pripravil Janez Duhovnik Janez Duhovnik•DOC. DR. JANEZ REFLAK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 80 LET Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 29 NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB1 NEW ZEALAND APPROACH TO REDUCE THE NUMBER OF EXISTING EARTHQUAKE PRONE BUILDINGS dr. Leon Hladnik, univ. dipl. inž. grad. leon.hladnik@razpon.si RAZPON, d. o. o., Poklukarjeva ulica 23, 1000 Ljubljana Nataša Aleksič, univ. dipl. inž. grad. natasa@tmco.co.nz TM ConsultantsLtd, 5 Burdale St, PO Box 8874, Christchurch 8440, Nova Zelandija STROKOVNI ČLANEK UDK 624.042.7:699.841(931)(497.4) Povzetek l Prispevek opisuje uzakonjen pristop, uporabljen na Novi Zelandiji z namenom, da se v določenem časovnem obdobju zmanjša število obstoječih potresno neodpornih stavb. Pristop je razdeljen v več faz: določitev prioritet pri ocenjevanju; začetni proces ocenjevanja, s katerim se definirajo potencialno potresno neodporne stavbe; de- tajlna analiza potresno neodporne stavbe; določitev stavbe kot potresno neodporne; ojačevanje stavbe. Temu postopku je individualno podvržena večina stavb na Novi Ze- landiji z izjemami, kot so enoetažne stanovanjske hiše in stanovanjske hiše z manj kot tremi stanovanjskimi enotami, stavbe za kmetijstvo, mostovi, spomeniki ... V prispevku so prikazane tudi vzporednice s stanjem v Republiki Sloveniji. Ključne besede: začetna ocena, detajlna analiza, potresno neodporne stavbe, ojačevanje, zavarovanje Summary l This paper describes New Zealand legislative approach to identifying earthquake prone buildings and reduce the risk of earthquake related damage over a specified period of time. The earthquake prone building process consists of several stages: identification completed on a priority basis, initial evaluation process to deter- mine if a building is potentially earthquake prone, detailed engineering evaluation of the building, classification of the building as earthquake prone, building strengthening. Buildings subject to this process include the majority of the buildings in New Zealand with the exception of single storey residential buildings and residential buildings con- taining less than three household units, farm buildings, bridges, monuments, etc. The paper shows comparison with the current situation in regard to potentially earthquake prone buildings in the Republic of Slovenia. Keywords: initial evaluation, detailed engineering evaluation, earthquake prone build- ings, building strengthening, insurance NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič 1 Poobjava članka, objavljenega v Zborniku 38. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, FGG, 2. 12. 2016. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201730 1•UVOD 2•POLITIKA RAVNANJA PRI IDENTIFIKACIJI POTRESNO NEODPORNIH STAVB Na podlagi novozelandskega Zakona o gra- ditvi iz leta 2004 [BA, 2004] so morale re- gionalne oblasti (Territorial Authority –TA) na Novi Zelandiji razviti politiko glede ravnanja s potresno neodpornimi obstoječimi stavbami [ACG]. Ta pomembni proces, ki še vedno traja, je za regionalne oblasti zahteven in ima velike in daljnosežne posledice za lastnike nepremičnin. Dopolnitev Zakona o graditvi iz leta 2016 [BAA, 2016] zaradi poenotenja postopkov in centraliziranja evidenc centralizira del pris- tojnosti regionalnih oblasti na zvezni ravni. Dopolnitev zakona podaja tudi realnejše sk- rajne časovne roke, v katerih mora biti oprav- ljena ocena potresne odpornosti stavb, in roke za izvedbo sanacije stavb, ki se na podlagi ocenjevanja izkažejo za potresno neodporne. Ti roki so odvisni od rizika lokacije stavbe (preglednica 1). Nova Zelandija je razdeljena na tri območja glede rizika lokacije stavb (slika 1): zelo rizično, srednje rizično in manj rizično območje. Slika 1•Razdelitev Nove Zelandije na rizična območja [BAA, 2016]. Preglednica 1 • Časovni okvir za oceno in sanacijo potresno neodpornih stavb [BAA, 2016] Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB 2.1 Potresno neodporne stavbe Resnejše zahteve o potresni zasnovi stavb so bile v zakonodajo Nove Zelandije vključene šele leta 1965 in so bile rezultat raziskav v tistem času. V 8. poglavju standarda iz leta 1965 je bila prepovedana gradnja nearmi- ranih zidanih stavb, ki bi imele več kot eno nadstropje. Naslednja različica standarda, ki je obravnaval projektiranje potresno odpornih stavb, je bila objavljena leta 1976. Večina večjih mest in krajev je uveljavila 8. poglavje standarda iz leta 1965. Posledica je bila, da se je med letoma 1968 in 2008 izvedlo mno- go ojačitev ali rušenj številnih stavb, ki so bile opredeljene za potresno neodporne. Zakon o graditvi [BA, 2004] je uvedel zdaj veljavni standard, ki obravnava projektiranje potresno odpornih stavb [NBS, 2004]. Pred Zakonom o graditvi [BA, 2004] se je izraz »potresno tvegana stavba« nanašal le na nearmirane zidane stavbe. Zdaj pa je lahko potresno neod- porna stavba iz kakršnegakoli materiala: jekla, Območje: Zelo rizično Srednje rizično Manj rizično Z 0,3 0,15 Z 0,3 Z 0,15 Ocena potresne odpornosti stavb: 5 let 10 let 15 let Izvedba sanacije potresno neodpornih stavb: 15 let 25 let 35 let Z ... faktor potresne nevarnosti, ki je skladen z maksimalnim pospeškom tal. betona, lesa ali zidana. Stopnja tveganja, ki ga predstavljajo stavbe, zgrajene pred kratkim, demino leta 2000, je zdaj širše priznana. Še zlasti je problematično neustrezno obnašanje armiranobetonskih konstrukcij zaradi poman- jkljivega detajliranja. 122. člen Zakona o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004] določa, da je stavba potresno neodporna (earthquake prone building), če ne dosega 34 % zahtev trenutnega novega standarda o stavbah [NBS, 2004]: »Potresno neodporne stavbe so stavbe, ki se bodo med zmernim potresom ali po njem ver- jetno porušile in pri tem povzročile poškodbe ali smrt oziroma škodo na katerikoli drugi nepremičnini. Zmerni potres je tisti, ki ustvari tresenje, ki ima enako trajanje, vendar pa dosega eno tretjino jakosti potresnega tresen- ja, ki bi se uporabilo za projektiranje nove stavbe na tej lokaciji. Potresno neodporne stavbe so opredeljene kot tiste, ki ne doseg- ajo odpornosti pri 34 % potresne obtežbe, določene po trenutnem novem standardu za stavbe.« [NBS, 2004] Politika oblasti glede identifikacije in ravnanja s potresno neodpornimi obstoječimi stavbami temelji na osnovi, da je za vse stavbe, zgra- jene pred letom 1976, treba zagotoviti, da dosežejo vsaj 34 % zahtev novega standarda o stavbah. Temu je individualno podvržena večina stavb na Novi Zelandiji z izjemami, kot so enoetažne stanovanjske hiše in stano- vanjske hiše z manj kot tremi stanovan- jskimi enotami, stavbe za kmetijstvo, mostovi, spomeniki … Proces identifikacije potresno neodpornih stavb ima štiri faze. Faza 1 – Določitev prioritet Prioritete določijo regionalne oblasti. Prior- itetno se obravnavajo javne stavbe, kot so bolnišnice in šole, gasilski domovi …, kasneje pa preostale. Faza 2 – Proces začetnega vrednotenja (PZV) – Initial Evaluation Process (IEP) Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 31 Slika 2•Vzorec obvestila na potresno neodporni stavbi. Slika 3•Izsek iz javnega seznama potresno neodpornih stavb [WCC, 2016]. NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič Kvalificirani gradbeni inženir konstruktor po naročilu regionalnih oblasti opravi oceno potresne odpornosti stavbe. Faza 3 – Sporočilo lastnikom stavbe Lastnik prejme obvestilo, da se njegova stavba šteje za potencialno potresno neod- porno. Lastnik ima tri do štiri mesece časa, da predloži dodatne informacije, da se lahko ocena potresne odpornosti stavbe revidira. Lastnik lahko v tem času na lastne stroške pridobi detajlno inženirsko vrednotenje (DIV) – Detailed Engineering Evaluation (DEE). Faza 4 – Obvestilo na podlagi124. člena Če se ne pridobijo dodatne informacije, se na podlagi 124. člena Zakona o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004] izda obvestilo (slika 2), s katerim se stavba klasificira kot potresno neodporna stavba. Obvestilo vsebuje tudi čas, v katerem mora lastnik ojačiti stavbo. To obvestilo mora biti fizično pritrjeno na stavbo. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201732 Seznami potresno neodpornih stavb (slika 3) so pogosto objavljeni na spletnih straneh svetov regionalnih oblasti [WCC, 2016]. Ko se stavba ustrezno ojači, se odstrani obvestilo in se izbriše s seznama. Poleg definicije potresno neodporne stavbe je uvedena tudi definicija potresno tvegane stavbe. Potresno tvegana stavba je vsaka stavba, katere ocena potresne odpornosti se giblje med 34 % in 67 % NBS. Nevarnost poškodb ali smrti ljudi pri tovrstni stavbi je manjša kot pri potresno neodporni stavbi, ven- dar je tveganje za poškodbe tovrstne stavbe še zmeraj visoko. 2.2 Proces začetnega vrednotenja (PZV) – Initial Evaluation Process (IEP) Kvalificirani gradbeni inženir konstruktor po naročilu in na podlagi prioritete regionalnih oblasti opravi proces začetnega vrednotenja (PZV) potresne odpornosti obstoječe stavbe. Proces začetnega vrednotenja (PZV) morajo naročiti in plačati regionalne oblasti za vse stavbe, ki zahtevajo oceno (vključene so stavbe, zgrajene pred letom 1976). PZV na lastne stroške lahko naročijo tudi lastniki nepremičnin, če želijo postopek začeti prej. PZV za stavbe, zgrajene po letu 1976, vedno naročijo lastniki, saj od oblasti ne bodo dobili informacije o potresni odpornosti. Cilja PZV sta: • določiti nivo obnašanja stavbe (potresna odpornost) glede na sedanje standarde; • ugotoviti, ali stavba pri potresni odpor- nosti dosega 34 % zahtev novih stand- ardov o stavbah (NBS). Poročilo PZV prikazuje: • proces, ki ga opravi konstruktor; • odstotek NBS in potresni razred. Postopek PZV je standardizirano inženirsko orodje, ki ga je razvilo novozelandsko združenje za potresno inženirstvo – NZSEE [NZSEE, 2014]. Ločeno so podana priporočila za nearmirane zidane stavbe [NZSEE, 2006]. Postopek PZV temelji na predpostavki, da so se pri projektiranju stavbe upoštevale vse zahteve predpisov in standardov o potresno odpornem projektiranju, ki so veljali v času projektiranja oz. izgradnje stavbe. V okviru PZV se upoštevajo vrsta in starost stavbe, lokalna seizmičnost, pogoji tal in vse določljive konstrukcijske oslabitve (tlorisna in vertikalna neregularnost, kratki stebri ...). V okviru PZV je obvezno opraviti tudi vizualni ogled stavbe, ki se ocenjuje. Oblika poročila [NZSEE, 2014] o opravljenem PZV in njegova vsebina sta standardizirani (slika 4). Postopek PZV lahko opravi le kvalificirani gradbeni inženir konstruktor z zadostnimi izkušnjami pri projektiranju in ocenjevanju stavb glede potresnih vplivov ter je dodatno usposobljen za opravljanje postopka PZV. Na sliki 5 je razviden vpliv leta gradnje oz. ojačitve stavbe, zajet v faktorju B, na rezul- tate PZV [NZSEE, 2014]. Faktor B predstavlja razmerja vrednosti različnih faktorjev novega standarda o stavbah – NBS, kot so faktor Slika 4•Izsek iz Poročila o postopku začetnega vrednotenja – PZV [NZSEE, 2014]. Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 33 Če je lastnik nepremičnine prejel obvestilo na podlagi 124. člena Zakona o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004], da je njegova stavba potresno neodporna, kar pomeni, da je tudi z detajlnim inženirskim vrednotenjem potrjeno oz. dokazano, da potresna odpornost stavbe ne dosega 34 % novega standarda o stavbah, ima na voljo naslednje možnosti. 1. Lahko se izvede ojačitev stavbe v pred- pisanem dovoljenem časovnem roku. Pri tem mora z ojačitvijo doseči potresno odpornost stavbe vsaj 34 % NBS. Po izvedeni ojačitvi se obvestilo na podlagi 124. člena odstrani. 2. Stavba se lahko poruši. To verjetno ne bo upoštevano, če je stavba kulturnozgodovin- skega značaja. 3. Lastnik ne ukrene ničesar. V tem primeru: a. Ko poteče čas, določen v obvestilu na podlagi 124. člena, predviden za izved- bo ojačitve, regionalne oblasti razglasijo stavbo za neprimerno za uporabo. Slika 5•Faktor B – PZV; vplivi glede na leto izgradnje stavbe [NZSEE, 2014]. bližine potresne prelomnice, faktor potresne nevarnosti, faktor nihajnega časa, faktor duktil- nosti, faktor obnašanja konstrukcije, ki vplivajo na določitev velikosti potresnih vplivov, in vred- nosti faktorjev predhodnih standardov. 2.3 Detajlno inženirsko vrednotenje (DIV) – Detailed Engineering Evaluation (DEE) To je bolj detajlna ocena, ki jo opravi kvali- ficirani konstruktor in jo običajno naroči last- nik stavbe, če želi pridobiti realnejšo oceno potresne odpornosti svoje stavbe. Cilj deta- jlnega inženirskega vrednotenja (DIV) [EGA, 2012] je enak cilju procesa začetnega vred- notenja – PZV. Pri ocenjevanju obnašanja stavbe v okviru PZV so se lahko uporabile konservativne predpostavke, ki se v okviru DIV preverijo tako, da se upošteva bolj realno stanje. DIV-poročilo prikazuje enake informacije o stavbi kot PZV-poročilo, vendar so te informa- cije veliko bolj podrobne. Bistvena razlika med PZV in DIV je, da DIV temelji na potresni analizi konstrukcije, medtem ko je PZV ocena na osnovi ogleda konstrukcije in gradbenih načrtov (če ob- stajajo). Analize konstrukcije v PZV ni ozi- roma je minimalna, recimo samo za en del konstrukcije (npr. račun odpornosti nearmi- rane zidane stene za določeno višino in debelino). 3•OBVEZNOSTI LASTNIKA STAVBE b. Verjetno bo lastnik v tem primeru težko našel najemnika ali kupca, če bo želel stavbo prodati. Strošek ojačitvenih del je odvisen od obstoječega obnašanja konstrukcije; lokac- ije; vrste konstrukcije/materiala; zahtev, ki veljajo za zgodovinske stavbe; uporabljene metode ojačevanja; ciljev ojačitve. Generalno so ojačitvena dela zelo draga. V nekaterih primerih stroški ojačitev lahko presegajo tre- nutno vrednost stavbe. Vplivi na zavarovanje Lastnik nepremičnine mora takoj obvestiti zavarovalnico [NZI, 2012], če se ugotovi, da je stavba potresno neodporna. Zavarovalnina se v tem primeru skoraj zagotovo spremeni. Vsaka stavba je drugačna in pri zavarovalnini se upoštevajo vse posebne lastnosti. Vsekakor pa se zgodijo minimalne spremembe: • Ne glede na določila zavarovanja pos- tane osnova za poravnavo odškodnina (tržna vrednost nepremičnine). Zavarov- alna polica lahko določa, da se izgubljeno premoženje nadomesti z novim. V tem primeru se to določilo spremeni in se izplača odškodnina, enaka trenutni tržni vrednosti nepremičnine. • Stroški obnovitvenih del, ki so potrebna zaradi učinkov potresa, se bodo izločili iz zavarovalnine. Eno osnovnih načel zavarovanja je, da plača dejansko finančno izgubo zavarovanca. Kadar je stavba ocenjena za potresno neodporno, se zaradi znane finančne obveznosti lastnika vrednost stavbe potencialno zniža od njene prvotne vrednosti. Rekonstrukcije in dograditve Zakon o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004] eksplicitno ne določa zahtev o potresni odpor- nosti stavbe (% NBS) v primeru rekonstrukcije in dograditve. Dograditev je novogradnja, zato mora potresna odpornost ustrezati zahtevam trenutno veljavnega standarda (100 % NBS). V primeru rekonstrukcije obstoječe stavbe se z rekonstrukcijo ne sme zmanjšati njena potre- sna odpornost, kar pomeni, da mora stavba po rekonstrukciji imeti vsaj enako stopnjo potresne odpornosti kot pred rekonstrukcijo, v NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič do leta 1965 od leta 1992 do leta 2004 Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201734 vsakem primeru pa mora biti potresna odpor- nost vsaj 34 % NBS, kot velja za vse stavbe. Ta zahteva velja tudi, če za rekonstrukcijo ni potrebno gradbeno dovoljenje. Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB V primeru dograditev se lastniki raje odločajo za dodatke, ki so ločeni od glavnega ob- jekta (z ustreznim odmikom), saj se s tem izognejo obveznemu DIV in morebitnemu potrebnemu ojačevanju stavbe, če se doka- zana stopnja doseganja zahtev novega standarda (rezultat DIV) po dograditvi zmanjša. 4•PRIMER IZ PRAKSE Za konkretno stavbo (slika 6) so v preglednici 2 prikazani rezultati detajlnega inženirskega vrednotenja (DIV) [DEE, 2015]. Pri vrednotenju (DIV) je bila na razpolago projektna doku- mentacija stavbe. Temelji konstrukcije so kombinacija pasovnih in točkovnih temeljev. Talna plošča ni vpeta v pasovni temelj. Prečni jekleni portalni okvirji v razmiku 5,6 m in razponu 14 m so na eni strani vpeti v točkovne temelje, na drugi strani so na temelj členkasto priključeni. Na stebre je na višini 5,6 m nad tlemi priključena žerjavna proga, ki poteka vzdolž celotne stavbe. V prečni smeri se horizontalne potresne sile prenašajo preko momentnih okvirjev v temelje. V vzdolžni smeri horizontalne sile prevzamejo vertikalna zavetrovanja in zidane stene. Izračunana potresna odpornost stavbe dosega 38 % NBS. Najbolj kritični element so kontaktni tlaki in sidrne palice priključka jeklenega stebra na temelj. Ta ocena uvršča stavbo v potresno tvegano stavbo, vendar ne potresno neodporno. Za isti primer je bil izveden proces začetnega vrednotenja (PZV), s katerim je bila odpornost Slika 6•Obravnavana stavba [DEE, 2015]. Lokacija: 15 Vanadium Place, Christchurch Namen uporabe: komercialna uporaba Število etaž: 1 (pritličje) Tlorisna površina: 19,5 m x 34 m = 574m2 Letnica gradnje: 1979 Potencialni problemi Opažene dejanske poškodbe konstrukcije po potresih Rezultati analize konstrukcije – približni odstotek NBS Temelji Ni vidne škode. Izmerjeni posedki med 0 in 15 mm po celotni površini stavbe. 38 % NBS – kontaktni tlaki Zidane stene pri obtežbi v smeri pravokotno na ravnino stene Zelo malo vidnih razpok na armiranih zidanih stenah. 64 % NBS Zidane stene pri obtežbi v ravnini stene nad 100 % NBS Jekleni portalni okvir Ni vidne škode. 45 % NBS – stebri, 74 % NBS – prečke Vpetje stebra v temelj Ni vidne škode. 62 % NBS – priključna pločevina Vpetje/sidranje točkovnega temelja Ni vidne škode. 39 % NBS – sidrne palice Horizontalno zavetrovanje v ravnini strehe Zavetrovanje, prikazano v načrtih, ne obstaja. 83 % NBS – upogibna nosilnost prečk okvirjev okrog šibke osi Vertikalno zavetrovanje Ni vidne škode. 80 % NBS Preglednica 2 • Rezultati pregleda in detajlnega inženirskega vrednotenja (DIV) [DEE, 2015] Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 35 NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič 5•VZPOREDNICE S SLOVENIJO 6•SKLEP 7•LITERATURA stavbe ocenjena na 80 % NBS. To kaže, da lahko rezultat začetnega vrednotenja bistveno odstopa od detajlno izračunane odpornosti in je na nevarni strani. Tako odstopanje se zasle- di zlasti pri novejših stavbah, zgrajenih po letu 1976, ki so v PZV ovrednotene z višjo oceno. Detajlno inženirsko vrednotenje (DIV) je poka- zalo, da obravnavna stavba ni potresno ne- odporna (dosega več kot 34 % NBS), zato ojačevanje po zakonu ni potrebno. Lastnik ni želel izboljšati potresne odpornosti stavbe, zato se ni pristopilo k ojačevanju stavbe. Protipotresno preverjanje konstrukcij stavb je bilo v Sloveniji kot delu nekdanje Jugoslavije uzakonjeno šele leta 1963 po katastrofalnem skopskem potresu. Resnejša posodobitev protipotresnih predpisov je bila uveljavljena leta 1981. Z letom 2005, s prehodnim obdob- jem do leta 2008, pa so bili uvedeni sodobni standardi Evrokod. Iz različnih študij ([RS MO, 2013], [POTROG, 2013]), narejenih v Sloveniji, je razvidno, da veliko, predvsem starejših, stavb nima take potresne odpornosti, kot jo zahtevajo sodobni standardi Evrokod. Mnoge od teh stavb bi se že pri zmernejših potresih, manjših od mak- simalnih projektno pričakovanih, porušile ali vsaj močno poškodovale in tako povzročile smrtne žrtve in veliko materialno škodo. V Sloveniji ni nobene zakonske zahteve, ki bi lastnike takih obstoječih stavb zavezovala, da bi izboljšali potresno odpornost z ustrezno rekonstrukcijo oziroma ojačevanjem. Po drugi strani pa Pravilnik o mehanski odpor- nosti in stabilnosti [UL RS, 2015] zahteva, da, kadar gre za rekonstrukcijo objekta, s tem posegamo v nosilno konstrukcijo, zato mo- ramo objekt rekonstruirati tako, da objekt po rekonstrukciji v celoti, kadar so dane tehnične možnosti, ustreza zahtevam standardov Ev- rokod, tudi pri potresni odpornosti. Določilo je nejasno [Prebil, 2016], saj tehnične možnosti skoraj vedno obstajajo, vprašanje je, kako ekonomične so. Lastniki stavb se praviloma za rekonstrukcije odločajo zaradi drugih razl- ogov, kot so na primer sprememba namem- bnosti stavbe in pogoji uporabe, ne pa zato, da bi izboljšali potresno odpornost stavb, saj jih k temu zakonsko nič ne zavezuje. V stroko- vni javnosti je bila pred kratkim že podana pobuda v zvezi s problematiko zakonske ure- ditve in možne izboljšave regulacije področja rekonstrukcije objektov [Prebil, 2016], pri tem pa bi bilo smiselno, vsaj kar zadeva potresno odpornost stavb, upoštevati tudi izkušnje, ki jih imajo v drugih razvitih državah sveta na potresnih območjih. V zadnjem obdobju se v Sloveniji intenzivno iz- vajajo energetske sanacije objektov. Te sanac- ije se opravljajo z namenom približevanja k energetsko varni družbi z nizkim ogljičnim odtisom in so subvencionirane iz državnih skladov. O problematiki in nepravilnosti iz- vajanja energetskih sanacij se govori tudi v javnosti [Krištof, 2015]. Ena od problematik je tudi ta, da se pred opravljeno energetsko sanacijo, na primer stanovanjskega bloka, zgrajenega pred letom 1963, ki praviloma zajema prenovo fasade, ne izvede tudi potre- sna sanacija konstrukcije stavbe. Z novimi fasadami se lahko celo skrijejo morebitne konstrukcijske razpoke na nosilnih fasadnih stenah. Ker je stavba precej lepša in je videti novejša, ljudje lahko dobijo lažen občutek, da je tudi (potresno) varnejša. O protipotresnih prenovah v javnih razpravah skoraj ni govora, zanje ni subvencij, fasade po vsej deželi so nove, konstrukcije stavb pa ostajajo nep- rimerne še naprej. Med kriteriji za dodelitev subvencij za energetsko sanacijo stavbe ni kri- terija, da bi morala stavba imeti vsaj določen nivo potresne odpornosti [EKO, 2016]. Stavba se lahko v Sloveniji potresno zavaruje le kot dopolnitev, npr. požarnega zavarovanja [ZT, 2016]. Pri tem je premijska stopnja odvi- sna od tega, ali je bila stavba zgrajena do konca leta 1964 ali po njem, od lokacije – to je potresne nevarnosti območja, kjer je stavba, in od vrste stavbe, ni pa odvisna od dejan- ske potresne odpornosti posamezne stavbe. Najvišje premije so na Bovškem in v Ljubljani (ag = 0,25 g), nižje pa so npr. v Mariboru, kjer je potresna nevarnost manjša (ag = 0,1 g). V Sloveniji ni nobene zakonske zahteve, ki bi lastnike obstoječih, predvsem starejših stavb z nezadostno potresno odpornostjo zavezovala, da bi izboljšali potresno odpornost z ustrezno rekonstrukcijo oziroma ojačevanjem, tako kot je to na Novi Zelandiji. V izognitev katastrofal- nim posledicam močnejšega potresa bi bilo nujno čim prej zakonsko uvesti sistematičen proces ocenjevanja in ojačevanja obstoječih potresno neodpornih stavb. Zmanjšanje števila potresno neodpornih stavb v Sloveniji bi bilo mogoče le s sodelovanjem različnih strok (gradbene, arhitekturne, energetske, ekonomske, davčne, zavarovalniške, medijske …) in politike. Proces bi bil dolgotrajen, poleg povečanja varnosti ljudi in premoženja ob katastrofalnih potresih, možnih v Sloveniji, pa bi ugodno vplival tudi na oživitev gradbeništva v Sloveniji. ACG, Auckland Councile Guide, Earthquake prone bildings, guidance and approaches, http://www.aucklandcouncil.govt.nz/EN/AboutCouncil/ representativesbodies/LocalBoards/Waitematalocalboard/Documents/earthquakepronebuildings-guidanceandapproaches09022016.pdf, 2016. BA, The Building Act 2004, New Zealand, 2004. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201736 BAA, Building (Earthquake-proneBuildings) Amendment Act 2016, New Zealand, 2016. DEE, Detailed Engineering Evaluation, 15 Vanadium Place, Christchurch, issue 1, Job No. 150956, TM Consultants, New Zealand, October 29, 2015. EGA, Guidance on Deatailed Engineering Evaluation of Earthquake Affected Non-residental Buildings in Canterbury, Part 2 Evulation Procedure, Draft Prepared by Engineering Advisory Group, Revision 7, New Zealand, 2012. EKO, osebni razgovor s predstavnikom EKO sklada, 2016. Krištof, T., Potemkinove prenove, O smiselnosti energetskih sanacij objektov, Mladina, http://www.mladina.si/167378/potemkinove-prenove, številka 25, 19. 6. 2015. NBS, New Building Standard, NZS 1170.5: 2004, New Zealand, 2004. NZI, a business division of IAG New Zealand Limited, Important Information about Earthquake-prone bildings, NZS8291, 12/12, 2012. NZSEE, Assesment and Improvement of the Structural Performance of Buildings in Earthquakes, Corriegenda 3, Section 3, Initial Seismic Assessment, Recommendations of NZSEE Project Technical Group, In collaboration with SESOC and NZGS, Supportedby MBIE and EQC, 9. september 2014. NZSEE, Assesment and Improvement of the Structural Performance of Buildings in Earthquakes, Section 10 Revision, Seismic Assessment of Unreiforced MasonaryBuildings, Recommendations of NZSEE Project Technical Group, In collaboration with SESOC and NZGS, Supportedby MBIE and EQC, Issued as a part of Corrigendum No.4, June 2006. POTROG, Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite; ZAG, ARSO, Inštitut za vodarstvo, d. o. o., junij 2013. Prebil, D., Rekonstrukcija objektov, Problematika zakonske ureditve in možne izboljšave regulacije področja, IZS NOVO, Glasilo inženirske zbornice Slovenije, letnik 19, št. 79, oktober 2016. RS MO, Ocena potresne ogroženosti Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, štev. 842-9/2012-59-DGZR, 17. 6. 2013. WCC, Wellington City Council, Earthquke-prone buildings list, http://wellington.govt.nz/services/rates-and-property/earthquake-prone-buildings/earthquake-prone-buildings-list, 2016. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, št. 101/2005, Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, 2005. ZT, zasebni razgovor s predstavnikom Zavarovalnice Triglav in informativne ponudbe za zavarovanje, 2016. Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 37 SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK• Marko Lutman, Gašper Brus SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK1 BEARING REPAIR ON THE PETELINJEK VIADUCT mag. Marko Lutman, univ. dipl. inž. grad. marko.lutman@dri.si Gašper Brus, univ. dipl. inž. grad. gasper.brus@dri.si DRI upravljanje investicij, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana STROKOVNI ČLANEK UDK 624.041:624.21.037(497.4) Povzetek l Viadukt Petelinjek, levi objekt dolžine 630 m, desni 617 m, zgrajen leta 2005, leži na avtocesti A1 na odseku Trojane–Blagovica. Viadukt je semiintegralna pred- napeta konstrukcija s šestimi polji, grajen po sistemu prostokonzolne gradnje. Obstoječa ležišča na krajnih in vmesni podpori zadnjega polja so nasedla zaradi prevelikih zasukov prekladne konstrukcije med gradnjo objekta. Drsna vodila lončnih ležišč zato niso več omogočala prostih pomikov. Pri odpravi pomanjkljivosti pred iztekom 10-letne garancije konstrukcije je bilo treba obstoječa ležišča zamenjati z novimi ležišči nosilnosti do 15.000 kN. Naročnik DARS je pozval inženirja DRI, da preuči rešitev za obstoječe težave. Po pos- vetovanju s projektanti je Gradis biro za projektiranje Maribor izdelal statično presojo iz- vedenega viadukta, Gorenjska gradbena družba Kranj (GGD) s podizvajalcem Freyssinet Adria pa je poskrbela za pravilno opravljanje del. Obstoječa lončna ležišča so bila zamen- jana z novimi, nekoliko večjimi ležišči enakega tipa. Zaradi geometrijske prilagoditve so bila na krajnih opornikih in stebru lončna ležišča vložena v poglobljene betonske pod- stavke in ponovno podlita. Izvedba je trajala 6 tednov in je bila končana oktobra 2015. V tem času promet na viaduktu ni bil bistveno moten. Dela so bila opravljena v zadovoljstvo vseh sodelujočih v skladu s programom. Ključne besede: sanacija ležišč, lončna ležišča, zasuki Summary l The Petelinjek viaduct, left nearly 630 m long structure and right 617 m long structure, built in 2005, is located at the A1 highway, section from Trojane to Blagovica. The viaduct is a semi-integral prestressed cantilever structure with six spans. The existing bearings on each abutment and intermediate column of the last span were seriously damaged because of too big rotations during the bridge erection. In the context of the elimination of defects before the 10 year construction guarantee it was necessary to replace the existing bearings with new larger bearings of the same type and 15,000 kN carrying capacity. The DRI engineer was approached by the client DARS to submit a technical solution for the existing problems. After consultation with project designers, Gradis design bureau from Maribor was awarded the contract to prove static and design solution, whereas GGD Kranj cooperated with Freyssinet Adria to perform the works. Existing pot bearings were replaced with new, slightly larger pot bearings. Due to the geometric irregularities some adjustments were made on the lateral supports and pillar. The duration of contract was 6 weeks and it was finished in October 2015. During this period the traffic on the viaduct was not considerably disrupted. All works were carried out to the satisfaction of the client and all parties involved, in compliance with the programme. Keywords: bearing repair, pot bearing, rotations 1 Poobjava članka, objavljenega v Zborniku 38. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, FGG, 2. 12. 2016. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201738 Marko Lutman, Gašper Brus • SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK V skladu z osnovno pogodbo, sklenjeno med naročnikom DARS in izvajalcem CPM (v stečaju), je banka (nosilec garancije) poob- lastila novega izvajalca GGD s podizvajalcem Freyssinet Adria, da je prevzel obveznost odprave pomanjkljivosti iz garancije, konk- retno v tem primeru zamenjavo poškodovanih stalnih ležišč viadukta Petelinjek na krajnih podporah in vmesnih stebrih v osi 6 leve in desne strani avtoceste. V sklopu omenjenega naročila je bilo treba zamenjati 12 kosov lončnih ležišč nosilnosti od 9000 do 15.000 kN (slika 1). 1•UVOD 2•STANJE OBSTOJEČIH LEŽIŠČ Slika 1•Shema ležišč. Slika 2•Stanje lončnega obstoječega ležišča v osi 6 ([ZAG, 2008], [CPM, 2010]). Zavod za gradbeništvo (ZAG Ljubljana) in izvajalec CPM sta predhodno v letih 2008– 2010 opravila detajlna pregleda obstoječih ležišč proizvajalca Maurer Soehne iz Münchna na levem in desnem objektu. Ugotovila sta, da so lončna ležišča poškodovana zaradi prevelikih zasukov. ZAG je nato podal pred- log za spremljavo z meritvami do zamen- jave ležišč. Pri drsnih lončnih ležiščih je bilo opaziti več nepravilnosti, na primer: nasedla stranska zgornja vodila na spodnjo ploščo, poškodovana protikorozijska zaščita, zasuk nagibne reže ležišč preko 0,013 rad, (slika 2, desno). V oseh 6 in 7 so drsna vodila povsod nalegala na spodnjo ploščo lonca. Na ležiščih v osi 1 je bil odmik vodil samo še nekaj mm. Ker stanje ni kazalo na nepravilnosti pri vgradnji in podlivanju ležišč, smo vzroke za poškodbe in prevelike zasuke iskali drugje. Ponovna in dodatna statična analiza viadukta ter meritve deformacij niso ugotovile vzrokov v zasnovi viadukta in izvedbenih načrtih ter so potrdile prvotni izračun projektanta [Završki, 2004]. Vzroke je zato bilo treba iskati v postopku gradnje viadukta, ki je pri zaključku prvega in zadnjega polja potekala kot asimetrična prostokonzolna gradnja – slika 3. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 39 SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK• Marko Lutman, Gašper Brus 3•PROJEKTNA NALOGA ZA SANACIJO LEŽIŠČ Slika 3•Sistem asimetrične prostokonzolne gradnje zadnjega polja [Duclos, 2015]. Predmet projektne naloge je bila zamenjava vseh ležišč v oseh 1, 6 in 7. Ker bi zapora prometa imela zelo neugodne posledice, je bila predvidena zamenjava med prometom in le izjemoma z delnimi prometnimi omejitvami. Projektna naloga je prvotno predvidevala za- menjavo ležišč z le malenkostnimi posegi na opornikih in stebrih. Predvidena sta bila odstranitev starih ležišč in privitje novih sidrnih vijakov na obstoječe jeklene vložke v kon- strukciji. Menili smo, da je prišlo do zasukov ležišč zaradi pomanjkljivega podlitja z malto. Korekcija nivelete s podlitjem z malto in/ali odstranitvijo nekaj cm betona sprva ni bila predvidena. Zato so bila predvidena nova lončna ležišča z omejeno višino (144–150– 186 mm) in enako razporejenimi sidrnimi luknjami kot pri obstoječih ležiščih. Po preveritvi dejanskega stanja in meritvah na objektu je izvajalec ugotovil neskladje med projektirano rešitvijo in dejanskim stanjem. Izkazalo se je, da bi vpetje zgornjega dela ležišča na deformirano in zasukano zgornjo konstrukcijo pomenilo vnos velikih trajnih za- sukov ležišč. Nadalje je izvajalec ugotovil, da se odprtine za sidra v spodnji podlagi betona ne ujemajo z delavniškimi načrti in so zamaknjene za nekaj mm. Problem so bili tudi premajhne proste višine in premajhni podesti za namestitev dvigalk. Poleg tega so se obstoječa ležišča v osi 1 levega objekta pod težkim tovornim prometom hipno premikala tudi za nekaj mm. Vse to je bilo naročniku predstavljeno na uvodnem sestanku pred začetkom del. Naročnik in inženir sta od izvajalca zahtevala nov projekt sanacije z upoštevanjem teh vidikov. V novi zasnovi za lončna ležišča je izvajalec predvidel radikalen poseg s tem, da se z dolbenjem odstranil do 2 cm betona na naležnih površinah opornikov in stebrov, zaradi posega v obstoječa sidra pa se ponovno preveri možnost podlitja le z malto, brez sider. Nova lončna ležišča bi imela tudi večjo nosilnost, posledično pa večji tloris lonca in bata [Gradis, 2015]. Pri obravnavanih podporah je novi projekt sanacije predvidel istočasno zamenjavo obeh ležišč po naslednjem postopku: a) izdelava ustreznega dostopa s fiksnim odrom (na stebru v osi 6 z visokim, na krajnih opornikih pa z nizkim ali brez), b) izdelava dveh pomožnih betonskih blokov za dvig konstrukcije na vsaki krajni podpori objekta, v osi 6 dvig konstrukcije na obstoječih betonskih podstavkih, c) istočasni dvig škatle prekladne konstrukcije z dvigalkami (nosilnosti min. 4–8 kos x 3360 kN) za največ 15 mm in fiksiranje dvigalk v tem položaju, d) odvitje sidrnih vijakov, e) odstranitev ležišč z verižnim škripcem (dela je treba opravljati zelo pazljivo in predvsem pri prvem ležišču dobro spremljati stanje, ker bi odstranitev lahko oviralo morebitno dodatno sidranje ležišča z epoksimalto), f) morebitna popravila nastalih poškodb zgornje podlage ter dodatno struganje, dolbenje in čiščenje zgornje in spodnje ploskve betona, da se pridobi ustrezen prostor za vgradnjo (dela se opravljajo z mehanskimi orodji), g) namestitev in uravnavanje ležišč ter podlivanje ali injektiranje zgornje in spodnje rege z epoksimaso v odvisnosti od razpoložljive debeline rege, h) po potrebnem času strjevanja (v odvisnosti od temperature okolja) se hidravlične dvigalke popustijo, s čimer se obtežba prenese na nova vgrajena ležišča, sledi še ničelna meritev, i) dela na krajnih opornikih potekajo ob konceh tedna, ko tovornega prometa ni. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201740 Marko Lutman, Gašper Brus • SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK 4•MATERIALI IN IZVEDBA Za lončna ležišča so bile podane zahteve, da morajo ustrezati SIST EN 1337-5 in -2 ([SIST, 2005], [SIST, 2004]) (proizvod z znakom CE) z dodatno opremo po nemškem dovoljenju – »Zulassung Z 16.7 –xxx« (z dodatnim znakom Ü) [Maurer, 2014]. Za zalivno nizkoviskozno epoksimaso je bila predvidena debelina vgradnje 0,5–1 cm, ki Slika 4•Vzdolžni pogled na lončno ležišče tipa 2.2 po SIST EN 1337-1 [SIST, 2001]. je bila odvisna od razpoložljivega prostora in od velikosti ležišč. Trdnostno je morala odgo- varjati pritiskom (MSN: do 15.000 kN/ležišče) in trdnosti mase v času želenega spuščanja s hidravlike na ležišča (trdnostni razred 55 MPa). Zgornje rege ob ležiščih so morale biti dobro zatesnjene in hkrati z možnostjo popol- nega odzračenja (ventili za zrak). Izbrana so bila lončna ležišča proizvajalca Maurer Söhne iz Nemčije, ki so odgovarjala zahtevam standardov in so imela vse zahtev- ane certifikate [Maurer, 2014] (slika 4). Izvedba ležišč je potekala po zastavljenem dopolnilnem projektu za izvedbo. Naprej je izvajalec zamenjal ležišča v oseh 7 in 6, nato pa še ležišča v osi 1. Pri vgradnji ležišč ni bilo večjih težav (slike 5–8), razen v določenih primerih (krajni oporniki), ko je bilo treba dela opravljati brez tovornega prometa. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 41 SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK• Marko Lutman, Gašper Brus Slika 5•Dvig konstrukcije z dvigalkami (levo), odviti sidrni vijak M24 (desno). Slika 6•Odstranjevanje ležišča z verižnim škripcem (levo), sproščeni ležiščni prostor (desno). Slika 7•Obdelana spodnja površina ležišča (levo), priprava opaža zgoraj (desno). Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201742 Marko Lutman, Gašper Brus • SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK Slika 9•Meritev drsne reže ležišča (levo), meritev ravnosti s tritočkovno precizno vodno tehtnico (desno). Slika 10•Pogled na nova ležišča v osi 6 viadukta Petelinjek. Slika 8•Po fini nastavitvi lege ležišča je bila izdelana spodnja zalivka z epoksimalto (levo), injektiranje zgornje rege (desno). Po zaključku del in sprostitvi dvigalk so sl- edili meritve nagibne in drsne reže ter odčitek vzdolžne prednastavitve oz. kontrola stanja ležišča v skladu s SIST EN 1337-10 [SIST, 2003] (slika 9). Po zamenjavi vseh dvanajstih ležišč na kra- jnih opornikih in stebrih v osi 6 (slika 10) je oktobra 2015 po 6 tednih trdega dela sledila predaja prevzetih del naročniku. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 43 SANACIJA LEŽIŠČ NA VIADUKTU PETELINJEK• Marko Lutman, Gašper Brus 5•SKLEP 6•LITERATURA Zamenjava 12 ležišč na obeh objektih viaduk- ta Petelinjek je bila velik izziv za naročnika, posebno pa za izvajalca. V pičlih 6 tednih je izvajalec z minimalno dvigalno opremo (2–4 pari) zamenjal vsa problematična lončna ležišča, kjer je bilo treba dodatno poglo- biti betonske podstavke in na krajnih podpo- rah izdelati še začasne armiranobetonske bloke za dvig konstrukcije. K sreči je delo potekalo brez večjih zastojev, zlasti pa je treba poudariti, da je promet po viaduktu potekal brez dodatnih omejitev in zapor, saj je bilo delo opravljeno tudi ob konceh tedna in ponoči. Vsi udeleženi so pridobili izredno dragocene izkušnje pri zamenjavi ležišč. Posebno priznanje gre tudi slovenskim spe- cialistom za ležišča, s certifikatom nemškega združenja VHFL-MPA, med njimi pa posebna zahvala Iztoku Likarju, vodji del za Freyssinet Adria. Meritve ležišč so pokazale, da objekt zdaj deluje v mejah pričakovanih pomikov in zasukov. CPM, Cestno podjetje Maribor, Zapisniki pregleda ležišč, viadukt Petelinjek, 2010. Duclos, T., Seminar št. 4, Univerza v Parizu – vzhod, Ecole de Ponts, ParisTech, https://educnet.enpc.fr/pluginfile.php/11070/mod_folder/content/0/3-2-POA.pdf?forcedownload=1, pridobljeno 25. 1. 2017. Gradis, BP Maribor, d. o. o., Statična preverba izvedenega viadukta Petelinjek, št. 4373, 2015. Maurer Söhne GmbH & Co. KG, Ausstattung von Maurer-Brückenlagern mit CE-Kennzeichnung; Z-16.7-445, 2014. SIST EN 1337-1:2001, Konstrukcijska ležišča, 1. del: Splošna pravila za projektiranje, 2001. SIST EN 1337-10:2003, Konstrukcijska ležišča, 10. del: Pregled in vzdrževanje, 2003. SIST EN 1337-2:2004, Konstrukcijska ležišča, 2. del: Drsna ležišča, 2004. SIST EN 1337-5:2005, Konstrukcijska ležišča, 5. del: Lončna ležišča, 2005. ZAG, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Poročilo o pregledu ležišč (in dilatacij) viadukta Petelinjek, 2008. Završki, M., Projektiranje in izvedba viadukta Petelinjek, Gradbeni vestnik, marec 2004. VABILO Izdajateljski svet Gradbenega vestnika vabi k sodelovanju: 1. Področne urednike za: vodarstvo, komunalno in okoljsko gradbeništvo; konstrukcije; promet; stavbarstvo; operativno gradbeništvo. 2. Območne dopisnike iz posameznih regij ali večjih podjetij. Vse zainteresirane prosimo, da se prijavijo na naslov gradb.zveza@siol.net. V prijavi navedite morebitni znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, naslov in področje ali območje, za katerega se prijavljate. Vse prijavljene bomo povabili na razgovor, na katerem se bomo dogovorili o podrobnostih sodelovanja. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201744 Na naslovu http://www.structural-safety.org/ najdemo številna poročila o porušitvah grad- benih konstrukcij v Veliki Britaniji in Južni Afriki. Poročila sestavljajo besedila in slike. Vsebina poročil je anonimizirana. Iz poročil se lahko izkušeni, zlasti pa manj izkušeni konstruktorji, veliko naučijo. Spletno mesto so postavila združenja kon- strukcijskih inženirjev (ISE), gradbenih inženirjev (ICE) in inženirjev varnosti pri delu (HSE). V poročilu št. 612 avtor razpravlja o primerih porušitev in primerih, v katerih se je porušitev SPLETNO MESTO STRUCTURAL SAFETY skoraj zgodila, pri katerih je sodeloval pri raziskavah porušitev, ali pa je nanje bil opo- zorjen. Skrbi ga število primerov, o katerih ni mogoče poročati zaradi zakonskih omejitev ali zavarovalniških pogojev. Število primerov tudi sicer raste. V dveh nedavnih primerih sta se porušili skoraj v celoti dokončani jekleni okvirni konstrukciji. K sreči v času porušitev na gradbiščih ni bilo ljudi. Opaža tudi resne pomanjkljivosti pri projekti- ranju in armaturnih načrtih armiranobetonskih konstrukcij. Nekatere od konstrukcij so zato že od vsega začetka obsojene na porušitev. Skrb vzbuja tudi pojav sistemskih porušitev zaradi podobnih napak, ki niso bile pravočasno odkrite. Razlogi za tako stanje so po njegovem nasled- nji: • pomanjkanje kontrol in revizij s stra- ni lokalnih oblasti ali neodvisnih inšpektorjev; • izdajanje gradbenih dovoljen brez zaht- eve po kakršnihkoli računih konstrukcij; • pomanjkanje nadzornikov; • omejeni viri za varstvo pri delu; • izvajalci in naročniki najemajo inženirje, ki ponujajo najnižjo ceno; • konstrukcije projektirajo nenadzorovani diplomanti, ki so tako prepričani o zanes- ljivosti svojih računalniških programov, da ne vedo več, kaj z njimi počnejo; • konstruktorji, ki izdelujejo načrte jeklenih konstrukcij, ne preverjajo ustreznost stik- ov, ki jih projektirajo izvajalci; • informacij kritičnih za varnost se ne posreduje ustrezno, navodila so rutinsko prezrta in na gradbiščih se ne preverja ničesar. Ocenjuje, da lahko pride do katastrofalne porušitve v VB, ki bo povzročila žrtve. To bo povzročilo preiskavo in javni poziv k večji odgovornosti. Regulirati je treba preiskave in poročanje o nesrečah. Pri nas so se v zadnjih letih zgodile nekatere v javnosti zelo odmevne porušitve, strokovna javnost pa ni imela možnosti zvedeti o nji- hovih vzrokih. Ocenjujem, da so nastale zlasti zaradi zgoraj naštetih razlogov. Vprašanje pa je, kakšne posledice lahko pričakujemo v prihodnje. prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. Janez Duhovnik • SPLETNO MESTO STRUCTURAL SAFETY Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO I. STOPNJA - UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Luka Žitnik, Ocena potresne odpornosti družinske hiše v Grosu- plju, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor asist. dr. Jure Snoj; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=92476&lang=eng Gašper Plestenjak, Analiza odseka regionalne ceste R1 210/1109 in predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti odseka, men- tor doc. dr. Tomaž Maher, somentor izr. prof. dr. Marijan Žura; ht- tps://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=92475&lang=eng UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO I. STOPNJA - VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matjaž Buček, GIS sistemi s podporo v odprtokodnih programih, mentor doc. dr. Rok Kamnik, somentor izr. prof. dr. Boštjan Kovačič; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64872&lang=slv II. STOPNJA - MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matjaž Godec, Upravičenost graditve hitre polnilne postaje za vozila na električni pogon, mentor izr. prof. dr. Igor Pšunder; ht- tps://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64776&lang=slv Tomi Kresnik, Kalkulacija stroškov in operativni plani pri neposred- ni pripravi na gradnjo enostanovanjske stavbe s podporo BIM, mentorica doc. dr. Nataša Šuman, somentor asist. Zoran Pučko; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64842&lang=slv I. STOPNJA - UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Študij je zaključila z diplomskim izpitom: Nuša Vodušek KOLEDAR PRIREDITEV Rubriko ureja•Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net 10.-12.3.2017 ICACE 2017 — International Conference on Architecture and Civil Engineering 2017 Singapur, Singapur http://icace.coreconferences.com/index.html 13.-15.3.2017 4th International Conference on Civil and Urban Engineering 2017 Praga, Češka www.iccue.org/ 15.-17.3.2017 WSCE 2017 – World Symposium on Civil Engineering 2017 Hong Kong, Kitajska www.iaeng.org/WSCE/WSCE2017/ 19.-20.4.2017 2. slovenski kongres o vodah Podčetrtek, Slovenija www.kongresvode2017.si/ 19.-21.4.2017 CoMS 2017: 1. mednarodna konferenca o gradbenih materialih za trajnostni razvoj Zadar, Hrvaška www.grad.hr/coms/ocs/index.php/coms/coms2017 25.-28.4.2017 International Exhibition for Construction Technology, Equipment, Machinery, Vehicles & Materials Hanoi, Vietnam http://contechvietnam.com/en/ 15.-18.5.2017 ICBEST Istanbul - International Conference on Building Envelope Systems and Technologies Istanbul, Turčija http://icbestistanbul.com/ 29.5.-2.6.2017 4. svetovni forum o zemeljskih plazovih Ljubljana, Slovenija www.wlf4.org/wlf4-intro-slo/ 7.-9.6.2017 S.ARCH 2017 — the 4th International Conference on Architecture Hong Kong, Kitajska http://s-arch.net/ 12.-14.6.2017 EATA 2017 – 7th International European Asphalt Technology Association Conference Zürich, Švica http://eata2017.empa.ch/ 21.-23.6.2017 ICNF2017 - 3rd International Conference on Natural Fibers Braga, Portugalska www.icnf2017.fibrenamics.com/ 15.-19.7.2017 GeoMEast 2017 International Conference “Sustainable Civil Infrastructures: Innovative Infrastructure Geotechnology” Sharm El-Sheik, Egipt www.geomeast2017.org/ 5.-8.9.2017 ISPE-2017 — XI International Symposium on Permafrost Engineering Magadan, Rusija http://mpi.ysn.ru/en/permafrost-engineering-symposiums 13.-15.9.2017 SMAR 2017 – 4th International Conference on Smart Monitoring, Assessment and Rehabilitation of Civil Structures Zürich, Švica www.smar2017.org/ 2.-4.10.2017 3rd International Symposium on Ultra-High Performance Fibre-Reinforced Concrete (UHPFRC) Montpellier, Francija www.afgc.asso.fr/UHPFRC2017 11.-13.10.2017 4th ICEES- International Conference on Earthquake Engineering and Seismology Eskişehir, Turčija www.tdmd.org.tr/TR/Genel/KonferansAnaSayfaEN.aspx?F6E10 F8892433CFFAAF6AA849816B2EFFB0FF6CAD6E83E4E