1. slovenska mednarodna konferenca
SloFon 1 v Ljubljani
Vladimir Nartnik
IZVLEČEK: Sestavek prinaša kratek vpogled v delo L slovenske mednarodne konference SloFon 1, kije potekala v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v dneh od 20. do 22. aprila v Ljubljani. Na konferenci je sodelovalo 64 avtorjev iz 8 držav, ki so predstavili 42 prispevkov s področja fonologije, splošne fonetike, fonetike slovenščine, fonetike in govorne rehabilitacije, jezikovnih tehnologij in kontrastivnih raziskav.
SloFon 1,1st Slovenian International Conference in Ljubljana
ABSTRACT: The paper presents a short insight into the work of SloFon 1, the 1st Slovenian International Conference, which took place at the Fran Ramovš Institute of Slovenian Language from 20 to 22 April in Ljubljana. Sixty-four authors from eight countries participated at the conference, presenting forty-two papers from the fields of phonology, general phonetics, Slovenian language phonetics, phonetics and speech rehabilitation, language technologies and contrastive research.
''•'iityir'
iiiimttfi
'""VHP?
Med pomembnimi dogodki v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je gotovo 1. slovenska mednarodna fonetična konferenca SloFon 1, ki je potekala od 20. do 22. aprila 2006. Program konference je po pozdravnih nagovorih akademika Janeza Orešnika in glavnega organizatorja Petra Jurgca sestavljalo 40 referatov avtorjev iz devetih držav ob treh vabljenih predavanjih.
Avtorica prvega vabljenega predavanja Moira Yip je v fonologiji prevzetih besed prepoznala sožitje med percepcijo in slovnico. Tako je za kantonščino bolj pomembno prilagoditi prominentne soglasnike in ton kot odraz angleškega naglasa kakor prilagoditi prozodično strukturo, le da je to še vedno bolj pomembno kakor prilagoditi kakovost ter trajanje samoglasnikov.
Avtor drugega vabljenega predavanja Jože Toporišič je po vrsti povzel svoje večdesetletno opisovanje glasoslovja od glasovja do jakostnega in tonemskega na-glašanja ter naštel tudi ugovore drugih v razponu od števila fonemov do tvorj enega izrazja.
Avtor tretjega vabljenega predavanja Bernd Möbius je izhajal iz trditve,
Vladimir Nartnik: 1. slovenska mednarodna konferenca SloFon 1 v Ljubljani
da nastanejo notranji fonetični modeli iz shranjenih reprezentacij velikega števila percipiranih akustičnih realizacij oziroma eksemplarjev. To je dokaz, da se v govorni percepciji in pri tvorjenju eksemplarji in njihove fonetične podrobnosti tudi uporabljajo.
Zbornik slovensko-angleških povzetkov, ki so ga prejeli udeleženci, je bil sicer urejen po abecednem seznamu avtorjev, s tem da so si prispevki dejansko sledili predvsem v okviru naslednjih tematičnih sklopov:
A Fonologija
Franc Marušič si je zastavil vprašanje, zakaj nasproti korenskim vponam niso možne tudi korenske opone.
Tatjana Marvin je usmerila svojo pozornost vstavitvi polglasnika pred pripono v besedah tipa hinder-ing, ne pa tudi pred pripono v besedah tipa hindr-ance.
Sašo Zivanovič je priporočil previdnost pri širjenju fonološke izpeljave na račun nepravilnih besednih oblik, ki spadajo v mentalni slovar.
Alja Ferme je v zvezi z izglasno zložnostjo v zvočniških sklopih posebej izpostavila trikotnik z barvanjem izglasij tipa barv in morij.
Peter Jurgec je glede slovenskega polglasnika zagovarjal tezo, daje ta samo epentetičen.
Teodor Petrič je spremljal glasoslovni razvoj v govoru predšolskega otroka. Bolj naravni in domnevno zgodnejši so zlogovni robovi z večjo zvočnostno razdaljo med soglasniki.
Vlado Nartnik je posebej izpostavil prekrivnost delitve na samoglasnike in soglasnike z delitvijo na kontoide in vokoide.
Agata Sega je iskala odgovor na vprašanje, kaj kakšnih 150 latinizmov in romanizmov, ki so prišli v slovenščino nekako do konca 11. stoletja, lahko pove o glasovni vrednosti tedanjih vulgarnolatinskih glasov.
B Splošna fonetika
Ker je sluh eden od zaznavnih načinov ne glede na vir zvoka v prostoru, je to po mnenju Iva Skariča potrebno upoštevati tudi pri rehabilitaciji otrok s polževim vsadkom.
Gordana Varošanac-Skarič je povzela raziskavo moduliranja osnovne frekvence treh opernih pevcev: znanega 80-letnega ter 23- in 21-letnega bas-bari-tonista. Pokazalo se je, da pevski vibrato lahko kultivira tudi tremor, ki ga je z leti vse težje nadzorovati.
Sodobno jezikoslovje se pri razboru spontanega govora po Ani Zwitter Vitez ne opira zgolj na diskurzivne kriterije pisnih besedil, ampak upošteva še druge komunikacijske strategije, pri čemer ima pomembno vlogo prozodija.
Prispevek Branke Stare je zadeval vokografijo, ki transkribira fonacijo
Vladimir Nartnik: /. slovenska mednarodna konferenca SloFon 1 v Ljubljani
govora in petja, s popredmetenjem pa do določene stopnje omogoča tudi njen opis
in razbor. ^
C Fonetika slovenščine ^
Razbiraj e slovenski naglas sta Peri Bhaskararao in Nina Golob ugotovila, daje trajanje skupna lastnost naglašenih zlogov in da so značilne akustične razlike samo v naglasnih minimalnih parih, v tonemskih pa ne. Tonemska slovenščina    & ima sicer značilen tonski potek, vendar so te razlike majhne in le težko pomensko    ^ razlikovalne.
Melita Zemlj ak Jontes j e opazovala, kako lahko prihaj a v spontanem nareč-nem govoru do zlitja glasov na zlogovni in besedni meji. ^
Medtem ko so dosedanje fonetične analize pokazale, da se leksikalni ton v    ^ ziljskem narečju prejavlja kot nizko-visoki zateg in visoko-nizki oblok, sta Peter Jurgec in Karmen Kenda Jež nadgraditev te ugotovitve videla v upoštevanju osnovne frekvence, jakosti, trajanja in kakovosti glasu. *
V nasprotju z ustaljenim mnenjem, da izhaja govorjeni jezik iz pisave, je že Primož Trubar izhaj al iz govorj enega j ezika kot primarnega j ezikovnega prenosnika. Na to pa je Hotimir Tivadar ugotavljal, kako so po letu 1990 številne televizijske    mmi in radijske postaje spet usmerile pozornost na dejanski (knjižni) govor m
Damjan Huber je poročal, da so testi pri pomurskih srednješolcih pokazali O veliko slabše prepoznavanje ojevskih in ejevskih vokalov nasproti ajevskim, kar je :d delno v zvezi z bližnjo madžarščino.
Ko se v zapisnikih kljub uradnosti opazno ohranjajo prvine spontanega go- N vora, so po Nini Novak posebej zanimive skladovne in besedotvorne prvine glede &rf na sovisnost s potrebo po razumljivosti besedila.
Retorik Zdravko Zupančič je svoje točke na temo premisleka kot manjkajočega člena med "verbum mentis" in "vis sermonis" sklenil s 15. točko o tem, kaj vse lahko naredimo s premislekom kot venčkom nepremišljenih misli o premisleku.
Č Fonetika in govorna rehabilitacija
Irena Hočevar Boltežar in Miha Žargi sta z raziskavo pokazala, da polžev vsadek zveča govorno razumljivost zlasti pri otrocih, pri katerih motorični vzorci še niso toliko avtomatizirani kolikor pri odraslih.
Raziskava razumljivosti govora oseb z motnjo sluha, ki jo je predstavila Martina Ozbič, je izzvenela v ugotovitev, da celoten nabor spremenljivk diskri-minira stopnje razumljivosti in da se na podlagi števila izgovornih napak, stopnje zvenečnosti, tekočnosti govora ter vidnosti oziroma jasnosti formante v lahko napove stopnja razumljivosti.
Prispevek Tanje Kocjančič in Štefana Wer ner j a je bil usmerjen v akustično analizo diadokokineze v govoru oseb z nevrološko poškodbo.
161
Vladimir Nartnik: 1. slovenska mednarodna konferenca SloFon 1 v Ljubljani
D Jezikovne tehnologije
Tomaž Šef, Tea Tušar, Andrej Bratko in Matjaž Gams so s primerjavo med človekom, človeškimi pravili in strojnim učenjem pri naglašanju nepoznanih slovenskih besed pokazali, da delujejo človeška pravila slabše kakor računalniško generirana pravila.
Za slovenski jezik so bili pripravljeni številni slovarji izgovarjav, najširši pa je leksikon izgovarjav SI-PRON avtorjev Jerneje Žganec Gros, Varje Cvetko-Orešnik, Primoža Jakopina in Aleša Miheliča.
Pri avtomatski analizi je posebno težavno ustrezno sintetizirati tuja lastna imena, ker pri njih pravila grafemsko-fonemske pretvorbe odstopajo od pravil, ki veljajo v slovenskem jeziku. Zato sta bili za odkrivanje tujih imen izdelani obsežni fonetični slovarji lastnih imen v okviru slovarjev Silex in LC-STAR, katerih uporabo sta predstavila Matej Roje in Darinka Verdonik.
Prispevek Andreja Žganka, Darinke Verdonik, Aleksandre Zögling Markus in Zdravka Kačiča je zadeval razvoj avtomatskega razpoznavanja govora, kjer imajo pomembno vlogo jezikovni viri, potrebni za učenje akustičnih in jezikovnih modelov. Prvi slovenski jezikovni vir za razpoznavanje tekočega govora je bila baza BNSI Broadcast News, njeno razširitev pa pomeni govorna baza SINOD, namenjena avtomatskemu razpoznavanju govora govorcev, katerih materni jezik ni slovenščina.
Prispevek Tomaža Rotovnika, Mirjam Sepesy Maučec in Darinke Verdonik je zadeval razpoznavanje spontanega govora ob primerih korpusa spontanih telefonskih pogovorov v turizmu Turdis-1. Uspešnost razpoznavanja se zveča zlasti z akustičnim modeliranjem in vključevanjem dodatnih modelov.
Analizo govora kot enega od biometričnih načinov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti oseb so predstavili Simon Dobrišek, Boštjan Vesnicer, France Mihelič in Nikola Pavešic, podavši tudi lastne izkušnje in rezultate, dosežene med pripravo na mednarodno ovrednotenje sistemov za samodejno razpoznavanje govorcev, ki poteka v organizaciji ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo NIST 2006.
Jekaterina Pano va je predstavila načela sestavljanja zvočne komponente v združevalni sintezi govora za sorodne jezike, kakor so srbščina, hrvaščina in slovenščina.
V prispevku Mateja Rojca, Andreja Zganka, Tomaža Rotovnika in Bojana Kotnika je bil predstavljen dvosmerni prevajalnik govora v govor BABILON za jezikovni par slovenščina-nemščina v službi izvajanja hotelskih rezervacij.
France Mihelič je predstavil potek dela in dobljene rezultate pri določanju formantnih frekvenc slovenskih samoglasnikov.
Primož Jakopin je v okviru dinamičnega besedilnega korpusa Nova beseda predstavil razmerja med samoglasniki in soglasniki v besedah treh podkorpusov: literature, publicistike in javnega govora.
Prispevek Tomaža Erjavca in Matija Ogrina na temo fonetičnih znakov in elektronske izdaje je slonel na izkušnjah, pridobljenih v zvezi z Elektronsko znanstvenokritično izdajo slovenskega slovstva, zlasti pa s kodiranjem fonetične
Vladimir Nartnik: 1. slovenska mednarodna konferenca SloFon 1 v Ljubljani
transkripcije Brizinskih spomenikov v tipografiji ZRCola in s posredovanjem tega zapisa na medmrežju v izmenljivi in standardizirani obliki.
Jana Zemljane Miklavčič in Marko Stabej sta spregovorila o tem, kako se je pri načrtovanju gradnje govornega korpusa za slovenščino kot dela referenčnega korpusa pokazala potreba po izdelavi načel za prilagojeno ortografsko transkribiranje spontanega govora.
E Kontrastivne raziskave
Charalampos Karypidis, Antonia Colazo-Simon in Angelica V. Castigliola
so na podlagi poskusov z laškimi južnosalentskimi ter španskimi govorci opozorili na neenakomernost razlikovanja med francoskim /i/ in /e/.
Študija Elenmari Pletikos, Jelene Vlašic in Jordana Bičanica je obravnavala vprašanje vplivanja treh različnih glav na uresničevanje štirih hrvaških besednih naglasov s perceptivnega in akustičnega vidika.
Rastislav Sušteršič je v svojem prispevku podal zlasti opažanja v zvezi z vplivom medjezikovnih razlik na angleško izgovarjavo slovenskih študentov angleščine ter nekatere aplikacije pri pouku angleške fonetike.
Statistična analiza Damirja Horga, Vesne Požgaj-Hadži in Marka Likerja je pokazala značilne razlike v časovnih parametrih med slovenskimi in hrvaškimi ter med maternimi in nematernimi govorci hrvaščine in slovenščine.
Hotimir Tivadar in Matea Hotajac sta poskusila zajeti artikulacijsko-aku-stični opis slovensko-hrvaškega jezikovnega sistema, izhajajoč iz dvanajststoletne slovensko-starohrvaške jezikovne skupnosti, vključujoče kajkavščino in čakavščino nasproti štokavščini, ki je z nastopom razsvetljenstva začela oblikovati novohrvaško-srbsko jezikovno skupnost. Tako seje slovensko-hrvaško razhajanje naposled pokrilo s srednjeevropsko-sredozemskim razhajanjem.
Vladimir Nartnik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: vlado@zrc-sazu.si