Ano (Leto) XIV. (9) Ho. (Štev.) 44. “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 7. NOVEMBRA (noviembre) 1957 Svobadne/ mladine/, adhlanga homunizem Svobodna mladina izza držav za že¬ lezno zaveso, ki živi in dela v Evropi za osvoboditev svojih domovin izpod komu¬ nističnega suženjstva, je imela v sep¬ tembru in oktobru t. 1. dve važni zbo¬ rovanji. Prvo zborovanje, ki ga je pri¬ pravila Mednarodna zveza krščansko- demokratske mladine, je bilo v Spitzer- bergu pri Dunaju od 27. do 29. septem¬ bra. Drugo zborovanje, oz. štud jske dneve pa je pripravil Svet svobodne mladine Srednje in Vzhodne Evrope v zahodnem Berlinu od 10. do 12. oktobra t. 1. 'Te studi, ske dneve je tehnično in v celoti pripravil slovenski zastopnik g. Marijan Struna. Na študijskih dnevnih v Berlinu je bik najzanimivejši govor bivšega podpred¬ sednika zunanjepolitične komisije fran¬ coskega parlamenta g. Marca Scherer- ja, ki je govoril o temi “Klasična za- padna demokracija in marksistični leni¬ nizem”. Osnovne človeške svoboščine tvorijo nepremostljivo nasprotje med zapadno demokracijo in komunizmom. Demokracija ni brez slabosti, toda ko¬ munizem nima nobene pravice kritizira¬ ti “buržuazno” demokracijo. Marksistič¬ ni leninizem zanika sleherno človeško svoboščino in človeka izkorišča še huje, kakor je to delal kapitalizem. Zloraba izraza “ljudska demokracija”, ki so ga vrgli v svet komunisti, dokazuje, kako so se komunisti poslužili imena, ki so mu vzeli vsebino in mu dali popolnoma nasproten pomen, kajti dejanska real¬ nost komunistične ljudske demokracije pomeni nasilno enakost. Demokracija pomeni diktaturo manjšine in ljudstvo pomeni nov razred, ki sam vse vodi. študijskih dnevov Sveta svobodne mladine Srednje in Vzhodne Evrope v Berlinu so se od Slovencev udeležili poleg g. Marijana Strune še g. Nace Čretnik kot zastopnik krščanskih demo¬ kratov, g. Ljubo Sire kot zastopnik li¬ beralne mladine in iz Švice g. Vrtač¬ nik. V debati k referatu g. Schererja je govoril g. Nace Čretnik, ki je poudarjal, kako se zahodni svet ne zaveda, v koli¬ ki meri more komunistični režim jema¬ ti ljudem pojem svobode in kako jim to največjo dobrino z nasilnimi policijski¬ mi sredstvi, z ustrahovanjem ali z na¬ videznim popuščanjem ubija. Eden naj¬ bolj zgovornih dokazov za to je Titov komunistični režim, ki je prišel na ob¬ last po masovnih pokoljih, v čemer se bistveno razlikuje od komunističnih re- j žimov v drugih satelitskih državah, ter j je že v začetku, ko so v drugih komu- j nističnih državah bile na oblasti še koalicijske vlade, v kali in v najhujšem nasilju in pobijanju zadušil svoje idej¬ ne nasprotnike. Ta strah je ljudem o- stal v mesu in krvi in zaradi popustlji¬ vosti Zapada ljudstvo ne vidi druge re¬ šitve, kakor obup ali beg. Vsak organi¬ ziran odpor policija v korenini zatre, zato pa včasih dopusti, da posameznik kritizira režim, pod pogojem, da je sam in da kritika ni organizirana, da s ta¬ kim postopanjem daje tujcem videz svo¬ bode. Na študijskih dnevih je govoril tudi madžarski zastopnik Thomas Philippo- vich ter urednik protikomunistične revi¬ je “Antikomunist” g. Arnold. POISAZ RDE£E AEMABE Pred štirimi leti je Žukov na proslavi obletnice boljševiške revolucije pred 'predstavniki tujega tiska napil vsem navzočim s pozdravom: “Živela pravi¬ ca!” Hruščev ga je takrat potegnil iz ozadja, v katerega ga je pahnil nekaj tednov po koncu druge svetovno vojne Stalin, ker poleg sebe ni maral in ni mogel trpeti še drugega sovjetskega heroja, kakor sebe samega. Po štirih letih je Žukov začutil ro¬ ko pravice na lastni koži, roko komu¬ nistične pravice. Uradna objava njego¬ ve krivde je jasna: “...je kršil lenini¬ stična načela o vodstvu vojaških sil”, se je izkazal kot “politično pokvarjen predstavnik vojske, nagnjen k pustolov¬ skemu razumevanju in presoji najvaž¬ nejših zunanjepolitičnih problemov” in “se postavljal ter sebe tudi smatral za edinega heroja vseh zmag, ki jih je do¬ seglo ljudstvo in njegove vojaške sile pod vodstvom komunistične partije”. Poleg teh težkih prestopkov je obtožen še cele vrste pregreh, uradno, preko u- radne agencije Tass, iz vrhovnega sov¬ jeta. Glavna teža teh obtožb leži na dej¬ stvu, da so bile uradno izrečene, to se pravi, da so Hruščevova verzija padca bivšega obrambnega ministra Sovjetske zveze, maršala, za katerega so še pred nekaj tedni menili, da je na najboljši poti na predsedstvo sovjetske vlade.. In tako dolgo, dokler bo Hruščev ostal nepremagljivi diktator Rusije, bo ta verzija držala — uradno. Toda neurad¬ ne verzije bodo polagoma pričele prodi¬ rati skozi železno zaveso ter bodo osvet¬ lile celotno ozadje velike borbe za ob¬ last za zidovi Kremlja. Trenutno je ko¬ munistična partija, t. j. Hruščev, prišla na vrh v spopadu z rdečo armado in za¬ to uživa monopol nad uradnimi sovjet¬ skimi poročili. Ne glede na to, kaj bo bodočnost po¬ kazala, je mogoče opazovalcu sovjet¬ skega političnega odra priti do hitrih in sigurnih zaključkov glede slučaja Žu- kova. 1) Postaja jasno, da se zamisel o ko¬ lektivnem vodstvu ZSSR razblinja v nič in da Hruščev postaja edini in vr¬ hovni diktator dežele. 2) Razvidno je, da sta rdeča armada in komunistična partija sprti glede vod¬ stva politike, tako zunanje kakor no¬ tranje, in glede vodstva oboroženih sil. Takega spora ni mogoče odpraviti z odstranitvijo' enega ali več visokih čast¬ nikov. 3) Odstranitev priljubljenega narod¬ nega heroja bo zahtevala mnogo pojas¬ njevanja zrelemu ruskemu človeku, zlasti meščanstvu, ki se več ne da vodi¬ ti tako slepo kakor pred drugo svetov¬ no vojno. Najzanimivejše področje preiskovanja pa za zapadnega opazovalca ostaja o- sebno razmerje med odstranjenim Žu- kovom in zmagovitim Hruščevom. Brez dvoma se ta dva komunistična velikana v mnogih zadevah nista strinjala. Med obema osebnostima je prihajalo do hu¬ dih konfliktov. Današnji vrhovni dikta¬ tor Hruščev se je ponovno izkazoval na eni strani kot spreten na drugi pa kot rokodelski politik. V nedavni preteklosti sta se rdeči armadi, preko Žukova, po¬ nudili dve priliki, da bi se rešila Hrušče- va. Sila Berije in njegove tajne polici¬ je je bila zlomljena in Molotov in nje¬ govi so bili odstranjeni, ko se jim je ponudila prilika političnega dobička ob zlomu madžarske protisovjetske re¬ volucije. Ambiciozna in udarna narava Hruščeva je ta položaj vzdržala in za¬ časno dopustila zrasti ob sebi drugo ta¬ ko veličino v osebi maršala Žukova. Hruščev je mimo in preračunljivo ča¬ kal na priliko in nato udaril po žukovu, ki ga je smatral za tekmeca za oblast. Istočasno je udaril tudi po položaju se¬ bi enakim na zapadu, zlasti po Eisen- hcverju, ki so upali, da se bodo mogli z Žukovom sporazumeti. Revolucija je zopet požrla enega svo¬ jih otrok. Sovjetska Moskva je ponovno pokazala Zapadu, da je neprekosljiva v svojih udarih na znotraj in na vzven. V koliko je resnično poročilo, da je Ti¬ to tokrat v sporazumu s Hruščevom zo¬ pet odigral svojo vlogo kot komunistič¬ ni volk zavit v ovčji kožuh nacionalne¬ ga komunista, da je namreč že ob prili¬ ki svojega vabila Žukova na obisk v Ju¬ goslavijo skoval s Hruščevom načrt za odstranitev maršala, medtem ko bo ta v Beogradu in Tirani, bo pokazala bo¬ dočnost. Eno samo dejstvo drži: enemu udaru sledi drugi, temu tretji in tako v nedogled. Sovjetski propagandni stroj je slučaj Žukova za rusko prebivalstvo in Zapad že zasenčil z namerno ali slu¬ čajno ta trenutek izvršeno iztrelitvijo drugega poskusnega satelita, da bo Hruščev imel čas za pospravo svoje ak¬ cije na lestvi, ki vodi do neomejene dik¬ tature nad stotinami modernih sužnjev. strateški siEssik Mrmšeeva CADETES DE AVIACION RINDEN HOMENAJES EN FRANCIA A SAN MARTIN S P U T N I K II ZA VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ob desetletnici Svobodne Slovenije bodo dobili številke poleg naročnikov Svobod¬ ne Slovenije, ki bodo imeli za nazaj plačano vso naročnino, tudi vsi tisti, ki ki bodo plačali v tiskovni sklad Svobod¬ ne Slovenije vsaj sto pesov, pa naj bo¬ do naročniki ali ne. Vse te obveščamo, da prispevke za tiskovni sklad lahko plačajo tudi v obrokih. Ko bodo plačali zadnji obrok, bodo dobili številko za žrebanje. Obročno plači’o lahko plaču¬ jejo pri vseh poverjenikih Svobodne Slo¬ venije, ki imajo v prednaročilu Zbomik- Koledar Svobodne Slovenije, poleg teh pa tudi pri naslednjih, ki iz naklo¬ njenosti in prijaznosti sodelujejo pri i pripravah za nagradno žrebanje: 1. Gdč. Mija Markež; 2. Jože Mar- kež; 3. Janez Kralj; 4. Lojze Se¬ dej; 5. Maks Jesih; 6. Pavle Rant; 7. Janez Šmajd, Florida; 8. Danilo Havel- ka, San Martin; 9. Silvo Lipušček, urar- na in zlatarna, San Justo; 10. “Naš dom v San Justu” pri g. Ovnu. V nedeljo, 3. novembra zjutraj, so z obale Belega morja severno od Lenin¬ grada sovjeti izstrelili v vsemirje dru¬ gi umetni satelit. Sputnik II je odbrzel na pot okoli Zemlje v višini 1481 km s hitrostjo ok. 28.000 km na uro, tako da preleti pot okoli našega planeta v 103 minutah. Ta novi satelit je težak nad 500 kg ter nosi v sebi poleg mnogih merilnih naprav tudi “pasjo hišico”, v kateri potuje eskimska psica “Lajka” kot prva poskusna žival za vožnje po vsemirskem prostoru. Sputnik II odda¬ ja podobne znake, kakor Sputnik I, ki še vedno kroži okoli Zemlje. Za 7. no¬ vember so baje sovjeti pripravili pri¬ hod prve rakete na Luno. Ta raketa da je že odpotovala z Zemlje 2. novembra, ker bo potrebovala pet dni za polet na Luno. 7. novembra je Lunin mrk ter da bo zato padec rakete na Luno dobro vi¬ den, ker da nosi raketa s seboj hidro- genski eksploziv, ki bo razsvetlil Luno. Strokovnjaki in nestrokovnjaki so po vsem svetu zopet dajali neštete izjave o poletih na Luno, na planete in v vse¬ mirje, ki da so že praktično izvedljivi takorekoč jutri. Izstrelitev Sputnika II je povzročila novo presenečenje Zaho¬ da nad napredkom sovjetske raketne tehnike ter ugibajo, da so verjetno v ZSSR iznašli novo vrsto goriva, ki jim je omogočilo pognati tako težek satelit v vsemirje. Tako točnih podatkov o tem drugem satelitu sovjeti niso objavili, ka¬ kor so to storili s prvim satelitom. Tu- Vsak dan pa lahko plačajo obrok ali celotni prispevek v tiskovni sklad v Slov. hiši, v upravi Svobodne Slovenije, v Dušnopastirski pisarni ali pa v pisarni Društva Slovencev. di ključa znakov, ki jih oddaja Sputnik II, niso ob avili, kakor tega niso stori¬ li s Sputnikom I. Tudi Sputnik II je za komunističnega diktatorja Hruščeva predvsem propa¬ gandnega značaja, ker so v Kremlju tu¬ di to izstrelitev izkoristili za grožnje z zračno nadmočjo komunističnega siste¬ ma nad zapadnimi demokracijami. V zapadnih prestolnicah so fiziki in kemi¬ ki obstrmeli nad napredkom v ZSSR, politiki pa mnogo mirneje gledajo na položaj, kakor so ob izstrelitvi prvega sovjetskega satelita. V Washingtonu so objavili, da USA ne bo odstopila od svo¬ jega začrtanega satelitskega programa f in da namerava prve poskusne satelite izstreliti v decembru t. L, večje pa še¬ le prve mesece leta 1958. Trdijo tudi, da bodo Sovjeti v doglednem času mora¬ li prenehati z izstreljevanjem satelitov ali raket v vsemirje, ker taka podjetja požirajo tako ogromne vsote rubljev, da jih tudi še tako dirigirano sovjetsko go¬ spodarstvo ne bo moglo dolgo prenaša¬ ti, ne da bi spravili v nevarnost celoten gospodarski obstoj države. Zapadni fi¬ nančni strokovnjaki svarijo pred nevar¬ nostjo, da bi se v živčni napetosti vla¬ de podale v večje tekmovanje s sovjeti na tem področju in s tem spravile v nevarnost svoje več ali manj cvetoče gospodarske sile in visoko življenjsko raven . zapadnega prebivalstva. Zapad je kljub sovjetskim umetnim satelitom v zraku močnejši od komunističnega Vzhoda, ker bo v morebitni vojni še vedno odločalo letalstvo, ne pa rakete. Fizikalna in kemična znanost je v ZSSR napravila velik korak naprej; pes, ki se vozi v satelitu ima vse ugodnosti mo¬ dernega stanovanja z “aire acondicio- Hruščev je izvedel na prvi pogled hi- j ter strateški umik s Srednjega Vzho- | da. Ni razloga za upanje, da bi bil ta J umik trajen, je pa vsekakor pomenljiv, j Izgleda, da bo ZSSR začasno opusti- j la pospeševanje krize na Srednjem | vzhodu, toda le za toliko časa, kolikor 1 ga bo Hruščev potreboval za rešitev tekočih problemov med partijo in rdečo armado zaradi odstranitve Žukova. Pred padcem Žukova je sovjetska pro- paganda bruhala nevarne obtožbe proti Turčiji in USA, da se pripravljata na' vojaški udar v Sirijo. Moskva je grozi¬ la s svojo vojaško intervencijo. Položaj je izgledal tako resen, da je Washing- ton čutil za potrebno opozoriti ZSSR, da ne bo dopustil, da bi Turčija postala druga Koreja. Na višku te krize pa se je Hruščev pojavil v turškem veleposlaništvu v Moskvi na večernem banketu in izja¬ vil, da pomeni njegova prisotnost pri* jateljski pozdrav. Časnikarjem je dejal, da je ZSSR v resnici iskren prijatelj Turčije in da se je po njegovem mne¬ nju položaj na Srednjem vzhodu obrnil na bolje. Samo nekaj dni prej je isti Hruščev izjavljal, da se Turčija in USA pripravljata na napad na Sirijo ob pri¬ liki skupnih pomorskih manevrov v v Sredozemlju, točneje takoj po volit¬ vah v Turčiji, 27. oktobra. Ta nenadna sprememba Hruščevih izjav pomeni, da je sovjetska KP tako globoko zapletena v svoje notranje pro¬ bleme, da je ugotovila, da bi bilo nadalje nje podpihovanje srednjevzhodne krize prenevarna igra tudi za njen obstoj. Če bo Hruščevu uspelo ostati neomejen diktator ZSSR, potem bo svoj ton zopet Los cadetes de la aviacion argentina acompanados por el agregado aeronau- tica a la embajada argentina en Fran¬ cis, comodoro Garcia Mira, visitaron Boulogne Sur Mer, y se trasladaron con loš consules argentinos fen esta ciudad, senores Miranda y Forteza, al dique Sainte Bouve, a fin de colocar una coro- na de flores en el monumento al Gene¬ ral San Martin, heroe nacional, Partici- paron igualmfente de una recfepcidn ofrecida en la Časa de San Martin, don- de funciona el consulado argentino, co* locando en sta oportunidad una plača conmemorativa. Lufego regresarOn - a Pariš. ' ' LETALSKI KADETJE POČASTILI SPOMIN SAN MARTINA V FRANCIH Letalski kadetje argentinskega voj¬ nega letalstva so v spremstvu argentin¬ skega vo'aškega atašeja v Franciji co- modora Garcia Mira obiskali mesto Bou¬ logne sur Mer. V družbi tamošnjih ar¬ gentinskih konzulov gg. Mirande in Forteze so na pomolu Sainte Bouve po¬ ložili venec na spomenik generalu San Martinu, narodnemu junaku. Nato so bili povabljeni v hišo San Martin, kjer so tudi uradi argentinskega konzulata. Ob tej priložnosti so v poslopju odkrili spominsko ploščo, nakar so se vrnili v Pariz. spremenil, ker bo potreboval novih na¬ petosti zunaj sovjetskih meja za lažje vzdrževanje kontrole nad silami, ki zno¬ traj države rovarijo proti njegovi dik¬ taturi. .. IZ TEDNA V TEDEN Čilski predsednik gen. Ibanez je mo¬ ral zamenjati zunanjega in pravosodne¬ ga ministra, ker ju je obtožil narodni kongres, da v zadevi argentinskega pero- nista Kellyja, ki bi ga po razsodbi vrhov¬ nega čilskega sodišča morali vrniti Ar¬ gentini, pa je iz zaporov pobegnil, ni¬ sta izpolnjevala čilskih zakonov. Med Bolivijo in Brazilijo je bila prej- šji teden precejšnja napetost zaradi po¬ ložaja v bolivijski provinci Santa Cruz. V tej provinci so petrolejski vrelci. Brazilci imajo po pogodbi med obema, državama pravico do ugodnosti pri čr¬ panju petroleja, Bolivijci se pa sedaj te-: mu upirajo. Razen tega je prišlo v tej! provinci tudi do upora proti bolivijski; vladi. V zadnjih dneh se je položaj urni-' ril. V Nicaragui so med tem, ko se pred¬ sednik general Anastazij Somoza mudi na obisku v USA, odkrili zaroto. Neka¬ tere vojaške osebnosti so pripravljale prevrat in zrušenje vlade. Severnoameriški zun. minister Foster Dulles se je podal v vojaško bolnišnico na temeljit zdravniški pregled. Francija je imela sedaj najdaljšo vladno krizo po drugi svetovni vojni. Novo vlado so poskušali sestaviti ugled¬ ni francoski politiki kot Pleven, Rey- naud, Pinay, Mol'et, pa tega niso mogli storiti. Predsednik republike je sestavo nove vlade zaupal tudi prvaku kršč. demokratske stranke Robertu Schuman¬ nu, ki pa ponudbe ni sprejel. Nazadnje- je dobil naročilo za sestavo vlade Fe- lix Gaillard. V svojih naporih je konč¬ no le uspel, ker so ga vse večje stran¬ ke podprle. V zvezi z zadnjo krizo fran¬ coske vlade je predsednik republike Co- ty prvakom političnih strank zagrozil, da bo odstopil, če ne bodo omogočili Gaillardu, da končno le sestavi novo vlado ter se loti reševanja vedno slab¬ ših franne. Na Portugalskem so imeli prejšnjo nedeljo volitve. Zmagal je znova seda- nado”, je zdravniško preskrbljen “za vse življenje”, vidi lepoto in mogočnost vsemirskega prostora, ruski človek in stotine milijonov ljudi za železno zave¬ so pa se borijo za košček kruha in za kvadratni meter sobe, kamor bi mogli leči k počitku, v večnem strahu, kdaj bo na vrata potrkala tajna policija ko¬ munistične stranke in jih porinila v koncentracijsko taborišče na prisilno delo “za brezrazredne družbe”. nji predsednik dr. Anton Oliveira Sala- zar. Opozicija je po volitvah objavila sporočilo, da je vlada pri volitvah “še kar pošteno nastopala.” V Rimu so se sestali predstavniki šestih evropskih držav, ki sestavljajo evropsko skupnost za premog in jek’o. Ob tej priložnosti je papež Pij XII na¬ slovil poziv na vse evropske narode m države, naj že ustanove evropsko federacijo. Do tega jih ne silijo samo gospodarski razlogi, ampak jim v to smer kažejo pot tudi moralni in duhov¬ ni razlogi. Jugoslovanski komunistični maršal Ti¬ to je dobil išias prav tedaj, ko bi mo¬ ral oditi na slavnosti, ki so jih pripra¬ vili v Moskvi za proslavo 40. ob’etnice sovjetske komunistične revolucije. Ko so novice o odstavitvi sovjetskega mar¬ šala Žukova kot vojnega ministra pri¬ spele komaj v Beograd, so tam takoj objavili sporočilo, da Tito zaradi bolez¬ ni za dalj časa ne bo mogel potovati v inozemstvo. Pri zadnjih turških volitvah so znova zmagali demokrati nad republikanci. Demokrati, ki so sedaj na vladi, so re¬ publikance premagali že 1954 leta. Vo¬ di jih predsednik turške vlade Adnan Menderes, republikance pa bivši pred¬ sednik republike Ismet Inoni. Znova je bil izvoljen tudi predsednik turške re¬ publike Djelal Bayar. V Turčiji so odkrili veliko sovjetsko vohunsko mrežo, ki je pošiljala v Moško poročila o položaju in premikih turške vojske. Sovjetska “Pravda” je na podlagi teh poročil v zadnjem napadu na Turčijo objavila podrobna poročila o sta¬ nju turške vojske. Amerikanci pa so v Turčiji zgradili veliko radarsko posta¬ jo, s katero so zasledovali potek posku¬ snih izstrelkov sovjetskih raket na po¬ dročju Krasnega blizu Afganistana, V južni Italiji so ujeli goloba-pismo- nošo, ki je imel na nogi privezano pismo 130 vojnih ujetnikov v ZSSR, v kate¬ rem sporočajo, da so pisali že na dese¬ tine pisem v Italijo, ne da bi kdaj dobili odgovor. V pismu sporočajo, da “stra¬ šno trpro na prisilnem delu” in “da bi bilo boljše, da se ne bi rodili.” Italijan¬ ske oblasti so začele preiskovati zade- Naročajte in širite [Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. XI. 1957 2ih ohtoher slovemshi narodni praznih Obletnico narodne osvoboditve praz¬ nujemo Slovenci ta dan. Spominjamo se, da so dne 29. oktobra 1918, ob koncu prve svetovne vojne, poleg drugih na¬ rodov tudi Slovenci izstopili iz Avstro- Ogrske monarhije in po narodnostnem načelu vstopili v skupno državo Južnih Slovanov. Drugo* leto bomo praznovali 40 letnico usodno odločilnega dogodka, ko so slovenski politini zastopniki na Kongresnem trgu v Ljubljani prekinili zadnje uradne zveze z avstro-ogrsko dr¬ žavno upravo, slovenski oficirji pa po¬ metali znake avstrijske vojaške službe in časti in si pripeli slovenske trobojnice. Komaj 22 let je trajalo to osvoboje- nje. Druga svetovna vojna ga je uniči¬ la. Pa je bilo vendarle 22 let naglega, krepkega napredka in lepega blagosta¬ nja. Ni pa druga svetovna vojna niti od daleč mogla izbrisati in končati vseh po¬ sledic 29. oktobra 1918 1. Narodno-po- litično: naša odločitev je preživela vojno in revolucijo in še drži. Samo pogled na bridko usodo Sloven¬ cev, ki so ostali zaradi nesrečnih razme¬ jitev izven Jugoslavije, nam pove, kaj je bilo namenjeno v narodnostnem ozi¬ ru vsem Slovencem, če ne bi bil sovraž¬ nih načrtov in naklepov presekal 29. o- ktober 1918. V drugi svetovni vojni smo po krivdi peščice komunistov med na¬ mi morali plačati strašen krvni davek. Po tej vojni skušamo, da more biti kul¬ turno in politično zatiranje in stiskanje Še hujše kot narodnostno in čutimo, da je domači tiran hujši, kot je bil tujec.! Toda vsi vemo, da režimi in ljudje ki jih ustvarjajo, prihajajo in odhajajo, nastajajo in izginjajo, narod pa vse po¬ koplje in živi dalje. , Osnovni predpogoji za narodov ob¬ stanek so ostali preko vseh presenetlji¬ vih in večkrat nesrečnih razvojnih spre¬ memb v Jugoslaviji, v vojni, revoluciji in v komunistični tiraniji, Hudi udarci, ki smo jih morali Slovenci prestati v tej kratki zgodovini, so močan dokaz, da je bila usodna odločitev, ki jo ozna¬ čuje 29. oktober 1918, pravilna. Jamči¬ la je osnovne predpogoje za narodovo življenje. Narod doma in Slovenci v zamejstvu praznujemo letošnji 28. oktober v na, porih za priznanje političnih, gospodar¬ skih in verskih svoboščin in za obnovo demokratičnih ustanov v vsej javni upra¬ vi. Tudi ta borba bo — prepričani smo- končala z uspehom in zmagoslavjem kot je bila uspešno zaključena borba proti nemškemu zatiranju 29. oktobra 1918. V tem upanju in prepričanju prisrčno čestitamo k prazniku narodnega osvo- bojenja. "VVashington, oktobra 1957. NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO Miha Krek,, predsednik, Bogumil Vošnjak, podpredsednik Puerto Natales, 25. oktobra Pišem Vam iz mesteca v južnem Čilu, ki me neverjetno spominja na fotogra¬ fije revnih skandinavskih naselj (n. pr. Narvika). Hiše iz pocinkane pločevine in desk, v ospredju fjord s pomoli in barkami, v ozadju za oddaljenimi rokavi zasnežene gore. Bariloška ekspedicija, ki se je letos spet namenila, da poizkusi Cerro Paine, kjer sta leta 1954 preminula Tonček Pangerc in Herbert Schmoll, zmrzuje v ‘normalnem” patagonskem vremenu: sneg, megla, dež in znani orkanski ve¬ ter, ki tuli čez gorske sklope ob konti¬ nentalnem ledu. Poleg vremena, ki je po mnenju tukaj¬ šnjih ljudi še slabše kot po navadi, pa smo zadeli na ovire, s katerimi sploh nismo računali in ki nas po eni strani je¬ zijo, na drugi pa dajejo odpravi neko šegavo in skoraj komično noto. Cerro Paine, morda najlepša gorska skupina, ki sem jo kdaj koli videl, po¬ gorje, ki je zavrnilo dva bariloška in en čilski poizkus in se tako izoblikovalo v alpinistični “problem”, je nenadoma po¬ stalo “prepovedana gora” z vsemi pri¬ lastki, ki smo jih vajeni iz planinske zgodovine le v Aziji, koder gospodarijo absolutni fevdalni vladarji in so beli vrhovi zaščiteni od verskih predstav pri- bivalstva. Kako je mogoče, ka se je po¬ javila “prepovedana gora” v moderni Ameriki XX. vekaf Domislica se je porodila v glavi zna¬ nega salezijanskega raziskovala p. Al¬ berta de Agostinija. Ta mož, ki mu nje¬ govih zaslug za raziskavanje Patagoni¬ je ni mogoče odrekati, botruje veliki ita¬ lijanski odpravi, ki hoče v letošnjem juž¬ nem poletju tudi poizkusiti srečo na Paine. Nihče mu te pravice ne osporava in v kolikor gre za športno konkurenco, so bariloški plezalci uverjenni, da jih italijanski alpinisti nadkriljujejo. Toda, da je De Agostini, ki se pač zaveda za¬ nimanja svetovnega alpinizma za Paine, posegel po nečednem sredstvu in čilsko zunanje ministrstvo po italijanskem poslaniku zaprosil, da mu s sredstvi dr¬ žavne sile zagotovi prvenstvo na tej go¬ ri, je pa čisto druga muzika, še never- jetneje se sliši, da so v Santiagu tako izključno dovoljenje izdali in zapovedali čilskim oblastem v južni provinci Maga- llanes, da morajo vsako drugo ekspedi¬ cije (beri: bariloško) ustaviti. Razumljivo je, da se se čilskim urad¬ nikom samim prepoved zdi smešna. To¬ da ukazi so ukazi. Zlasti “prednja stra¬ ža” bariloške odprave (Meiling in Vall- mitjana) je doživela razne sitnosti. A na srečo je Čile demokratična država in Club Andino ima na svoji strani nav¬ dušene zagovornike med članstvom Clu- ba Andino Austral iz Punta Arenas. Časopisje “najjužnejšega mesta na sve¬ tu” je primerno ožigosalo nesmiselno odredbo in ugleden list je pri- dolg uvodnik pod naslovom ‘Prohibicion absurda — Bedasta prepo¬ ved”. Uradni krogi se sicer niso mogli docela umakniti. Toda izdali so Barilo- čanom dovoljenje, da gredo na Cerro Balmaceda ali kamorkoli, če hočejo — razen na Paine — in razveljavil prejšnji odlok, ki je naročal vsem žandarmerij- skim in policijskim postajam, da mora¬ jo ustaviti argentinske planince. Razen tega so dodelili bariloški odpravi v spremstvo poročnika Ramireza in še ne¬ kega podčastnika. Vse te uradne, zmede so nas več dni zaposlile. V prvi vrsti je bilo treba po¬ polnoma spremeniti načrte, preurediti u- stroj odprave in odpremiti velik del o- preme pod Cerro Balmaceda, ki je ne¬ nadoma posta n a uradni smcter ekspedi¬ cije. Ljubeznivosti upravnika estancije Rio Paine se moramo zahvaliti, da se je v nekaj dneh (ki so bili zaradi slabega vremena za resno delo na gori itak malo pomembni) vse lepo uredilo in “opera¬ cija” se je brez posebnih neprilik izved¬ la. Zdaj je bariloška družbica razdeljena v dve samostojni skupini: v izhodiščnem taborišču pod Cerro Balmaceda se pri¬ pravka vzpon na to ledeno, čisto nepo¬ znano goro. Družbico sestavljajo Ivan Amšek, Carlos Boltazzi, Jose Igleeias, Benjamin Dixon in oba čilska vojaka. Med tem je ostala “filmska skupina” v postojanki Pudeto ob vznožu Paina. Sestavljajo jo: oba fotografa Vallmitja- na, Davorin Jereb in Carlos Sonntag. 1 Stari Meiling se giblje med obema sku¬ pinama. In edino, kar trenutno bariloški ple¬ zalci potrebujejo, je nekaj dni lepega! vremena. Potem pa— kar Bog da in sreča junaška! Najlepše pozdrave. V. Arko SLOVENCI NA ANGLEŠKEM je naslov knjižici, ki je bila napisa¬ na v Londonu in izdana v okviru Slo¬ venske izseljenske zveze. Predgovor je napisal slovenski dušni pastir v Angli¬ ji g. Ignacij Kunstelj. V njem pravi, da je namen knjižice podati sliko o življe¬ nju slovenskih izseljencev na Angle¬ škem. To sliko knjižica tudi lepo poda. Pove kdaj so se začeli Slovenci naselje¬ vati v Angliji, da jih je bilo pred drugo svetovno vojno zelo malo, da pa jih je sedaj nad 16 let starih okrog 600. V posameznih poglavjih navaja zanimive podatke, deloma podprte s statistični- nimi pregledi o zaposlitvi, verskem živ¬ ljenju, podjetnosti in razmerah, v kate¬ rih živijo slovenski izseljenci v Angliji; podaja tudi pregled organizacij in tiska, ki ga imajo. Razveseljiva je ugotovitev, da so slovenski otroci, ki hodijo v an¬ gleške šole, znani po razumnosti; de¬ lavnosti in vljudnosti in da so pogosto vzgled domačinom. Cerro Paine za BariEočane prepovedana gora nesel MLADIM OB ŽELEZNI ZAVESI (ZBOROVANJE VIJDC) Dunaj, sredi oktobra. Hvalevredno in vzpodbudno je, da me¬ rodajni činitelji na Zahodu uvidevajo potrebo, da k sestankom, ki zajemajo širša vprašanja in širša zemljepisna področja in zlasti takšna, ki se tičejo evropskega zedinjenja, vabijo tudi za¬ stopnike begunskih organizacij. Saj se na ta način ustvarjajo vezi, ki bodo v obojestransko korist, čini bodo narodi, ki jih danes tlači komunizem, zopet za¬ živeli Svobodno življenje. V takšen o- kvir sodelovanja med organizacijami iz Svobodnega sveta in begunskimi javni¬ mi de’avci sodi tudi kongres krščansko- demokratske mladine, ki je bil od 27. do 30. septembra v Spitzerbergu, nedaleč od avstrijske prestolice. Prisotnost lju¬ di iz srednje Evrope, ki je pod komu- hizmom, je bila pa tem bolj koristna in potrebna, ker je bilo predmet zborova¬ nja prav vprašan’’© “odnosa jev med Vzhodom in Zahodom.” Delegat mladinske sekcije italijanske demokratsko-krščanske stranke Laure je v prodorni analizi predoČil značlno- sti nove sovjetske politike, ki hoče o- Svojiti Svet za komunizem z bolj za¬ hrbtnimi metodami, kot jih je bil u- pOrabljal Stalin. Laura je pravilno na¬ glas 1 !, da vlada velika razlika med po¬ ložajem Jugoslavije in Poljske, čeprav površni ljudje na Zahodu cesto postav¬ ljajo obe deželi v isto vrsto. Med tem ko je v Poljski opaziti resničen napre¬ dek, resnično svobodo diskusije in iskren napor, da se dežela otrese vsaj najbolj grdih navad komunističnega vladan'a, pa v Jugoslaviji, žal, ni sle¬ du o kakršnemkoli om-iljenju diktature ni političnem in duhovnem polju. Edino¬ le na gospodarskem področju, da je ne¬ kaj sprememb na bolje, posebno v po¬ gledu decentralizacije ekonomskega u- pravljanja dežele in v pogledu ustano¬ vitve delavskih svetov, ki da tudi pome¬ nijo določen korak naprej od stanja, ki vlada drugod v komunističnem območju. Toda Titu da gre predvsem za to, da bi čim bolj izsiljeval zahod in se zato tu¬ di približuje Sovjetski zvezi. Predstav¬ niki iz Jugoslavije (S.L.S.) so nato v diskusiji predočili, da se je Jugoslavi¬ ja v zadnjem času zelo nag ni’a na sov¬ jetsko stran in da je vzrok temu mor¬ da treba iskati predvem na gospodar¬ skem polju, kajti Jugoslavija je s Sov¬ jetsko zvezo in z drugimi komunistič¬ nimi državami sklenila vrsto dalekosež- nih gospodarskih sporazumov. Proces proti Djilasu in novi napori, da bi uni¬ čili neodvisni kmečki živelj, pa s svoje strani pričata o tem, kako se nova Ti¬ tova povezanost S' sovjetskim blokom odraža tudi ha domačem polju. Toda slovenski delegati so imeli pri¬ ložnost, da pozornost svojih zahodnih kolegov obrnejo tudi na nekatera vpra¬ šanja, ki se tiče "d bodočih ureditev v Ev¬ ropi, o katerih je seda 1 toliko sl'sati. Videti je, da so tudi Avstrijci danes na¬ vdušeni za širše projekte v Evropi in Obisk v stari cesarski prestolnici more človeka prepričati o tem, da mnoge čini- telje v tej komaj osvobojeni državici zopet navdihuje nrsel na dalekosežno poslanstvo v jugovzhodni Evropi. Na dlani je, da bodo v bodoči, združe¬ ni in svobodni Evropi tudi Avstrijci ime¬ li svo e mesto. Zdrava pamet tudi nare¬ kuje, da se naredi srednje Evrope, ali če hočete: harddi Podonavja, morajo v svojem lastnem gospodarskem, politič¬ nem in socialnem interesu sporazumeti o sožitju. Res je tudi, da so ti narodi često v svoji zgodovini stali z ramo ob rami na braniku evropske kulture. Toda, kot je poudaril eden od slo¬ venskih delegatov na zborovanju v Spit¬ zerbergu, kolo časa nočemo in ne mo¬ remo potisniti nazaj t’a, kjer je stalo leta 1918. Globoke spremembe, ki so se odigrale od časa, ko so narodi Podonav¬ ja živeli v skupni državi, so za večno Odstranile stare ureditve in so v temelju prevrnile razmerje družbenih, političnih in narodnostnih sil, kakršno je obstaja¬ lo, enim v korist, drugim v škodo, na tem področju. Predvsem je treba razu¬ meti eno, je nag’asil slovenski delegat: Narodi srednje in vzhodne Evrope m danes odločeni, da še bolj okrepe svojo narodno samobitnost. Toda še več. Od¬ ločeni so ostati oziroma postati soodlo¬ čajoči činitelji ha meddržavnem polju. Ustvariti je treba takšne pogoje, da se bo spričo popolne državnostne emanci¬ pacije posameznih narodov tega področ¬ ja nacionalno vprašanje rešilo v tolikšni meri, da noben človek na tem področju ne bo niti mogel, niti hotel postati kaj drugega kot tisto, kar še je rodil. Da bo skratka nacionalno vprašanje lahko ob splošnem šoglasnju stopilo na dru¬ go thesto človekovih teženj in vrednost. Vrh tega, prizadevati se je treba za to, da še okrepi ugled tistih važnostih in tudi zgodovinskih Činiteljev, ki so naro¬ de našega področja vezali v preteklosti tako, da bi jih mogli vezati tudi v bo¬ dočnosti preko in iznad njihove narod¬ nostne raznolikosti. “Že danes pa lahko svobodni narodi, in posebej Avstrijci”, —rje slovenski delegat poudaril na za¬ ključku svojih: izvajanj, —■ “dokažejo kako tolmačijo idejo o bodočem sožitju. DESETI — JUBILEJNI ZBORNIK- KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1938 bo kmalu izšel. Vseboval bo tri knjige. V prvi bo deset razprav o sodobnih vprašanjih. Dve pa opisujeta razmere v sedanji Sloveniji. V drugi bo objavlje¬ nih deset povesti in črtic priznanih pi¬ sateljev v izseljenstvu in petih pesni¬ kov. Tretja knjiga vsebuje preglede in zanimive ter pomembne dogodke v iz¬ seljenstvu. Kljub temu, da bo Zbornik-Koledar bogato ilustriran in tiskan na boljšem papirju kot doslej in kljub temu, da so se cene zelo zvišale, ga dobite v pred¬ naročilu in predplačilu za 74 pesov. Prednaročila in predplačila sprejemajo: 1. Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Slovenska hiša; 2. Društvo Slovencev, istotam; 3. Gdč. Mara Bidov- čeva, San Justo; 4. Ivan Lužovec, Slo¬ venska vas, Lanus; 5. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejia; 6. Pavle Homan, zaloga sloven¬ skih knjig, Temple 2147, Munro; 7. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija, Los Alpes, Carapachay; 8. Miro Kovač. Flo¬ rida; 9. Andrej Krošelj, Castelar; 10. Si¬ mon Rajer, uradni prevalajec, C. Uru- guay 654, 7 piso, ofic. 709, Capital. Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov: Eslovenia Libre, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Ža pošiljatev knjige po pošti je doplačati za ovojnino, poštnino in priporočnino 6 pesov. I DA BOSTE DELEŽNI VELIKE- | GA NAGRADNEGA ŽREBA- | NI A OB 10. LETNICI SVOBODNE | SLOVENIJE V ARGENTINI, PORAVNAJTE | TAKOJ ZAOSTALO IN TEKO- | <50 NAROČNINO LISTA. Knjižica ima format 14x20 cm ter obsega skupno 46 strani. Tiskala jo je tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu. V Buenos Airesu je v prodaji v Sloven¬ ski hiši v Dušnopastii-ski pisarni po 20 pesov izvod. GORIŠKA IN PRIMORSKA Smrtna nesreča. Pri krašenju cerkve za birmo se je smrtno ponesrečil Edvard Ferjančič, župnik v Kojskem. Duhovni sobratje — sošolci ponesrečenega žup¬ nika Ferjančiča, naj zanj opravijo do¬ govorjene sv. maše. Pri Fernetičih so italijanske oblasti vrnile titovcem dne 29. avgusta zopet 150 ubežnikov iz Jugoslavije. Po begu iz Jugoslavije so bili vsi v zbirnem ta¬ borišču Pradamano pri Vidmu. Po za¬ slišanju jim Italijani niso priznali polo¬ žaja političnih preganjancev in so jih poslali nazaj. To lahko pokažejo s solidarnim, prija¬ teljskim in velikodušnim stališčem do beguncev in narodnostnih manjšin na svojem ozemlju. Važnost pravilnega stališča do begun¬ cev in tudi do drugih ljudi, ki prihajajo sedaj v vedno večjem številu iz komuni¬ stičnih držav na zahod (računajo da bo letos v Avstrijo skupaj pribežalo 16.000 beguncev iz Jugoslavije) je pa poudaril v svojih izvajanjih tudi slovenski dele¬ gat g. Nace Čretnik. “Ti ljudje”, je g. Čretnik naglasil, “so povečini le sla¬ bo poučeni 'o političnih rečeh, so konfuz- ni in potrebni dobre svetovnonazorske in politične prevzgoje. Toda predvsem jim je treba nuditi nova obzorja, tre¬ ba jim je predočiti, da odstranitev ob¬ stoječe diktature ne bo imela za posle¬ dico kaos, nasilje in novo trpljenje, am¬ pak boljše življenje, v duhovnem, kakor tudi v materialnem pogledu. Zlasti pa jim je treba pokazati, da krščansko mi¬ sleči ljudje na Zahodu mislijo tudi na¬ nje, jih dejansko priznajo kot sebi ena¬ ke, kot svoje brate in delajo za to, da bi čimprej napočil čas, ko jih bodo lahko sprejeli kot enakopravne in enakovred¬ ne partnerje v evropskem podvigu”. Delegati so v posebni resoluciji po¬ trdili solidarnost z nahodi za Železno Zaveso. Hkrati so s to resolucijo pri¬ poročili čim živahnejše kuHurne in druge stike z ljudmi iz komunističnih Iržav, ker bi s tem Okrepili zahodni vpliv V teh deželah in bi pripomogli, da še te dežele vsaj osamosvoje od Sovjetske Zveže. Tudi ta kongres je slovenskim dele¬ gatom nudil lepo priložnost, da še po- bliže seznanijo z mlajšimi političnimi delavci iz zahodnih držav in z njimi raz¬ pravljajo o perečih vprašanjih, ki se nas vseh tičejo. B.G. 'ARGENTINA V mestu Santa Fe je prejšnji teden zasedala nacionalna konvencija argen¬ tinske krščansko-demokratske stranke. Na njej so sprejeli volilni program te politične skupine ter izvolili predsed¬ niškega in podpredsedniškega kandita- ta. Za kandidata za predsednika republi¬ ke so pred konvencijo omenjali štiri ugledne osebnosti argentinske krščan¬ ske demokratcije: Biv. preds. stranke dr. Lewisa, sedanjega predsednika dr. AUende-ja, ter dr. Luko Ayarragaraya in dr. Manuela Ordoneza. Od imenova¬ nih osebnosti je v inozemstvu med kr¬ ščanskimi demokratskimi strankami najbolj znan dr. Ordonez zaradi svojega sodelovanja na raznih kongresih kr- ščansko-demokratskih strank. Dr. Le¬ viš in dr. Allende sta se kandidaturi za predsednika od vsega početka odpove¬ dala. Tako je bil na konvenciji boj samo med dr. Ayarragarayem in dr. Ordone- zem. Pri volitvah je dobila lista z dr. L. Ayarragarayem kot kandidatom za pred¬ sednika republike in dr. Horacijem Suel- dom kot kandidatom za podpredsednika 43 glasove, lista dr. Manuela Ordoneza kot kandidatom za predsednika in Mi- guel Angel Nesa Boerija za podpred¬ sednika pa 28 glasov. En glas je bil prazen. Izvoljena kandidata za predsed¬ niški in podpredsedniški položaj sta na konvenciji tudi govorila. Prav tako je spregovoril nekaj besed dr. Ordonez, ki je najprej čestital dr. Ayarragarayu k izvolitvi, nato pa je dejal, da je po sra¬ motitvah in blatenju postal tudi prvi po¬ raženec stranke. Vendar na stvari to pri njem ne bo spremenilo ničesar, ker se bo še naprej boril za zmago idej krščan¬ sko-demokratske stranke. Krščansko-demokratska stranka je sedaj za intransigentnimi radikali dru¬ ga politična skupina, ki je v Argentini že postavila svoja kandidata za splošne volitve meseca, februarja prihodnjega leta. Kot znano je pri intransigentnih radikalih predsedniški kandidat dr. Ar¬ tur Frondizi. Pri ljudski stranki ome¬ njajo kot predsedniškega kandidata dr. Balbina, radikali unionisti pa hočejo imeti kot radikalnega kandidata za predsedniški položaj dr. Zavalo Ortiza. Prejšnjo soboto opolnoči je prenehalo obsedno stanje v argentinski prestolni¬ ci in v provinci Buenos Airesu. Traja¬ lo je 30 dni. Isti trenutek so izpustili ha svobodo 148 pripornikov, ki so bili v zaporih zaradi raznih prestopkov v zvezi z zadnjimi stavkami. Ustavodajna skupščina se je v pone¬ deljek sestala v mestu Santa Fe. Ker se 11 poslancev sredinskega bloka, ki so prejšnji teden zapustili ustavodajne skupščino V znak protesta proti zadrža¬ nju radikalne večine, ni odzvalo pova¬ bilu predsednika skupščine, da bi prišli na sejo in znova vzpostavili kvorum, je bila s tem usoda ustavodajne skupščine zapečatena, ker ne more več delati. Po zakonskem predpisu, s katerim je bila sklicana ustavodajna skupščina, velja za slučaj, če do 1. novembra ne bi bil sprejet drug volilni red, za prihodnje volitve v Argentini Saenz Penov večin¬ ski sistem. Proti temu volilnemu redu so pa vse argentinske politične stranke, razen radikalov. Socialisti so že javno začeli zahtevati, da se prihodnje voli¬ tve morajo prav tako izvesti s propor¬ cionalnim volilnim sistemom, kakor so bile izvedene volitve v ustavodajno skupščino. Argentinski kat. krogi so začeli o- stro nastopati proti radikalom zaradi njihove trdovratnosti, s katero so hote¬ li v novi ustavi uzakoniti laično šolo. Proti taki šoli in za svobodo pouka je bila v Buenos Airesu veliko zborovanje katoličanov. Argentinska vojna mornarica je za¬ čela z velikimi letnimi vojaškimi vaja¬ mi. Udeležuje se jih tudi podpredsednik republike kontraadmiral Rojas. Djilasova zadnja knjiga “Novi raz¬ red” je pred dnevi izšla tudi v španskem prevodu, še pred tem prevodom je vse¬ bino knjige objavil tudi največji argen¬ tinski dnevnik “La Prema”. Novi naslov D A Y D A M-a: VIAMONTK 448, 8. nadstropje Buenos Aires Buenos Aires. 7. XI. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. • Mk Ilovice vz Slovenije^ V Ljubljani je bila v začetku septem¬ bra mednarodna vinska razstava. Na njej je bilo zastopanih 20 držav. Istočas¬ no se je v Ljubljani sestala tudi med¬ narodna komisija za oceno najboljših kvalitetnih vin. Podelila je 97 zlatih, 289 srebrnih in 65 bronastih medalj. Slo¬ venska vina so dobila 30 zlatih, 82 srebr¬ nih in 9 bronastih medalj. Slovenska slikarja Riko Debenjak in Miha Maleš, ki sta že lani vzbudila po¬ zornost s svojimi barvnimi grafikami v Severni Ameriki, so povabili, naj pred¬ stavljata jugoslovansko grafičim umet¬ nost na mednarodni razstavi grafične u- metnosti v Kanadi. Univ. prof. dr. Anton Sovre je med Slovenci znan kot najboljši prevajalec grške klasične literature v slovenščino. Sedaj je dosegel znova velik uspeh s svojim novim delom. Staro grško epsko pesnitev Odisejo je namreč predelal v poljuden roman za mladino. Izšel je v založbi “Mladinska knjiga”. Roman je bil v kratkem preveden v srbščino in obe nakladi po 5000 izvodov sta bili kma¬ lu razprodani. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je najstarejša in najbogatejša slovenska knjižnica. Sedaj ima že blizu 700.000 del in časopisov. Tej sledi knjiž¬ nica Narodnega muzej# v Ljubljani z nad 100.000 knjigami, tretja je pa štu¬ dijska knjižnica v Kopru s 65.000 knji¬ gami. Skupščina v Ljubljani je sprejela za¬ kon, s katerim je ukinila naslednje ob¬ čine: Planina pri Sevnici, Draga-Loški potok, Predgrad, Bori, Cirkovce, Dester- nik, Juršinci in Videm. Omočja teh ob¬ čin so priključili odnosno razdelili med j * * sosednje občine. do imela letos 244 diplomantov. Sodijo, da bodo v naslednjih petih letih potrebo¬ vali novih 1000 učnih moči, ker se bo število šoloobveznih otrok povečalo za 3.500. Na ljubljanskem železniškem ravna¬ teljstvu je bila konferenca, na kateri so razpravljali o vzrokih nesreč na želez¬ nicah in o ukrepih, ki naj bi preprečili odnosno omejili te nesreče. Železniški ravnatelj Lepin je poročal, da je nesreč na železnici vedno več. Njih žrtve pa niso le železničarji, temveč tudi potniki in tisti, ki se brezskrbno sprehajajo po železniških tirih. Od leta 1954 do leta Na poziv tajništva republiškega sve-! 5956 i e bil ° v Sloveniji 887 žel. nesreč, ta za šolstvo so v letošnjem letu Strajni j v P rvem polletju leta 1957 pa 138. Na in občinski sveti za šolstvo razpisali uč- ! konferenci so bili mnenja, da bi bilo na na mesta na vseh vrstah šol od otroških ! eni strani P otrebno spremeniti železni- vrtcev do strokovnih šol in gimnazij. Po 1 ške Predpise ter jih prilagoditi sedanjim drugem takem razpisu so ugotovili, da razmeram, na drugi stiani pa, da bi bi- manjka v Sloveniji za okrajne šolske u- 11 za preprečitev žel. nesreč bolj učinko- stanove 327 učnih moči, za občinske šol- viti vzgojni ukrepi kot pa kazni, ske ustanove pa 1128. Skupno torej Dne 3. februarja 1958 bo dvestoletni- 1455. Z let. absolventi filozofske fakul- j ca rojstva slovenskega pesnika Valenti- tete in višje pedagoške šole, praznih na Vodnika. V Ljubljani mislijo priredi- mest pri okrajnih šolskih ustanovah ne ti več spominskih proslav. V Zgornji bodo mogli zasesti. Saj potrebujejo sa- Šiški nameravajo zlasti urediti pesniko- mo matematikov 94. Vsa učiteljišča bo- vo rojstvo hišo. SLOVENCI V ARGENTINI NAGRADNI NATEČAJ SLOVENSKE KATOLIŠKE AKCIJE ZA ODRSKA DELA 1. ) Za tekmovanje pridejo v poštev izvirna, še ne objavljena ali izvajana slovenska odrska dela, katerih izvedba bi bila primerna na praznik Kristusa Kralja in ob podobnih priložnostih. 2. ) Kdor se natečaja udeleži, naj po¬ šlje tipkan izvod dela na naslov: Sloven¬ ska Katoliška akcija, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires (Argentina), tako ■da dospe do nedelje Kristusa Kralja 1. 1958. 3. ) Avtorjevo ime mora v rokopisu nadomeščati šifra. V priloženi zaprti Kuverti je treba sporočiti piščevo pravo ime. 4. ) Pri oceni del bo odločala njih književna in odrska vrednost. Glede vse¬ bine je edina smernica določilo t. 1.), glede obsega pa je želja, da izvedba tra¬ ja najmanj 3/4 ure. 5. ) V razsodišču so: prof. dr. Igna¬ cij Lenček, prof. Alojzij Geržinič in prof. Karel Rakovec. 6. ) Odločitev razsodišča bo razgla¬ šena do 8. decembra 1958. Tedaj šele se odpro kuverte z imeni avtorjev. 7. ) Prva nagrada znaša dva tisoč petsto argentinskih pesov ($ 2.500), druga tisoč petsto pesov ($ 1.500). Raz¬ sodišče ima pravico, da nobenemu delu ne prisodi nagrade, ali pa podeli samo eno od nagrad, ali da določi delitev obeh nagrad med dve deli. 8. ) Pravica za prvo izvedbo nagra¬ jenih del pripade Slovenski Katoliški aken ji. Buenos Aires, na praznik Kristusa Kralja, 27. oktobra 1957. BUENOS AIRES Slovenska dekleta v Buenos Airesu, včlanjena v Slovenski dekliški organiza¬ ciji, so imela v nedeljo 3. novembra obč¬ ni zbor. V dvorani Slovenske hiše se jih je zbralo po mladinski maši 54. ..Obč¬ ni zbor je začela in vodila dosldanja predsednica gdč. Anica Štefetova. Po¬ zdravila je vse navzoče in v glavnih ob¬ risih podala pregled dela, ki ga je do- sed. odbor izvršil. O tem delu se poro¬ čale tudi ostale odbornice, vsaka za svoj referat. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor. Za predsednico SDO je bila izvoljena gdč. Katica Kovačeva. Pod¬ predsednica je gdč. Martina Mizerit, tajnica gdč. Marjetka Železnikar, kul¬ turni referentki gdč. Majda Pahor in Stanka Bitenc, blagajničarka gdč. Anica Mehle, športni referentki gdč. Olga Pri- jatljeva in Kati Moder, referentka za petje gdč. Anka Savelii in Marica To¬ mažin, gospodinja je pa gdč. Barbka Maček. V zadnji številki smo poročali o usta¬ novitvi Slovenskega kluba. Na svoji pr¬ vi seji dne 27. oktobra se je odbor kluba sestavil takole: Predsednik Janez Kralj, podpredsednik Milan Magister, tajnik Jože Prijatelj, blagajnik Marko Krem¬ žar, gospodar Janez Klemenčič. Odbor¬ niki so: Vera Kokalj, Marijan Šušteršič ter zastopniki Društva Slovencev, SFZ, SDO ter Kegljačev. Odbor bo izdelal svoj delovni program, ki bo obsegal zla¬ sti: dvig pristave iz sedanjega pasi¬ vnega stanja in njeno ureditev, kakor tudi zgraditev primernih prostorov za družabno življenje in za mladino. Pri¬ stava mera postati ena izmed najprijet¬ nejših točk oddiha, razvedrila in zdra¬ vega športa. Na praznik Vseh svetnikov se je zbra¬ lo veliko Slovencev pred Jugoslovansko grobnico na glavnem buenosaireškem pokopališču. Ob štirih so bile pred njo molitve za rajne, ki jih je opravil ob asistenci g. direktor Anton Orehar. Cerkveni nagovor je imel g. dr. Lojze Starc. Rojaki so nato obiskovali grobo¬ ve svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so pokopani na Čakariti. 2. Tabor Društva bivših slovenskih borcev v Argentini je bil v nedeljo 3. novembra popoldne v dvorani Slovenske hiše Ramon Falcon 4158. Po blagoslovitvi slike društvenega zaščitnika nadangela Mihaela, pozdravu zastave in počastitvi spomina padlih soborcev je odbor poročal o delu v pre¬ tekli poslovni dobi, nakar so bile do¬ polnilne volitve v starešinstvo. Po ži¬ vahni debati so bila sprejeta nova dru¬ štvena pravila, pravilnik o počastitvi padlih borcev in poslovnik o društve¬ nem gospodarstvu. Pred zaključkom ta¬ bora je bilo sklenjeno, naj se pošljejo pozdravi Zvezi slovenskih protikomuni¬ stičnih borcev v USA, prevzvišenemu g. škofu Dr. Gregoriju Rožmanu in pred- DAYDAM SPREJEMA NOVE ZALOŽBE do dosega 300.000.— na 30% letno. VIAMOBITE 148, 6. nadstropje Buenos Aires Niso šli z doma iz pohlepa po bogastvu; tudi siromaštvo jih ni gonilo v tuji svet, hoteli so ostati Bogu zvesti in svobodnemu naro¬ du značajni sinovi: zato niso klo¬ nili komunistični diktaturi in so morali umreti v tujini. V letošnji poslovni dobi so, žal, prekmalu zapustili naše strnjene vrste naslednji člani Društva Slo¬ vencev v Argentini: Gospa Amalija Bajuk, z Gospod Jože Mehle, Duh. svetnik preč. g. Janez Klemenčič, Gospod Ing. Gerard Mravlag, Gospod Matija Škulj. Društvo Slovencev v Argentini je po svojih odbornikih in članih na dan Vseh svetnikov in Vernih duš obiskovalo njihove grobove in pietetno počastilo njih spomin. Naj počivajo v miru! Vsak teden ena ZABUČALE GORE ... Zabučale gore, zašumeli lesi, ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si? Časi, mladi časi, neužiti krasi, moja mlada leta niso užila sveta. Ah, mladost ti moja, kam si se zgubila, kakor da bi kamen v vodo potopila. Kamen, še ta kamen v vedi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne. hodu. Med vožnjo domov smo se usta¬ vile še v zavodu na Bernalu in ši ga ogle¬ dale. Ko smo se poslovile od dobrih sa- lezijank in se vračale proti domu, je sonce že z zadnjimi žarki poljubljalo zemljo. Kar sama nam je privrela pesem iz srca: Glejte, že sonce zahaja. Vse si želimo še mnogo takih dni. Ne zato, ker smo imele vožnjo zastonj in povrh še veliko dobrot, ampak zato, ker nas taki skupni izleti bolj povezujejo in se tudi med seboj bolj spoznamo. Za ta lepi izlet se pa moramo zahvaliti svoje¬ mu duhovnemu vodji g. J. Merniku, sestri salezijanki Rezki Lužovčevi, ki sta nas oba spremljala, in predsednici gdč. Tinci Glavanovi. Vsem iskren: Bog povrni. Udeleženka. sedniku Narodnega Odbora za Sloveni¬ jo g. Dr. Mihi Kreku. Po končanem taboru so udeleženci o- stali še dalj časa v prijateljskem po¬ menku v gostinskem delu Slovenske hi¬ še. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V Villa Bosh je bi¬ la krščena dne 26. oktobra t. 1. Daniela Rosita Telič, hčerka g. Rafaela Telič in njegove žene ge. Minke, roj, Erjavec. Za botra sta bila g. Lado Telič in ga. Mimica Zakrajšek. Srečni družini naše čestitke. Izlet dekliškega Mladinskega doma Bil je 12. X. t. 1. v stari zavod v Ber¬ nalu. Ob osmih zjutraj nas je prišel v zavod Agrieola v Moronu iskat omnibus. Lepo jutro in vese'a mladost, sta nam takoj priklicala pesem, ki nas je potem spremljala ves dan. Ko smo okrog de¬ setih prišle na cilj, nam je pripravila pre¬ senečenje Avanzotova družina. Lepo nas je sprejela in pozdravila. Ta družina vo¬ di upravo starega zavoda. Samostana namreč zaradi zgodovinskega pomena ne popravljajo, zaradi starosti pa že precej razpada. Hitro smo se porazgubile po vrtu in vse prekratek je bil čas do štirih popoldne, ko smo se odpeljale do bližnje reke La Plata. Po krajšem času smo se vrnile nazaj v zavod in smo s pesmijo pozdravile tudi Marijo v njenem svetišču. Vse bi še bile rade ostale, ko nas je začela zbirati na¬ ša predsednica gdč. Tinca Glavan k od- “Z mojim denarjem ne bo nihče drug ‘kšeftaril’ ”, tako slišimo od časa do ča¬ sa govoriti kakega zagrizenega var¬ čevalca in se nam zdi njegova odločitev kar razumljiva. Saj ima možakar po svoje prav. Denar je njegov, večinoma sad njegovega truda in skrbi. Vendar pa, če le malo pomislimo ... Kaj bi bi-’ lo, če bi se vsi ljudje, ki imajo denar držali, istega načela? Koliko tovaru se ne bi postavilo, koliko hiš ne Zgradilo in koliko ljudi bi ostalo brez dela? Ta¬ ko vidimo, da je na koncu kohcev vsak tak človek po duši le eden izmed red-' kih preostalih “kapitalistov” iž pretek¬ le dobe, ki ne dovoli niti, da bi kdo dru¬ gi tudi proti primerni odškodnini z nje¬ govim denarjem kaj zaslužil. Med našimi rojaki, hvala Bogu, takih ljudi skoraj ni. To je samo ob sebi ra¬ zumljivo že zaradi tega, ker PROMET SRL, odnosno njegova edina družabni¬ ka Brata Krištof, že štiri leta nalaga¬ ta v gospodarska podjetja tudi denar,' ki jima ga zaupajo rojaki. Brata Kri-' štof sta hvaležna za to zaupanje. Ti-I sti pa, ki jima denar zaupajo, so pa še bolj zadovoljni, saj jih štiriletna izku¬ šnja uči, da vsak ob potrebi svoj denar vedno lahko takoj dvigne in obenem do¬ bi še prav lepe obresti. Na ta način v tujini slovenska roka slovensko roko umiva. PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof) 25 de Mayo 533/3° — Buenos Aires — T.E. 31-6435. PRIMOŽ BRDNIK (19) JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV Kakor v Tokiju, kjer je cesarski grad prav za prav edina zanimiva toč¬ ka, je tudi v Osaki ena sama turistična privlačnost: grad, ki ga je zgradil leta 1584 Hideyoshi Toyotomi, “japonski Napoleon”. Mesto je nastalo ob izlivu največje japonske reke, Yodo, ki tvori obširno delto, z neštetimi rokavi in ka¬ nali. V mestu je čez 1200 mostov in veliko prometa gre preko kanalov. Za¬ to imenujejo Osako tudi “japonske Be¬ netke”. Osaka je staro mesto. Svoj čas so jo imenovali Naniwa, t. j. “hitri va¬ lovi”. Menda zaradi tega, ker ri¬ biči niso mogli lahko pristajati ob oba¬ li. Dva cesarja sta že leta 310 in 399 po Kr. zgradila tu svoji palači. Šele vo¬ jaški diktator Hideyoshi Toyotomi (1537-1598) je začel graditi trgovinski emporij in Osaka je danes gospodar¬ sko najvažnejše japonsko mesto. Veli¬ kokrat so jo modernizirali in v zadnji vojni so jo ameriški bombniki skoro 'zravnali z zemljo: čez polovico hiš je pogorelo ih od treh milijonov prebival¬ cev pred vojno jih je ostalo leta 1945 V mestu samo še dober milijon. Danes jih šteje že čez dva in pol milijona. : Osaka je izključno trgovinsko in to¬ varniško mesto. Od tujcev menda tam ne živi nihče, dasi je mnogo ameriških evropskih in zlasti indijskih uradov in pisarn. Značilna japonska posebnost je “ike¬ bana”, kar pomeni v angleščini “flower arrangement”, po naše bi ja rekli “cve¬ tlična umetnost”. V vsaki japonski hi¬ ši, v hotelih, na vlakih — celo v strani¬ ščih -— najdeš majhen šopek cvetic. Včasi imajo samo eno cvetico v vazi, navadno pa 3, 5 ali 7 (nikoli ne po 2, 4 ali 6, kajti to pomeni nesrečo). Kom¬ biniranje cvetic — in beseda “cvetje” v japonščini pomeni tudi vejice dreves in celo sadeže — je prava umetnost in v vsakem mestu imajo več šol, v katere hodijo domačini in tudi tujke. V glav¬ nem delijo aranžmane na “moške” (yo) in “ženske” (in). Pri vsakem je uredi¬ tev cvetic točno določeno. Drevesna ve¬ jica n pr. mora imeti tri odrastke: spodnji predstavlja “zemljo”, srednji “moža”, gornji pa “nebesa”. Vse je se¬ veda navezano na tradicije in simbolike. Pravilno urejevanje cvetic zahteva veli¬ ko časa in potrpežljivosti in marljivo posečanje šole. Gotovo pa je to japon¬ ska posebnost in običajno so cvetlični aranžmani izredno okusni. V tej zvezi moram še poudariti, da v aponskih vr¬ tovih cvetic ni. Tam imajo samo drevje, grmovje, travo, skale in kamenite sve¬ tilke. ■ Budizem pozna sedem božanstev, ki jih imajo za nekakšne “patrone”. Nji¬ hove slike vidiš na scrollih, v kipcih in zlasti radi jih slikajo na porcelan. Ze¬ lo so priljubljeni kot ornamentika. Bo- j žanstvo ribičev in trgovcev se imenuje ; Ebisu: v roki drži ribiško palico, pod j drugo pazduho pa ima veliko ribo. Dai- \ koku je veselo božanstvo obilja in kme¬ tov, kar seveda na Japonskem ne drži, 1 kajti kmetje so izredno siromašni). Se- i di na dveh vrečah riža ih ker je bogat, j ga prav nič ne moti, da mu dve miši kradeta riž. Na ramenih ima veliko viečo zakladov. Bertten je edino žen¬ sko božanstvo in predstavlja umetnost, književnost, glasbo in zgovornost. Upo¬ dobljena je sede in igra na nekakšno kitaro, ki ji pravijo “brvva”. Bishamon je božanstvo militarizma. Oblečen je v samurajsko obleko s ščitom in sulico, v roki pa drži majhno pagodo, kar po¬ meni, da je božanstvo vojakov in misi¬ jonarjev. Rokujin ima majhne roke in noge ter izredno visoko glavo. Bil je ki¬ tajski filozof in še danes ga imajo za ; preroka. Jurojin je božanstvo dolgega življenja ter obilen pivec riževega vi-' na, ki mu pravijo “sake”. Na palici ima privezan sčroll, ki vsebuje vso pamet j sveta. Najbolj značilen pa je Hotei, se- j deč debelUhar z ogromnim trebuhom, j ji Prepričani so, da to pomeni “veliko¬ dušnost in notranjos vrednost”, kar lah- j: ko doseže samo tisti, ki je “dosegel ; modrost budizma”, j Tujci mi pripovedujejo, da se je Ja¬ ponska v zadnjem desetletju čudovito izpremeniia. Mnogo sstarih tradicij izgi¬ nja in večja mesta postajajo vedno bolj zahodnjaška. Tako je tudi Z njihovimi navadami in običaji«' Mnogo starega pa je še estalo in med tem zlasti prazno-, vernost. , Severovzhod n. pr. Japonci imenujejo “Kimon”, ali po naše “hudičeva vra¬ ta”. To seveda nima nobene zveze Z dejstvom, da je Sibirija na severovzho¬ du — prikladno pa se je tega spomniti. Vsak Japonec ima tudi srečen in nesre¬ čen dan, kakor so takšne n. pr. tudi hi¬ še. če jim hiša zgori, ne valijo krivde na istega, ki je pozabil ugasiti ogenj, am¬ pak na dejstvo, da je hiša “nesrečna”. Prav tako je hiša “kriva”, če lastnik v njej umre, pa čeprav ga je pobrala kuga. Marsikatere hiše ne morejo pro¬ dati, ker je na slabem glasu kot “ne¬ srečna”. Prepričani so tudi, da so 19., 33 , 42. in 47. leto v njihovem življenju “nesreč¬ na” leta (yakudoshi), v katerih lahko pričakujejo same slabe dogodke. Vse to pa zaradi besedne igre: 19. leto n. pr. je slabo zato, ker beseda “juku” pomeni poleg številke tudi “ponovljeno žalost”. Številka 33, “san-zan”, znači tudi brez¬ upno mizerijo”. Vse, kar je v zvezi s številko 4 (“shi”) pomeni slabo zname¬ nje, kajti “shi” je tudi smrt v japon¬ ščini. Prav tako je besedna igra pomem¬ bna tudi v srečnih primerih Med za¬ ročnimi darili mora vedno biti morska trava (“kobu”), kajti to je del besede “yoro-kobu”, ki pomeni “biti srečen”. Pri svečanih gostijah moi-a na mizi bi¬ ti tudi morski rak, kajti njegovo vpog- njeno telo pomeni v japonščini “dolgo žVljenje". Takšnih praznovernosti je nešteto in ni mi potrebno še posebej omenjati, da imajo astrologi in podobni “švadronerji” kaj dober posel na Japonskem. Šport je na Japonskem zelo razvit. Najrajši imajo ameriški base-ball, dasi se zanimajo tudi za vse druge vrste, športa. V tej zvezi moram omeniti, da. poznajo neke vrste nogomet že od leta 61 po Kr., ko so ga prinesli na dvor iz Kitajske, še danes ga petkrat na leto, igrajo v Kyotu. Pravijo mu “Kemari”. Drugod igrajo evropski ali ameriški no¬ gomet. Zlasti priljubljeni šport je “samo” ali japonska rokoborba. Dva visoka in de¬ bela rokoborbca se postavita na okrog¬ lo ploščad. Oba sta profesionalca ter imata dolge v kite zvite lase ter čisto majhno prekrivalo okoli. pasu. “Pripra¬ ve” za boj trajajo 10 do 15 minut: pre¬ tegujeta se in hodita vsak v svoj kot, od koder prinašata riž in ga trosita po ploščati — vse to je v smislu tradicije in pomeni srečo. Sodnik je oblečen v. starinsko obleko ter ima v roki pahlja¬ čo, s katero daje znamenja. Na določen znak se zagrabita in boj traja včasi sa¬ mo nekaj sekund. Kdor nasprotnika vrže ali izrine s ploščadi, ali pa, če ga spravi na kolena, zmaga. Rokoborci imajo ogromne trebuhe — pravijo, da jih je težje zagrabiti “čez pas”, če so reje¬ ni. Japonci silno radi gledajo to “sumo” rokoborbo, zahodnjakom p,a kmalu pre¬ seda, ker trajajo priprave predolgo: Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA m . Bs. Aires, 7. XI. 1957 - No. 44 MIRAMAR Proslava praznika 29 oktobra Slovenci v Miramaru so v nedeljo 27.10.1957 priredili proslavo slovenske¬ ga narodnega praznika osvoboditeve. Na proslavo so povabili tudi Slovence iz Mar del Plate- in Chapadmalala, ki so se odzvali v zelo lepem številu. Tako se je zbrala v Miramaru v hotelu Balkan velika družba Slovencev, ki žive ob At¬ lantski obali. Proslavo je začel in pozdravil vse go¬ ste g. Tone Japelj. Sledila je pesem: “Moja domovinp”, katero so vsi navzo¬ či zapeli. Pesem je zelo lepo povzdigni¬ la svečanost proslave. Deklamacija naj¬ mlajšega Maroltovega: “Kje dom je moj”, je žela splošno odobravanje. Oris dogodkov, ki so dovedli do zgo¬ dovinskega dne 29. oktobra 1918, je ze¬ lo jasno in obširno podal g. Slavko Trši- nar. Govornik se. je v zvezi s tem zgo¬ dovinskim. dnem, ki je tudi v neposred¬ ni zvezi z delom veli.kega Ev. Kreka, spomnil 4,0. letnice njegove smrti ter pozval vse navzoče, da počaste njegov spcmin. Svoja izvajanja, katerim so vsi navzoči pazljivo sledili, je zaključil z željo, naj bi nas spomin na naš narod¬ ni praznik trdno vezal med seboj tako tukaj v Argentini, kakor povsod v tuji¬ ni, kjer žive Slovenci, da bi tako osta¬ li še bolj močni za končni dan osvo¬ boditve naše domovine izpod komunistič¬ ne diktature. Sledila je recitacija gospe Trpinove: “Narodni dom” in deklamacija male So¬ nje Gorčič: “Slovenka sem”. Ob ubranih melodijah naših narod¬ nih pesmi, katere so si sledile druga za drugo, so naše ipisli pohitele tja da¬ leč med naše drage v zasužnjeni domo- vini. Vsa čast gospodinjam iz Miramara, ki so tako odlično pogostile vse goste. Pozno popoldne so se Slovenci iz Mira¬ mara in Chapadmalala poslovili. Kon¬ čne in poslovilne besede je spregovoril g. dr. Vekoslav Kisovec. Razšli smo se veseli in zadovoljni, da je prireditev tako lepo uspela ter da smo svoja poznanstva in prijateljstva se bolj poglobili in povezali ob tem ta- DARILNE PAKETE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošilja najceneje, najbolje in najvarneje po novi carinski uredbi rrrt i nEvnnrt" 'PAK£XPRES' MMan Sertic CHARCAS 476 — T. E. 32 - 0248 Buenos Aires ko pomembnem slovenskem prazniku. Upajmo, da nas bosta slovenska beseda in pesem še večkrat združili bodisi v Miramaru ali Mar del Plati. OBVESTILA Nad tisoč oseb prihiti vsako leto na mladinsko prireditev. Letošnja priredi¬ tev, ki jb v nedeljo, 10. t. m. prirejata naši organizaciji SFZ in SDO S sodelo¬ vanjem folklorne skupine, bo posebno privlačna: poleg otroškega, fantovskega in dekliškega rajanja ter telovadbe, nas bodo presenetili s tremi veselimi go¬ renjskimi plesi v pestrih narodnih nošah. Udeležite se prireditve, podprite delavno prizadevanje naše mladine. Vsem rojakom, ki bi želeli prispevati k srečolovu mladinske prireditve, spo¬ ročamo, da to store lahko še ob svojem prihodu na prireditev na Pristavi. Za vso velikodušnost in požrtvovalnost pa izrekamo že danes: Bog stotero povrni. Vse članstvo SDO in SFZ, ki je sode¬ lovalo pri nabirki dobitkov, naj poskrbi, da bodo isti oddani v soboto 9. t. m. na Pristavi, v primeru nujnega zadržka pa vsaj na dan prireditve dopoldne. XIII. kulturni večer SKA bo v soboto 16. t. m. ob sedmih v Bullrichevem sa¬ lonu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo vodja filozofskega odseka dr. Vinko Brumen o temi “Nadarjenost in izobraz¬ ba”. Pp predavanju debata. Članski Sestanek Slov. kat. akad. sta¬ rešinstva Ijo v soboto dne 9. novembra ob 19.’ uri na Ramon Falcon 4158. Na sporedu je predavanje o visokošolskem študiju v Slovediji (razmere med viso¬ košolsko mladino danes v Ljubljani), Lepo vabimo člane in tudi gg. akademi¬ ke. Odbor. Izlet mladinskih organizacij SFZ in SDO bo v nedeljo 17. t. m. v Parque Derechos de Ancianidad. Potovali bomo s skupnimi omnibusi. Prijave sprejema¬ jo odborniki obeh organizacij in Dušno- pastirska pisarna. Tistim, ki bi se pri¬ javili po 13. tt -m., sedeže&ne jamčimo. V primeru prestavitve mladinske prire¬ ditve, izlet odpade. Odbora SFZ )in SDO ZA TE POŠiILKE ZNIŽANE CENE! NA PRODAJ OVERLOK - STROJ, nov, švicarski izdelek. Ogled in pogoji: Franklin 1463, Florida, F.N.G.B. popoldne od 16.- — 19. ure. D A Y D A M išče: KNJIGOVODJO, STROJEPISKO IN RISARJA-KALKULISTA Pismene ponudbe na CASILLA 120 - CORREO CENTRAL - CAPITAL FEDERAL XI. redni letni občni zbor Društva Slovencev v Buenos Airesu sklicuje odbor Društva Slovencev za nedeljo, 1. decembra 1957 ob pol enajstih dopoldne v dvorani Slovenske hiše na Ramon Falcon 4158, Capital Federal. Dnevni red je bil objavljen v Svobodni Sloveniji štev. 43 z dne SIJ oktobra 1957. Odbor vljudno vabi vse- članice in člane, da se občnega zbora točtno in zanesljivo udeležijo. Če ob napovedani uri občnega zbora ne bo zadostne udeležbe članov, se bo občni zbor vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi V nedeljo, 17. novembra 1957 Vas bo pričakovala lepo rejena Martinova goska na veselem MARTINOV A N J U v slovenski restavraciji ILIRIJA (Slovenska Gospodarska Zadruga) ALVARADO 350 — RAMOS ME JLA Za veselo in poskočno glasbo bo skrbel že znani orkester H arm o ng Jazz Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu na novo narejenem plesnem prostoru na našem vrtu; ob slabem vremenu pa v naših dveh velikih salonih. VSI ROJAKI VLJUDNO VABLJENI! FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main • V NEDELJO 10. NOVEMBRA popoldne ob 14. uri začetek DRUŽABNE PRIREDITVE na slovenski pristavi v Moronu - Castelarju. • Ob 16. uri: Otroški, dekliški, fantovski rajalni in televadni nastop. • Slovenski ljudski plesi, ki jih bo izvajala naša folklorna skupina. ® Bogat srečolov z dobitki za mladino in odrasle. • Ribolov, streljanje, metanje obročkov itd. • Velika zaidga mrzlih in toplih jedil; pijače po zmernih cenah. • Ob 19. uri: ODDAJA DOBITKOV MNOGIM IMETNIKOM “POLNIH” SREČK. •PROSTA ZABAVA V VESELI SLOVENSKI DRUŽBI. • V slučaju slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. “Člen prvi: Prepovedano je iz gori imenovanega izvira zajemati vodo. Člen drugi: Prav tako je prepovadano, stopiti na massabiellsko obrežje, ki je v občinski posesti, člen tretji: Pred mas¬ sabiellsko votlino bo postavljena ste¬ na iz desak, ki bo zapirala dohod, člen četrti: Vsak prestopek proti tem odred¬ bam bo kaznovan po zakonu, člen peti: Policijski komisar, šef orožništva in ob¬ činski stražarji so dobili nalog, da stro¬ go pazijo na imenovane odredbe. Dano v Lurdu, na občini. Datum, župan...” Lacade je šel po sapo, koj ko je kon¬ čal s temi “Ordre de bataille”. Capde- ville je moral odločbo takoj napisati v skrbni okrcgli pisavi. Courreges pa je odšel s posebnim poštnim vozom, ki ga je Cazenave že pripravil, k prefektu v Tarbes. Zdaj je poldne. Najkasneje ob dveh je lahko že na cilju. Lacade ra¬ čuna: vlada si ne upa napraviti odločne¬ ga koraka. Ali iz neodločnosti in slabo¬ sti, ali pa iz razlogov višje politike, ki je ne razumem. Ta politika bi znala bi¬ ti v zvezi z dvomnim zadržanjem Cer¬ kve, ki beži pred čudežem, pa ga ven¬ dar ne izpusti iz rok. Vseeno, jaz kot župan sem avtomomna oblast. S tem da zaprem votlino, napravim državni u- dar, ne da bi prekoračil svoje področje. Pri moji veri, nisem kakšna nepomem¬ bna oseba, vse lahko vtaknem v žep. Odstaviti me ne more nihče. Nasprot¬ no, prefektura in ministrstvo za bogo¬ častje mi bosta za ta korak zelo hvalež¬ na. Največ je, kar morem prefektu na¬ praviti. Baron ne more storiti nič druge¬ ga, kakor da moj odlok potrdi. “Videl! M.” Počela majhen M. Vzame na znanje ravnanje neodvisnega lurškega župa¬ na in po svojih organih zagotovi izved¬ bo. Drugega nič! Če pa pod mojim ime¬ nom stoji prefektov “videl”, bo za vse odgovoren on in ne jaz! Pred občin¬ skim svetom in pred vsem ljudstvom bom mogel pokazati na mali M. in obža¬ lujoče zmigniti z rameni. Mogli bi me postaviti za ministrskega predsednika Francije. “Čujte, Courreges!” reče Lacade. “Če ne dobite posebnega ukaza, ostanite v Tarbesu in si napravite prijazen ve¬ čer. čakal bom do pete ure. Če vas do tedaj ne bo, bom pričel...” Couregesa do pete ure ni nazaj. Brez dvoma si je v Tarbesu pripravil prija¬ zen večer, zakaj Tarbes je za lurške razmere velemesto, saj ima potujoče gledališče. Baronov “videl” je torej za¬ gotovljen. Lacade se spravi na delo. Državni tožilec in policijski komisar dobita prepis objave, ki roma v Laveda- novo tiskamo. Ker mora biti udarec bli¬ skovit, naprosi župan Jacometa, naj na¬ pravi nujne korake. V noči koraka proti votlini nekaj delavcev pod komisarje¬ vim vodstvom. Ni še pozno. Sij plame¬ nic privabi precejšnjo množico, ki z za¬ grizenim molkom opazuje igro. Že ne- JAVNI NOTAR Francisco iaul Cascanfe E^eribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Ob vsakem vremenu bo v soboto, dne 9. novembra t. 1. tradicij onalno MARTINOVANJE SLOVENSKE BESEDE V OBIČAJNIH PROSTORIH V SANTOS LUGARES ulica Patricios Hq£«R.ony Jazz - Srečolov - i t. d. _fil__ ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina L O JZ E NOVAK izključno zastopstvo DUMAM.. S. R. L A vda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najboljše električne hladilnike, televizijske aparate, pral- rfe stroje,»štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. Za časa letne sezone oddajam po ugodni ceni 2 sobi s kuhinjo bodisi mesečno ali polmesečno. Naslov: Jurij Eurga Calle 34-45 Miramar, FNGR, Provincia Bs. Aires V NEDELJO 17. NOVEMBRA Martinovanje v L a n n s ai ® Vrtna veselica s plesom PRI DOMU V SENCI, PRI HLADNI PIJAČI IN OB DOMAČI GODBI. • Pričetek ob 16 uri. Izšla je uredba, ki spet daje možnost pridobitve ARGENTINSKEGA DRŽAVLJANSTVA Informacije in pomoč pri roja¬ ku S. Rajarju, Uruguay 654 - 7 9 , of. 709 (poleg Tribunales) — T. E. 40 - 7327. Vsak dan, razen sobote od 9 do 11 ure. Znancem in prijateljem sporočamo, da je danes opoldne v bolnici v Lomas de Zamora po krajši bolezni in najlepše na odhod pripravljena v 73. letu starosti umrla gdč. JULKA SEIIEJ Bila je več let skrbna in zvesta gospodinja našega semenišča v Adrogue. Pogreb bo jutri, v sredo 6. novembra ob devetih dopoldne na pokopa¬ lišču v Lomas de Zamora. Vsem, zlasti duhovnikom, bivšim gojencem semenišča, jo priporočamo v iskreno molitev. Za vso požrtvovalno skrb ji bodi Bog bogat plačnik! Vodstvo semenišča Adrogue, 5. novembra 1957 kaj dni stoji pod vdolbino puščica, v katero so nabirali denar za zaželeno kapelo. Jacomet zapleni puščico, sveče, darila, slike, da, celo rože, ki jih je vzel spod Marijine slike. Ko pa je sveže in ovele šopke hotel lastnoročno zagnati v Gavo, je šel skozi naraščajočo množico nevaren nemir. Yacomet se je ustrašil. Čutil je, da ga bodo zgrabili in vrgli v Gavo, če to stori. Hitro se je premi¬ slil in odšel počasi k vozu, ki naj bi odpeljal mizo in devocionalije, ter zložil cvetje na druge predmete. Delavci so zagradili votlino z lesenim plotom, ki je segal do oči. Okrog in okrog bodo nabili svarilne table. Bernardka ne bo v stanju videti Gospo v vdolbini z druge strani potoka. Bernardka pa je te dni ostala doma in ni bodila k votlini, ker je od veliko¬ nočnega ponedeljka Gospa ni poklicala. Gospa zdaj često odide in vedno za dalj časa. Bernardka vzame to brez tožbe, saj ve, da se Prelepa še vrne. Zjutraj se Courreges vrne precej zgo¬ daj. Mali baronov M. se sveti na čisto¬ pisu. Državni udar je uspel. Vsaj po eni strani. Gospa je zdaj vendar našla e- nakovrednega nasprotnika. Zdaj se bo izkazalo, če se bo po tem udaru mogla j še dvigniti. Uro kasneje je bila objava | nalepljena po lurških stenah. Calleto- j va trobenta je vznemirljivo bučala po u- lieah in klicala ljudi. Mali policist je j ljubil izklicavanje. Dajalo mu je videz govornika in političnega voditelja. Rad je poslušal svoj krakajoči glas, ki je v j slabi francoščini in s slabim naglasom gorjanskega petja deklamiral: “Z ozirom na tu... odločam sledeče... Na večer velikega dne so obhajali v kavarni Francais slovo od pisatelja Hya- cinta de Lafitea. Njegovi sorodniki so se za Veliko noč vrnili v Lurd. Grad na otoku Chalet je sedaj prepoln. Lafite se odpelje nazaj v Pariz, kjer ga čaka v Rue des Martyrs njeg‘ova majhna gola sobica. Hrepeni po Parizu, čeprav bo moral znova pisati smešne časopisne članke, čeprav že v vseh udih čuti prevare in ponižanja, ki jim je izpostavljen umet¬ nik brez uspeha. Victor Hugo, ki je ne¬ koč o njem izrekel pri azno opazko, ži¬ vi že devet let v najbolj bleščečem iz¬ gonu. Teofile Gautier, ki je prav tako kakor Lafite, rojen v Tarbesu, ga vča¬ sih pozdravi v gledališču ali v kavarni. Toda če bi kdo Teofile Gautiera vpra¬ šal: “Ali ste kdaj že brali kaj Lafito- vega?” — bi brez dvoma odgovoril: “Ali je Lafite sploh kaj napisal?” Hyacint de Lafite hrepeni iz Lurda v svetli Pariz, ve pa obenem, da bo iz Pa¬ riza hrepenel po temačnem Lurdu. Priznati mora, da nekaj mesecev ni bi¬ lo popolnoma nerodovitnih za njegovo mišljenje, čeprav ne računa nekaj po¬ srečenih verzov. Pisatelj sicer ne bi ni¬ koli priznal, da se je tudi njega dotak¬ nilo vznemirjenje, ki že od enajstega februarja pretresa Lurd. V resnici je spadal med tiste, ki niso bili še nikoli pri votlini in niti enkrat niso s svojimi očmi opazovali zamaknjenja Bernardke Soubmous. Na svetu namreč ni večjega ponosa kakor je ponos duševnih delav¬ cev. Četudi stradajo in so brez strehe, vendar ne čutijo, da jih je Bog postavil na oder življenja, temveč mislijo, da so povabljeni v dvorno ložo. Zavest, da ne spadajo k igralcem komedije, temveč d i so le objektivni opazovalci, jim daje ne¬ ko omamljajočo premoč, ki je tolikšna, da jim celo siromašno življenje napra¬ vi znosno. Duševni delavec misli, da ni stvar božja, temveč gost božji. S tem visokim položajem se seveda ne moreta meriti ne cesar ne papež. In ds to naj¬ večkrat ostane ljudem prikrito, to še veča skrivnostno ceno. Zavoljo tega gleda Hyacint, revni sorodnik bogatega Lafitea, na afero, ki se odigrava med Bernardko, gospo in oblastniki le z ne¬ izmerne železne višine absolutnega du¬ ha, ki se dotika človeškega življenja le z igralskim žarkom ironije. Lafite mi¬ sli, z eno besedo povedano, da je sam kakor Bog, v katerega ne veruje. Danes so prišli vsi omizni prijatelji, celo tisti, ki so se zadnje čase redko prikazali v kavarni Progres, kakor na primer Estrade in Dozous. “Progrešal vas bom,” reče stari Cla- rens, vsakodnevni Lafiteov soizprehaja- lec. “V teh mesecih sva se odlično bo¬ rila. Le kako B5m izhajal brez vaših večnih ugovorov, nekonformist brez pri¬ mere?!” “Premišljujte Gospo, prijatelj.” se ša¬ li Lafite. “Ona je, ki me je nagnala v beg...” Estrade vzame priznanje resno. “Zakaj Gospa,” vpraša. “Zdi se mi, da tudi vam Gospa ni napravila hude¬ ga...” “Nič hudega”, se smeje pisatelj. “Me¬ ni pa se pa zdi, da je Gospa zelo tiran¬ ske narave. Zahteva, da se vsak odlo¬ či: zanjo ali proti njej..." Estrade s poudarkom potrdi misel: “Res je, Lafite, Gospa zahteva od- I ločitev.” (Nadaljevanje)