TEKMOVANJA Kresnička nU sU vU Barbara Rovšek, Sa š o Žicon, Gregor Torkar in Duš an Krnel -> V šolskem letu 2015/2016 bo v organizaciji DMFA Slovenije potekalo drugo tekmovanje iz znanja naravoslovja za ucence od 1. do 7. razreda, Kresnička. Že lani so pri eksperimentiranju in kasneje tekmovanju sodelovali učenci s polovice vseh slovenskih osnovnih šol, in želimo si, da bi jih letos privabili še vec. Tako množicna udeležba že v prvi sezoni nam postavlja visoka merila. Upamo, da bomo izpolnili pricakovanja sodelujocih: za zace-tek z dovolj zanimivimi poskusi. Dva poskusa (od skupno 12 za vse skupine) predstavljamo v tej številki Preseka. Vse poskuse najdete v razpisu tekmovanja na spletni strani https://www.dmfa.si/ NaOS/Razpi s.html. 6. in 7. razred /1. poskus - Natega Pripomočki: vecja posoda, vecji kozarec, manjši (ožji) kozarec, plastična cev (dolžina približno 1 m, premer odprtine približno 6 mm), merilo, štoparica, alkoholni flomaster, trajno-elasticni kit (ali selotejp ali plastelin), podstavki (prucka, zabojcek) Priporocilo. Poskus opravljaj v kuhinji, kopalnici ali na vrtu, kjer ne narediš prevec škode, ce vodo poli-ješ. Na slikah je voda obarvana, da se bolje vidi. 1. V posodo nalij vodo skoraj do vrha in jo postavi na podstavek (zabojcek, prucko). V posodo potopi najprej samo eno krajišce cevke. To krajišce odprto drži pod vodo, da vanj ne zaide zrak. Potem previdno in postopoma potapljaj cevko po dolžini tako, da jo povsem napolniš z vodo. SLIKA 1. Pripomočki za poskus 18 ro__ > d OJ m PRESEK 43 (2015/2016) 2 15 TEKMOVANJA cevki voda (in ni v njej no 18 PRESEK 43 (2015/2016) 2 TE KM O VANJ A 6. Na majhnem ozkem kozarcu z alkoholnim flo-mastrom oznaci višino, do katere ga boš po cevki polnil z vodo iz posode. Meri cas, v katerem se kozarec napolni do oznake, v odvisnosti od višine, na kateri je krajišce cevke, kjer voda izteka. Razmisli, glede na kaj boš meril višino krajišca cevke. Razmisli, preizkusi, poišci, vprašaj ... ■ Ali voda iz cevke izteka pri poljubni višini, na kateri je odprto krajišce cevke? Kako visoko je lahko odprto krajišce, da voda izteka? Kdaj se tok prekine? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko voda po cevki izteka iz posode? Kako visoko je lahko krajišce cevke, ki vodo iz posode zajema? Ali lahko posodo izprazniš? Ali na iztekanje vode po cevki vpliva to, kako visoko se mora voda po cevki vzpeti (cez hrib)? ■ Nariši graf, ki kaže, kako je cas, v katerem z natego po cevki napolniš kozarec, odvisen od višine, na kateri je odprto krajišce cevke. Običajno v koordinatnem sistemu prikažemo kolicino, ki jo (neodvisno) spreminjamo, na vodoravni osi, in drugo kolicino, ki je od te odvisna, na navpicni osi. Kateri dve kolicini sta to v tem primeru? Krajišce cevke, iz katerega voda izteka, namesti v kozarec tako, da bo voda iztekala pri dnu kozarca, kot kaže slika. Opazuj, kako zdaj poteka pretakanje. Je kaj drugace kot prej? Meriš lahko tudi cas, v katerem se kozarec napolni do oznake - kot pri prejšnjem poskusu (ko si risal graf). Vodo pretakaj z natego med posodo in kozarcem, ki stojita na istem podstavku (dno kozarca in dno posode sta na isti višini). Krajišce cevke, iz katerega voda v kozarcu izteka, naj bo pri dnu kozarca. Kdaj se pretakanje ustavi? Kako bi z natego lahko pretocil vec vode? Krajišce cevke, iz katerega voda izteka, namesti v kozarec tako, da bo na zacetku pretakanja nad gladino vode v kozarcu in kasneje, ko se gladina vode v kozarcu dvigne, pod gladino vode. Lege nobenega od krajišc cevke med pretakanjem ne spreminjaj. Kdaj se pretakanje ustavi? Kdaj in kje je v uporabi tak postopek pretakanja kapljevin, kot si ga spoznal pri tem poskusu? www.obzornik.si PRESEK 43 (2015/2016) 2 19 TEKMOVANJA —^ 6. in 7. razred / 3. poskus - Pokovka Pripomočki: kozarec ali skledica, 200 g koruznih zrn za pokovko, kuhinjska tehtnica, jeklena ponev (s pokrovom), (prenosni) električni kuhalnik, kuhal-nica, skleda, metrski trak, risalni žebljiček. SLIKA 2. Pripomočki za poskus Opozorilo. Poskuse na štedilniku opravljaj v prisotnosti odrasle osebe. Pazi, da se ne dotakneš vroce ponve in kuhalne plošce. Pazljivo rokuj tudi z risalnim žebljickom. Pri poskusu ne smeš uporabiti ponve, prevlecene z neoprijemljivo plastjo (teflon), ker to plast s segrevanjem na previsoko temperaturo uniciš. 1. Odmeri 50 g koruznih zrn za pokovko. Lahko tudi manj (ali vec), odvisno od velikosti posode, ki jo boš uporabil za pripravo pokovke. 2. Koruzna zrna stresi v ponev, ponev postavi na štedilnik. Med mešanjem koruzna zrna segrevaj. Ko se prvo zrno razpoci, posodo pokrij in med stresa-njem posode pocakaj, da se razpocijo še ostala zrna. 3. Ko je pokovka narejena, vso pretresi v skledo in jo ponovno stehtaj. 4. Drugo porcijo pokovke pripraviš v odprti ponvi. Stresi v ponev toliko koruznih zrn, da z njimi prekri-ješ dno ponve (kot na sliki 2). Če imaš prenosni kuhalnik, ga postavi na tla na sredini kuhinje. Če prenosnega kuhalnika nimaš, odstrani predmete v okolici štedilnika, na delovnem pultu zraven štedilnika naj bo prazen prostor. 20 PRESEK 43 (2015/2016)2 TEKMOVANJA 5. Koruzna zrna segrevaj na kuhalniku v odprti ponvi in opazuj dogajanje. Posodo narahlo stresaj (premikaj jo sem in tja po kuhalni ploskvi), da se zrna ne oprimejo dna (in tam ne zažgejo). Zrna, ki ob razpoku odletijo iz ponve, pusti tam, kjer pristanejo. Ko koruzna zrna prenehajo pokati, izključi kuhalnik in z njega odstrani ponev. 6. Počakaj, da se kuhalnik ohladi. Potem previdno umakni še kuhalnik in pri tem pazi, da ne spremeniš lege razpočenih zrn pokovke. 7. V nadaljevanju boš preštel zrna, ki so med kuhanjem skočila iz ponve in pristala različno daleč. Razdaljo r meriš od točke, kjer je bila pri kuhanju sredina ponve (oziroma kuhalne plošče). Kot primer je na sliki prikazan pas, omejen z dvema krožničama, v katerem so zrna, ki so v daljavo skočila več kot Ri = 20 čm in manj kot R2 = 30 čm. 8. Razdeli področje, kjer ležijo razpočena zrna koruze, na končentrične pasove s širino i0 čm in s središčem v točki, kjer je bila pri kuhanju sredina kuhalne ploskve. Način, kaka boš to naredil, izberi sam. Zberi zrna, ki ležijo v posameznem pasu, ter jih preštej. Število zrn vpiši v razpredelničo. 9. Nariši stolpčni diagram (histogram), ki kaže porazdelitev zrn pokovke po doseženih razdaljah r. Na vodoravno os nanašaš r in na navpično N. pas, kjer je r število zrn N manj kot 20 čm med 20 čm in 30 čm med 30 čm in 40 čm med 40 čm in 50 čm med 50 čm in 60 čm med 60 čm in 70 čm med 70 čm in 80 čm med 80 čm in 90 čm več kot 90 čm -> 22 PRESEK 43 (2015/2016) 2 TEKMOVANJA —^ 10. Ponovi poskus še enkrat (od koraka 4 do 9), le da tokrat predhodno lupine vseh zrn koruze preluknjaš z risalnim žebljičkom. Razmisli, preizkusi, poišči, vprašaj ... Zakaj se koruzna zrna ob segrevanju razpočijo in poskočijo? Primerjaj grafa, ki prikazujeta rezultate poskusa v obeh primerih, ko koruznih zrn nisi naluknjal in ko sijih. Pojasni opažene razlike. Kaj se je v zrnu spremenilo, ko si v lupino izvrtal luknjico? Cez noč namoči koruzno zrno in ga vzdolžno pre-reži. Oglej si notranjo zgradbo zrna. Nekaj zrn namoči za daljši čas. Opazuj, kaj se z zrnom dogaja. Kaj je naloga (funkčija) zrn pri koruzi? Kako nastane koruzno zrno? Na internetu, v knjigi ali učbeniku poišči razlago o zgradbi koruznega zrna. Zakaj pred pečenjem zarežemo v ovojničo kostanjevih semen (kostanjev)? Katere hranilne snovi prevladujejo v založnem tkivu koruznega zrna, beljakovine, lipidi, ogljikovi hidrati ali vitamini in minerali? Katero tkivo imenujemo založno? _ XXX www.obzornik.si Barvni sudoku sU vU V 8 x 8 kvadratkov moraš vpisati začetna naravna števila od 1 do 8 tako, da bo v vsaki vrstiči, v vsakem stolpču in v kvadratkih iste barve (pravokotnikih 2 x 4) nastopalo vseh 8 števil. 3 v O a 3 m > a. < m s 6 1 8 2 4 7 2 6 8 3 3 7 2 4 3 2 6 8 4 7 Z 7 S l E 8 4 9 8 17 E 6 l L S 2 9 3 L L S Z 8 4 17 2 8 S 7 3 9 l L L 17 3 8 9 Z S S 8 6 2 17 l 7 E E 9 L 4 2 S l 8 1 S Z 8 6 17 E L XXX 22 PRESEK 43 (2015/2016) 2