Štev. 13. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 29. marca 1923. Leto II, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: za en mesec................Din. 4 za četrt leta . .12 za pol leta.................... „24 Posamezna štev. stane 1‘25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. PRAVIC GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA lnseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. lnseratl se računajo :: po dogovoru. :: Velika noč. Praznik Vstajenja. Narava vstaja kv novemu živ-, ljenju po dolžili zimskih mesecih mrtvaškega spanja. V tem času prebujenja narave obhaja krščanski svet tudi Veliko vstajenje Boga - človeka. V Vstajenju Gospodovem, zgodovinsko izpričanem, je potrjena in manifestiram! na najveličastnejši način resničnost Kristusovih na ukov. Krščanstvo s svojim naukom Ljubezni in Pravice slavi praznik trpljenja in vstajenja Gospodovega kot triumf. Je to za nas krščanske ljudi res triumfalni praznik žive vere v zmago Pravice nad krivico^ v zmago Duha nam mrtvo tvarjo. Kaj bi bili vsi Kristusovi nauki, kaj njegovo trpljenje in smrt za svoj večni nauk. ko bi On ne bil resnično vstal od smrti, kakor je napovedal ! S svojim veličastnim Vstajenjem je vnovič iu najjasneje in najveličastneje manifestiral resničnost naukov, ki jih je širil in za katere je umrl. Ta veličastni praznik je manifestacija čiste krščanske ideje. Koliko človeških zablod je skušalo skaliti in skriti čisto krščansko idejo, pa vedno iznova je trium-firala in zmagala. Kako poln je zablod in zmot tudi današnji svet. Svet kleči na trebuhu pred Mamonom, pleše okrog zlatega teleta, klanja se mrtvi materiji in uživanju. In vendar opažamo prav mi, kako se iz razvalin človeške družbe, raztepene in nesrečne, dviga vedno močnejše spoznanje Resnice in Vere v tistega, ki je zmagoslavno premagal smrt in vstal. Materializem je objel človeško družbo ter revne in šibke socialno usužujil. Pa je šel dalje, uklonil je v svoj jarem tudi njih srca. Materialističnemu Mamonu je ploskala družba, od materialističnega Marxizma je pričakoval rešitve duševno in telesno zasužnjeni proletarec. Bil je morda brezupen Pogled v te delavske milijone, ki so odmrli križani Resnici in Ljubezni ter njenemu vstajenju. In vendar ta Vera danes vstaja zopet k življenju v razbolelih starih tlačenih milijonov. Vedno bolj se dviga krščanska zavest, vnje na »vojsko hujskajoče pesmi. Nemčija nad vse iu "ad celim svetom. Ob nedeljah se bijejo v celi Nemčiji Pravi boji med nacionalisti in komunisti. Sedanja bur-■l>azijska šovinistična Nemčija razpada. Kdo jo bo zo-Det vredil ? LISTNICA UPRAVE. Položnice smo priložili danes vsem onim eenj. naočnikom, katerim poteče naročnina koncem marca ali ?e Preje iu pa vsem onim, katerim že dalj časa pošiljamo s* na ogled, pa naročnine še niso poravnali. Kdor list ■gejema, pa nam istega ne vrne, ga smatramo za naročnika, ter je dolžan naročnino poravnati. — Prosimo toraj naI vsakdo nemudoma poravna, da se mu list ne ustavi. Uprava. ' Za tiskovni sklad »Pravice« sta darovala Golob "atej in J. Trunkelj oba v Ljubljani 22. Din. Posnemajte ! LISTNICA UREDNIŠTVA. Veselo Vstajenje vsim našim naročnikom, bralcem in prijateljem. Velikonočne praznike izrabite za to, da vse svoje znance in prijatelje vprašate : Prijatelj ! Prijateljica ! Si li že naročen na »Pj-avico« ? Če se bo odgovor glasil : »Nisem !« pregovori ga, da se bo precej naročil na »Pravico«, ker število njenih naročnikov še nikakor ne odgovarja moči naših organizacij. Ker je »Pravica« navezana le na sebe in ne sprejema nobenih podpor, pozivamo vse naše sotnišljenice in somišljenike : Nabirajte prispevke za tiskovni sklad, Imena darovalcev bomo objavili. Krščansko socialni delavski pozdrav ! Uredništvo »Pravice«. ' ■ ■ >. Delavska prosveta. Krekova mladina. Na dan sv. Jožefa je pokazala ljubljanska delavska mladina,-kako zna spoštovati svojega patrona. Potek praznovanja je bil sledeč : Ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa sv. maša in skupno sv. obhajilo. Za zvečer ob 8. uri je priredila Krekova mladina družabni večer v mah dvorani hotela Union. Akoravno je bila prireditev brezalkoholna, je vladalo v dvorani veliko veselje in (nedolžne) zabave ni manjkalo. Slovenska mladina, ki Te je ranjki dr. Krek tako ljubil, vrni mu to s tem, da pristopiš v vrste »Krekove mladine«. Zadružništvo. Kako naj se izvrši prehod od posredništva blaga k lastni produkciji konsumnih društev. Mi vemo, da danes konsumna društva v bistvu izvršuejo le posredovanje za nabavo konsumnih potrebščin, ki jih rabi delavec. Celo glede teh potrebščin se omejijo na one potrebščine, ki so najbolj običajne, ki so res vsakemu neobhodne. Nemški statistični urad je napravil zanimiva poizvedovanja o gospodarskih računih revnejših družin in to še v času pred vojno, v 1. 1907. Številke, ki jih kaže ta statistika, so zelo zanimive. Kažejo namreč, da je že tedaj pri delavskih družinah nižjih uradnikov nad 50% celokupnega dohodka družine šlo za prehrano, za potrebščine, ki si jih nabavljajo delavci v svojem kon-sumnem društvu. Še v veliko večjem odstotku pa gre danes pri tej draginji življenjskih potrebščin in pri teh zares minimalnih plačah dohodek delavske družine v prvi vrsti za prehrano. Danes lahko rečemo, da gre za najnujnejše življenjske potrebščine nad 80% celokupnega dohodka delavske družine, iz ostalih 20% pa naj se krijejo izdatki za stanovanje, razsvetljavo in obleko. »Svobodnega dohodka«, s katerim bi delavec lahko razpolagal zlasti za kulturne potrebe, pa danes sploh ni. Saj ni niti za telesne potrebščine, za obleko denarja. Stremljenje delavstva gre danes za tem, da dobijo čim večji svobodni odstotek svojih dohodkov, da se torej odstotek za življenjske potrebščine, za stanovanje, razsvetljavo in obleko zmanjša čimbolj. Na ta način bi se omilila nesigurnost bilance, ki jo kaže danes gospodarstvo delavčeve družine. Na drugi strani pa bi s svobodnim dohodkom delavec mogel zadostiti tako-zvanim kulturnim potrebam, ki so že onstran čiste življenjske prehrane. Dasi gre torej stremljenje delavstva za tem, da čim manj izdajo za življenjske potrebščine, vendar morajo pri tem stremljenju imeti pred očmi eno važno dejstvo. Organizacija konsuma v današnji obliki more zelo malo ali skoro nič vplivati na cene blaga. Blagovne cene, katerih se morajo držati tudi konstimi, se delajo na svetovnem trgu in stojijo pod vplivom carinske politiko, kartelov in prometa. Konsumna društva ne pomenijo pri tvorbi svetovnih cen nobenega pomembnega čini-telja, to pa največ radi tega, ker so danes omejena samo na posredništvo, ker še nimajo lastnega proizvodstva. Delavčevo-stremljenje, da pride potom konsumnih društev do čim cenejših življenjskih potrebščin, je brezuspešno radi tega, ker konsumna društva v posameznosti in v celoti na cene še zelo malo vplivajo, to pa zopet radi tega, ker nimajo v rokah proizvodstva življenjskih potrebščin. Ta položaj bo trajal vse dotlej, dokler bodo konsumna društva samo posredovala prodajo, ne bodo pa imela lastnega proizvodstva. Zato je naraven cilj in gre za tem naravnim ciljem tudi naravni razvoj konsumnih društev v smeri, da si pridobijo čim več lastnih sredstev in da s temi sredstvi skupno organizirajo stopnjema posamezne panoge proizvodstva življenjskih potrebščin. Ta naravni celj in ta naravni razvoj pa morajo imeti pred očmi ne le voditelji konsuma, ne le člani upravnega in nadzornega odbora, ta cilj in ta rjrzvoj morajo imeti pred očrni tudi vsi člani konsumnega društva, ta cilj'in ta razvoj bi moral prav za prav biti splošna delavska deviza, ker je to edina pot k zdravi zadružni socializaciji. Zato moramo kot člani konsumnih društev danes imeti pred očmi misel, da konsumno društvo ni za to tukaj, da nam danes nudi gotovo materielne ugodnosti, zlasti tudi, da s konsumnim društvom ne bomo dosegli znižanja svetovnih cen in s tem zveličali svobodni raz-, položljivi odstotek delavčevih dohodkov, temveč da so konsumna društva radi tega. da v njih zbiramo delavski denar, delavski kapital, delavske prihranke in da iz teh konsumnih društev izidejo polagoma delavska podjetja za proizvodstvo raznih panog življenjskih potrebščin. Mi se moramo .kot člani torej odreči malim koristim in biti pripravljeni vedno plačevati iste cene kot jih plačujemo trgovcu. Pri tem' pa imamo zavest, da kakor trgovec, tudi konsumno društvo dela dobiček. Dočim pa gre trgovčev dobiček za njegovo privatno porabo ali ga investira v svoje -privatno podjetje, se bo dobiček konsumnih društev investiral za skupno delavsko tovarno za usnje, za manufakturo, za kruh. za živila i. t. <1 Konsumnih društev ne smemo smatrati kot vir malih prihrankov pri nakupu odnosno vir malih dohodkov iz letnega dobička. V konsumnih društvih mora biti ognjišče za zbiranje in kopičenje delavskega kapitala tako dolgo, da se lahko ta kapital združenih konsumnih društev obrne za lastno proizvodstvo konsumarstva, za delavsko tovarno. Skupna zadružna lastnina mora biti čili kakor članom, tako tudi odbornikom. V tem bo največja korist za oboje. Ta skupna zadružna lastnina bo potem ognjišče za lastno delavsko produkcijo. dr. s Brencelj. Slavec. Neki slavni pevec se je zelo bogato oženil. Kmalu potem so ga v ,neki družbi prosili, naj'jim kaj zapoje. Odklonil je in rekel : »Dovolite mi, da se ravnam po zgledu slavca, ki neha peti, ko si je zgradil svoje gnezdo«. Napoleon in gospa Stael. Duhovita gospa Stael (stal) je bila hči ženevskega bankirja in poznejšega frančoskega finančnega ministra Neekerja. Rojena 1. 1766, se je poročila 1. 1786 s švedskim baronom Stael - Holstejnom : zakon je bil brez ljubezni. Bila je velika pisateljica na političnem in socialnem polju, pisala je romane, o literaturi itd. Njen salon v Parizu je imel velik vpliv na politično in literarno gibanje onih dni. Leta 1803 mož ji je umrl I. 1801 — jo je Napoleon pregnal iz Pariza in je nehote dal njenemu imenu sijaj mučeništva. Živela je. na Nemškem, v Italiji, Švici, Rusiji, na Švedskem in Angleškem. Umrla je leta 1817 v Franciji, kamor se je bila povrnila po padcu Napoleona in zmagi zaveznikov. Z Napoleonom sta .se prvič videla v hiši nam že znanega kardinala Talleyranda. Za velikega vojskovodjo se je znamenita ženska že davno zanimala in iskala je njegovo družbo. V pogovoru ga je nekaj vprašala, kar je prav jasno izrazilo častihlepje. O tem pogovoru je več poročil : mi bomo priobčili ono, ki nam največ pove. Stael je vprašala :■ »Katero žensko najbolj ljubite ?« Bonaparte jo je začudeno pogledal iu ji rekel : »Mojo ženo seveda«. Prvi napad je bil torej‘odbit? ^ Drugo, vprašanje : »Katera ženska se Vam najbolj dopade ?« •• »Tista, ki zna najbolje gospodinjiti«. Zopet nič za duhovito ženo, ki so ji bile gospodinjske skrbi deveta briga. 'Mislila si je: pri tretjem vprašanju bom pa vendarle prišla na vrsto, in je vprašala : »Katero žensko pa najviše cenite, katera je v Vaših očeh največja V« »Tista, ki je dala domovini največ otrok !« Gospa Stael ni imela nič otrok. Kar obstala je in ni nič več spraševala. >:< * * A ni odnehala. Pozneje enkrat je Napoleonu pisala, da sta kakor rojena drug za drugega in da je samo po pogrešku človeških naredb mirna in tiha .losipiria združena z njim. Narava je za občudovanje takega junaka kakor je Napoleon določila le tako ognjevito žensko, kakor je Stael. Zadela je pa ravno nasprotno. Napoleon je svojo Josipino oboževal in nosil po rokah, kar vskipel je ; razjezilo ga je že, da se sploh kaka ženska upa primerjati z njegovo »brezprimerno« Josipino. »Kaj?« je zakričal,- prebravši pismo, »fabrikantiuja čuvstev se meri z Josipino ! Na tako pismo sploh ne odgovorim«. In raztrgal ga je v tisoč koščkov. Nevolja na gospo Stael ga je naredila krivičnega tudi proti drugim ženskam in motila njegovo sicer tako mirno in pravilno sodbo. Seveda je bila gospa Stael v pregnanstvu huda Napoleonova sovražnica, dr. r. - Doma in po svetu. Jugoslavija. Sijajna zmaga tistili strank,: ki: zahtevajo enakopravnost treii v državi SHS stanitjdčih jugoslovanskih bratov, je položaj morebiti poostrila, ker mora polagoma nekoliko premogočni srbski brat'uvideti, dasi je silno, silno trmast, da se bo moral1 sporazumeti z bratoma Slovencem in Hrvatom, katd?&:!jkot brata ljubita brata Srba. toda hočeta tudi svobodllb'‘i|llu1 < * .’ f"4 ' Je - U Kristus v resnici živel ? »Jezus je bil Jud«, tako piše g. Bernot. »Zgodovinarji se sičer ne morejo sporazutneti, ali je res živel in kdaj je živel, kžijti VSa štiri poročila, ki pišejo o njem, ‘ so bila napisana zelo pozno po njegovi smrti in še to tako, da se naslatijajo očitno le na ustna poročila«; (Soc,-in vera 29.) N&j mi rie zamerijo katoliški čitatelji Pravice, da šestega vprašanja sploh lotimo, toda z ozirom na to, da se je dobila na Slovenskem tiskarna ki je to tiskala, in stranka, ki te vrste khjige :širi, zato se mi je zdelo potrebno tudi to vprašanj^ načeti. Zakaj socialnidemokrati taje Kristusovo bivanje ? Predvsem treba tu povdariti, da ne trdimo, da to izvira morda iz osebne mržnje g. Bernota do krščanstva in do Kristusa, in tudi ni njegova iznajdba. Ne, »znanstveni socializem«, k^kor sta ga ustanovila Engels in Marx, zahteva po svojih načelih trditev Kristusovega bivanja. Pristaš tega socializma je tudi g. Bernot, zato seve nujno n dosledno mora tajiti Kristusovo bivanje. Tudi Engels in Marx teii idej nista odkrila sama, ampak sta jih prevzela od Brurio Bauerja (+• 1882). kr Brufio Bauer je svoje ideje razložil y 1. 1878 v knjigi. Christuš und die Casaren. Po njegovem nauku je 'ustanovitelj krščanstva paganski modrijan Seneka, v čegar spisih najdemo mnogo podobnosti z evangeliji Most med Seneko in evangeliji tvori evangelij gnostika Marciona iz katerega je baje črpal evangelist Lukež. Glavni delavnici, kjer se je vršila spojitev vzhoda in za-, hoda sta bili Aleksandrija in Rim. V Aleksandriji je cve-' tejo judovstvo prežeto Platonovih idej, V Rimu pa je ravno oboževanje rimskih” cešarjev dalo’ ljudstvu idejo 0 sredniku med bogom in ljudmi. Tako je nastala misel o Odrešeniku. Njegova Velika zasluga pravi o njem Engels, je bila, da je dal podlago dokazov, da krščanstvo ni prišlo od zunaj iz Judeje v grško-rimski svet, ampak da je laštniv proizvod tega (grško - rimskega) sveta. (Neue Zeit 1895, 1 5—6). Če Engels trdi: »Nova svetovna religija (vera), krščanstvo je nastalo iz mešanice orijentalskega, posebno judovskega bogoslovja in iz grške, posfebno stoične filozofije (Ludwig - Feuerbach« 2. izd. Stuttgtrt 1895, 53), tedaj lahko spoznamo iz tega na prvi pogled idejo Bru-nona Bauerja. Kakor je iz tega razvidno, za širše razmotrivanje tu ni prostora, misel g. Bernota ter njegovih učenikov Engelsa in Marxa o tajitvi Kristusovega bivanja ni izvirna. Vprašanje pa je, kako pride socialna demokracija do tega, da taji bivahje Kristusovo, ko vendar venomer ponavlja, da je vera zasebna stvar. S tem namreč, da taji Kristusa, kaže namen, da hoče izpodriniti Kristusa in ž njim vred seve tudi krščanstvo. Odgovor na to je lahek. Kdor pozna glavno versko resnico »znan-,!, stvenega socializma«, ki obstoji v materialističnem pojmovanju zgodovine, lahko razume tudi ta nauk socialne demokracije. Materialistično pojmovanje zgodovine ob-, stoji v tem, da ves zgodovinski razvoj, kakor ga je napravilo človeštvo ni morda vpliv posameznih osebnosti ampak le vpliv gospodarsko - tehničnih razmer. Temeljni stavek tega nauka je, da osebe nimajo na zgodovino nobenega odločilnega vpliva. Če ta stavek obrnemo na krščanstvo in vprašamo: Odkod pa je. krščanstvo? tedaj bi od vsakega pametnega človeka dobili' odgovor f Kristus je krščanstvo ustanovil, od prepričanega' »znanstvenega socijalista« pa dobimo odgovor : Krščanstva ni ustanovil Kristus, ampak ono je le nastalo vsled gospodarskh in družabnih razmer v 'Talinu. V nekdanjem rimskem cesarstvu vidimo na eni' strani brezmejno bogastvo, na drugi strani brezmejno uboštvo in obenem nekako nagnenje k nadnaravnim vplivom, kakor to najdemo povsod pri revnih ljudeh, in \» teli raz* mer si lahko razložimo postanek krščanstva. Tako vsaj to razlaga Bebel (Glossen zu Yves Guyot und Sigismund Lacroix »Die wahre Gestalt des Christentums«, 3. izd. Berlin 1892) in Kautsky (Geschichte des Socialis-mus. Stuttgart 1895, I, 21—22). Za zgled visoke »znanstvenosti« Kautskega naj navedem le en dokaz, s katerim on odkazuje, zakaj je moralo pri Izraelcih vladati enoboštvo, pri vseh njegovi sosednih narodih pa mnogo^ boštvo. Zato, pravi, ker je bila v Palestini močna mednarodna trgovina, brez upodabljajoče umetnosti, brez sv^tii 'ije. z. kakimi duševnimi potrebami pač pa močno razvito duhovništvo. (Ursprung des Christentums, Stuttgart 1908 p. 209). Urinila se je pri tem dokazovanju g. Kautskemu mala pomota, ker je namreč čisto pozabil na sosedne Feničane, ki so imeli neprimerno večjo, svetovnoznano trgovino in obenem seve mnogoboštvo. Na ugovor, saj je krščanstvo vendar nastalo v Palestini pač ni bilo tako kričečega nasprotstva med tutom zdravniška pomoč in zdravila kakor tudi podpora °b Porodu iu smrti. Ko pa imamo izkušnje kako sc izvršujejo naši socialni zakoni in sc moramo tolažiti, da ima »još vremena« kr srno uverjeni, da omenjeni Statut še v doglednem ča-Su ne ho zagledal belega dne smo mnenja, da zdrav-stevni odsek z odjavljanjem počaka še tudi toliko časa. da se ho zakon o zavarovanju delavcev začel tudi dejansko izvajati v popolnem obsegu ne pa samo površno. Kes je, da morajo sedaj uslužbenci plačevati določene Prispevke, imajo pa tudi v slučaju bolezni boleznino, travnika in zdravila. Celje. Do sedaj smo molčali, vendar pa ni treba liisliti, da smo nezavedni ali da spimo. Tukajšnja skupna pridobiva na članstvu in članstvo pridobiva na za-vSdnosti iu vztrajnosti ter požrtvovalnosti. To je dokaz Rorenji trditvi, da ne spimo. Predobro se zavedamo, da naša rešitev in zboljšanje razmer v naših rokah in [ja, smo sami poklicani, da se z lastno močjo -svoje strokovne organizacije dvignemo. Na zadnjem sestanku, ki *J»o ga imeli, smo nabrali okrog 110 Din. za volilni sklad. Napredujemo, čeprav bolj polagoma, pa tembolj gotovo. Strokovna zveza tovarniškega delavstva. Lesce. Pred nedavnim časom je nastalo tudi ko-v*nsko podjetje »Veriga«. Zaposluje že nad 150 delav-Cev, med njimi dokaj inozemcev. Takoj se je ustanovila s°cijalistična strokovna organizacija in kmalu nato se je začelo gibanje /» krščansko socialno strokovno organizacijo. To pa seveda ni bilo po volji tistim, ki vedno prikujejo svobodo, enakost in bratstvo, kar pa smo imeli e večkrat priliko spoznati ter dokazati, da je to samo *anje teorija v praksi, da pokažejo ravno nasprotno. }°slednji temu so začeli tudi tukaj. Kmalu, ko so zadali, da je nekaj delavcev in delavk pristopilo k naši °rKanizaciji, so začeli z grožnjami za odpust onih, ki so r' nas organizirani. Ravnatelj podjetja se je deloma Jl^al in tako imamo danes slučaj, da je ena delavka že Qalje časa brezposelna vsled pritiska nasprotnih prena-^težev. Podvzeli smo korake, da se zadeva uredi. Nasprotnikom bi pa priporočali, da se uklonijo ljudje volji, kaj bi se vsiljevali, če jih nikdo ne mara. Pusti-z10 jih pa radi v zmoti, ker mislijo, da bodo s terorjem riclobili nazaj, kar so s sVojiin iskrenim delom izgubili, a jih je delavstvo spoznalo. Tržič. Mezdno gibanje usnjarjev. Dne 20. t. m. so Se vršila pogajanja za zvišanje mezd usnjarskemu delavcu tvrdke Vil. Reitharek ter čevljarske in gospodarje zadruge v Tržiču. Po daljšem razgovoru, ki sta se ga udeležila oba sj|stoPnika obeh imenovanih podjetij ter tajnik Delav-*■ ^ -'dwuiee Stanko Likar in Peter Lombardo, tajnik I'. I). ter delavska zaupnika Majeršič Ivan in Kogoj. sta Podjetnika pristala na l5°/o poviška na sedanjo plačo. Zastopniki delavstva so se izjavili, da sprejemajo p5"''" povišanje upoštevajoč težak položaj male obrti. °vi§ek seveda ne odgovarja današnji draginji, vendar a delavstvo obeli podjetij ne stoji s sedanjo plačo pod j acanii iste stroke. Delavstvo imenovanih podjetij je avedno iti se dobro zaveda kje je njegova rešitev in da u ie edino pričakovati iste le od strokovne organi- za,cije. Delavstvo, ki se zaveda, da je treba organizacije, 'Kdar tudi ne pozablja dolžnosti, ki jih ima napram podrtju. u Boje se. Pred kratkim se je vršilo mezdno gibanje | 'jiarskih delavcev velike usnjarske industrije. Že v te en’ številki smo poročali in bi se ne dotikali več Ka. če bi se ob priliki omenjenega gibanja ne bil do-ijdil slučaj, katerega se nam zdi vredno, da ga po-Snimo članstvu. ^ Pri takratni razpravi se je doseglo 10% poviška ^Protno pa se je zvišala draginja od predzadnjega -?-dnega gibanja za dobrih 17 “/«. Pri razpravi je za- ^.Satimi in siromaki odgovarja Kautsky, da so pač rim-y ‘Proletarci šli polni upanja na bodočega odrešenika ^j, .šestino, tam so našli Esence, ki so bili nekaki me-v 1 - Puščavniki, in ker seve niso marali iti za njimi ^Puščavo, kljub vsem sorodnim idejam, so ustanovili 1 £eV? Mesijansko občino in krščanstvo je bilo tu. (p. 338). I^a le. to ustanovil Kristus ali ne, to je postranska stvar. 'Slrilo pa se je seve zato tako hitro, ker je povsod bojS\etu na^' kosate in uboge v nasprotstvu med se-Sv * resnici ponosni so lahko socialni demokrati na 1 Znanstveni socializem!!« Paganski zgodovinarji pričajo o Kristusu. ja '0e pišemo o Kristusu kot zgodovinski osebi je ■jv,0, tla je prvo vprašanje o virih, ki o njem pišejo. v'rov razločuiemo trojno vrsto : paganske, judov-d *n krščanske. Za danes pustimo krščanske in ju-vere na strani, na kratko pa hočemo obravnavati itiojfnske vire- Mej tem, ko se »znanstveni socialde-ne .at* Kautsky vsaj nekoliko trudi, da bi dokazal njih Ho ristnost i>h S- Bernot v svojem molitveniku enostav-Ž0v2amo,či svojim bravcem, kar je najlažji način dokaza. Začenjamo s pismom Plinija Mlajšega. ' lje Plinli Mlajši je bil prijatelj cesarja Trajana, in od ^ dobil naročilo, naj se informira o krščanski sekti, bil J1 *e pHnjj Mlajši 1. 61 ali 62 p. Kr..Učitelj mu je je ,. avni njegov stric Plini j ir ta jjš' lotili » u > tiniji^fj kot izredni cesarski namestnik v provinciji Bi-Bjtin'.-:. .r! -1-: 114. Iz. časa. njegovega namestništva v tere 111 *zv‘ra tuc** ono slavno pismo na Trajana, v ka-^ mu poroča o uspehu svojih raziskovanj. V pismu stopnik J. S. Z. poudaril, da se sprejme povišek, vendar pa vežemo se na noben rok, da si pridržimo proste roke za nadaljne korake, .lasno je bilo kot že zgoraj omenjeno. da je bil povišek premajhen in je treba gledati kako se diferenca med potrebščinami in plačami izravna. Zato je zastopnik J. S. Z. pozval zastopnike Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok, da naj bi se sešli takoj po razpravi in sicer ob pol 5. uri k skupnemu razgovoru, kako in kaj ukreniti, da bi se omenjena diferenca izravnala. Zastopniki krščanskih socialnih organizacij so šli ter čakali v bližini dogovorjenega mesta na zastopnike nasprotne organizacije, pa čakali so zamanj. Ne gre tukaj za to, da bi si od naše strani ne upali podvzeti korakov, marveč gre se za to, da bi v takih skupnih zadevah popolnoma strokovni, kjer se gre samo za želo dec, nastopali skupno kot enota, ker ima čisto sigurno tak nastop več ugleda in uspeha, če se pokaže delavstvo organizirano v več strokovnih organizacijah složno in enotno. Nam tega nastopa ni žal, kesali pa se bodo oni. ki so od daleč gledali naše zastopnike ter nato potuhnjeno odšli po svojih potih, kakor bi se ne-česar bali — mogoče je slaba vest. Če je to koristno in dobro za delavstvo in prav, naj presodi delavstvo samo. Tovariši, ki ste zaposleni v veliki usnjarski industriji, presodite, ne vzemite tega kot napad, temveč premislite in spoznali boste,.da je bilo postopanje od naše strani pravilno, pri nasprotni strani pa lomljenje dane besede. Povdarimo, da se pri tem ne gre za razbijanje raznih organizacij, temveč samo za dobrobit delavstva. Tržič. Usnjarsko delavstvo Čevlj. in gospodarske zadruge v Tržiču in usnj. podjetja W. Ratharek je pri zadnjih pogajanjih 20. t. m. doseglo 15 % poviška plač. Plača se tudi omenjenemu delavstvu pet praznikov na leto. Tržič. V čevljarski tovarni 'Mally Demberger sc jc pričelo zopet obratovat 8 ur dnevno. To pa dokler bo dobra konjunktura. Potem pa preti zopet skrajšanje delavnega časa. V usnjarski tovarni Karl B. Mally pa se še naprej dela sedem ur dnevno. Vzrok še vedno pomanjkanje surovih kož. V obeh zgoraj omenjenih obratih so se plače delavstvu znatno zvišale, vendar pristavljamo, ubogo delavstvo, ki je odvisno od milosti kapitalizma. Zidanimost. Dne 23. t. m. ob pol 3. uri popoldan se je vršil ustanovni občni zbor naše skupine. Strok, zveze tov. delavstva s sledečim dnevnm redom: 1. Otvoritev. 2. Poročilo zastopnika .lug. strok, zveze. 3. Volitve a) odbora, b) zastopstva na občni zbor J. S. Z. 4. Slučajnosti. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Mihael Stergaršek je pozdravil navzoče,) (okoli 80) otvoril zborovanje, ter oddal besedo tov. Oajšeku zastopniku J. S. Z. Tovariš Gajšek nam je opisal delo nasprotnih organizacij, razvil program S. Z. T. D. ter prešel na 3. točko dnevnega reda. Enoglasno je bil izvoljen sledeči odbor : , Za predsednika tov. Mihael Stergaršek, za podpredsednika tov. Franc Špan,- za tajnika tov. Mihael Ogrin, za blagajnika tov, Martin Tržan, za odbornike tovariši Mihael Cigole, Franc Zalokar, Marija Cigole, za nam. blagajnika tov. Dominik Ogrinc in za nam. tajnika tov. Oberžan. Za nadzorstvo računov : tov. Horjak in tov. Lapornik Alojz. Za zastopnika na občni zbor J. S. Z. tov. Mihael Stergaršek. Za vse velja naslov : Tov, cementa, Zidanimost. Pri slučajnostih se je razpravljalo o volitvah obratnih zaupnikov, o mezdnem gibanju, ter raznih podrobnostih o organizacijskem delu. Stranice pri Konjicah. Zadnjič se je vršil pri nas slipd, na katerem je po^o^al tov. Vranje^. Sklenilp $9 je v najkrajšem času ustanoviti tukaj kršč. soc. strokovna organzacija, katere sedaj še nimamo tukaj. Kdaj bo ustanovni občni zbor, se bo objavilo v »Pravici«. popisuje veliko razširjenje krščanstva rekoč : »Povsod se je razširila ta prazna vera, ne samo v mestih in vaseh, ampak celo po deželi. Templi so zapuščeni in že dolgo se ne vrše nobene žrtve«. O kristjanih pripovedujet da imajo navado zjutraj ,se shajati in prepevati hvalo .nekemu kristusu, kot svojemu bogu. Kautsky seve skuša z Bruno Bauerjem vred dokazati, da to pismo ni pristno, češ, da ni verjetno da bi bilo krščanstvo v tistem času že tako razširjpno.^Toda zastonj. Iz tega kar trdi Kaut-sky, je, ra/tvjdno k* večemu, da pismo Plinija Mlajšega pi bral. Iz njega bi lahko spoznal, zaljaj je bil Plinij poslan v Bitinijo. Zato namreč, da bi pomiril deželo, ki je bila vsled raznih političnih spletk razburjena. Te spletke so imele svoj sedež v raznih tajnih društvih in čisto naravno je, da je bilo kot tako naznanjeno tudi krščanstvo. Plinij je dal stvar preiskati in je o tem poročal cesarju. Spoznal je bil, da je čisto nedolžno praznoverje. Iz njegovega poročila je pa tudi razvidno, da so bili tam kristjani, ki so se k tej veri priznavali že nad dvajset let. Trud Kautskega je torej zastonj in seve tudi molk g. Bernota. Tacit. Štiri leta pozneje (115-^117) je izdal rimski zgodovinar Tacit svoje zgodovinsko delo »Annales«, v katerem popisuje čas Tiberija, Kaligule, Klavdija in Ue-rona. (Tacit je bil r. ok. 1. 55 p. Kr. umrl pa je ok. 1. 120 po Kr.) Splošno znana, javna tajnost je bila v Rimu, da je Nero dal mesto zažgati in da je krivdo na tem zvrnil na kristjane, katere je dal mučiti v. svojih vrtovih. »To ime« , (kristjani) piše,.Tacit Upa svoj izvpr, v Kristusu, ki je bil pod vlado Tiberija po oblastniku Ponciju Pilatu na smrt obsojen«. Paganski zgodovinopisec tu s ,r> •• •• -• v 7 - v ' r. • . Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev. Ljutomer. Tovariši viničarji in kmetski deaVei, oklenimo se našega lista »Pravica, ako ne zmore posamezen, zberimo se po več skupaj, da se list naroči in razširi med nami. Obenem dopisujte skrbno v vsaki številki, naj bo poročilo o našem gibanju iz naše sredine, da postane list tudi za nas važen. Na delo, proč z zaspanostjo. Ljutomer. Strokovna zveza viničarjev ih kmetskih delavcev v Ljutomeru je na svojem rednem občnem izboru sklenila'in sprejela naslednje zvišanje članarine tako, da odpadejo vsi dosedanji in ostaneta samo dva razreda. I. strokovni razred plača na mesec 75 par in v podporni razred plačuje se v tein razredu tedensko 25 par in ima v tem razredu član pravico do bolniške podpore, posmrtnina znaša na mesec 5 p in VI. razred podporni razred v katerem plača' član enkrat za celo leto 5.— Din. v ta namen. Ker so težkoče glede pomanjkanja lokalov v Ljutomeru, se odslej za naprej vpelje, da se bode članarina lahko plačevala ob nedeljah'v gostilni »Triglav« začasno. • Opozarjamo sedaj člane, da točno iu vestno se držijo reda, da ob pravem času plačajo članarino in skrbno pridobivajo novih članov, da bode organizacija močna in s tem tudi naš uspeh sijajen. Dragi tovariši, skrbno toraj na delo ne držimo rok skrižem, dokler je še čas in ni zamujeno, da izvojujemo naš cilj, katerega smo si zaznamovali. Z delavskim pozdravom ! Viničar. Strokovna zveza rudarjev. Zagorje ob Savi. Sedaj bo šele hu..., sedaj bomo gor plačali, še na deset ur bomo delali, vpijejo in sklepajo oboževalci Marksa in nosilci narodne socialistične ideje, .le res vrag ! Človek se že vozi v duhu v Belgrad, sedi v poslanski klopi, prejema dnevnice, modruje po kavarnah, nazadnje pa — nič. Razumemo to jezo in z njo združeno zabavljanje. Sitno je res in nerodno. Pa kar potrpite in podvržite se volji ljudstva. — Vam rudarji, sotrpini pa kličemo : Pojdite z nami. da bodo naše sile krepkejše zmaga hitreja in popolnejša! Zdramite se, vstanite, spreglejte in delajmo mi vsi, za nas vse! Naši poslanci bodo možje, ki nas bodo ščitili krivice in nasilje, objestnega kapitala, kateremu ponujamo in prodajamo naš trud, naša telesa. Na delo za pravice in po-v štenost! Nabirajte za tiskovni sklad »Pravice*'! Ljubljanska občina. Ljubljanski župan sodr. dr Perič je sklical v četrtek dne 22. marca 1923 prvo sejo ljubljanskega občinskega sveta, v katerem tvori Zveza delovnega ljudstva ogromno večino. Tlačitelji ljubljanskega delovnega ljudstva so slišali v svojih trobilih, kako raste trava in pripovedovali, da v Zvezi delovnega ljudstva poka. Izid seje jih je lahko prepričal, da so se silno zmotili. Dr. Perič je govoril govor o nalogah občinskega sveta. Na predlog: tov. P i r c a so se izvolili na to odseki, v katere so odposlani sledeči občinski svetovalci: Magistratni greinij. Klemenčič, Kremžar, dr. Lemež, Makuc, Moškerc, dr. Rožič, dr. Stanovnik, Tokan (Z. D. L.): Tavčar (Z.). Personalno pravni odsek. Čepelnik, Jeglič, Leban, Mihevc, (podnač.), Pestotnik. Pirc (nač.), dr. Stanovnik, Albin Zajc (Z. D L.); Tavčar (Z.). Finančni odsek. Klemenčič, drJLe-mež (nač.), Orehek, Pirc (ponač.) dr. Rožič, Albin Zajc (Z. D. L.); dr. Ravnhar (Z.). Stavbn odsek. dr. Brecelj (načelnik), Kerč, Krhne, Mihevc, Novak, Tokan (podnač.), Albin Zajc (Z. D. L.); Urbančič.(Z.). Šolski odsek. Jeglič (načelnik-)., Kralji dn. • Lemež. {podnačelnik)* Makuc, Tokan (Z. D. L.); dr. Kušej (Z.). Obrtni odsek. Kerč, Krhne, Mihevc, Mozer, Ogrin, dr. Rožič (načelnik), Srebot (Z. D. L.); Vidmar (Z.). Socialno politični odsek. dr. Brecclj, poroča ne samo o bivanju Kristusovem, ampak tudi o njegovi smrti pod Poncijem Pilatom. Celo Kautskv priznava o tem mestu, da ni mogoče, da bi bili to kristjani vrinili v zgodovino Tacitovo. G. Bernot seve tudi raje o tem molči ! Svetonij. Tretja poganska priča je znani biograf cesarjev Svetonij Trankvil. Pod cesarjem Trajanom je bil tribun in pod Hadrijanom (117—138) njegov kabinetni tajnik, kar je treba poudariti, ker je kot tak imel dostop do cesarskega arhiva. V biografiji cesarja Klavdija piše, da so. bili I. 53 iz Rima izgnani zasovraženi Judje in ž njimi vred tudi kristjani, katere so tedaj smatrali za judovsko sekto. V življenjepisu Nerona pa piše, da so bili s smrtjo kaznovani kristjani, kot pripadniki nove' nevarne sekte. Te . v resnici klasične priče naj za danes zadostujejo. Čudno se bo sicer morda komu zdelo, kako. da jih je tako malo. In v resnici se tudi Kautskemu zdi never-. jetno, da bi bili Rimljani nič ne vedeli o čudežih Jezusovih. Na to odgovarjamo, da je bil tedaj svet poln čudežnih poročil, tako kakor malokak drugi čas. Zak^j bi se naj torej posebej za Jezusove čudeže bolj brigali kakor za druge ? I11 to je g. Kautskemu bilo dobro znano. Sam namreč piše na drugem mestu : »Čudeži so bili tedaj nekaj navadnega in tako poceni kakor robidnice, vsak ustanovitelj kake verske sekte ali filozofske šole ie take delal, da bi se ž njimi legitimiral«. Seveda kakšni so bili, ti čudeži, to je drugo vprašanje. G. Bernot o vseh teh paganskih sporočilih molči. Komentar je odveč. Ceiešnik (načelnik), Glavan, Leban, Kremžar, Novak, Pire (podnačelnik), (Z. D. L.); Podbevšek (Z.). Aprovi-začni odsek. Adamič, dr. Brecelj (podnačelnik); Kerč, Klemenčič, Kralj, Pestofnik, Rozman. Žumer, župan dr. Perič (načelnik), (Z. D. L.); Bonač (Z.). Direktorij elektrarne, plinarne in vodovoda. Cepelnik, Kritne, Mihevc (podnačelnik), Moškerc, Mozer, Orehek (načelnik), dr. Rožič (Z. D. L.); Rupnik (Z.). Mestne vožnje. Adamič, (načelnik), Glavan, Kerč, Kralj, Mozer, Ojsterc, Slovšc (podnačelnik). Zaje Alojzij (Z. D. L.); Ferant (Z.). Zastavljalnica. Adamič (poročevalec), Ceiešnik, Kramar, Pirc (Z. I). L.); Bonač (Z.). Pogrebni zavod. Adamič, Mozer, Ojsterc, Slovše (Z. D. L.); Bonač (Z.). Dohodarstveni urad. Jeglič. Lah, Mošerc (por.), Tokan (Z. 1). L.); Urbančič (Z.). Disciplinarna komisija, dr. Lemež, Makuc. Pirc, dr. Stanovnik (Z. D. L.); dr. Kušej (Z.) Kvalifikacijska komisija. Pirc(Z. I). L.). Stanovanjsko gradbeni odsek. Kerč (podnačelnik). Klemenčič (načelnik). Makuc, Mihevc, Moškerc, Tokan, Žumer (Z. D. L.); Rupnik (Z,). Ker se je Zveza delovnega ljudstva držala postave in ni nasedla dr. Žerjavu, da bi tudi J. D. S. bila zastopana v odsekih, se je Jože Turk zjezil in zabavljal v veliko zabavo občinskih svetovalcev in ko sta mu tovariš Kremžar in sodrug Tokan povedala, nekaj pošteno zasluženih besed, zapustil s svojimi jedccsarskimi občinskimi svetniki posvetovalnico. Nabirajte naročnike! Banke vedno na vrhu. Ko je zadnjič naš dinar katastrofalno padel, so poučen ljudje trdili, da se je ta smola za dinar skuhala v Trstu. Kmalu nato je počilo v Trstu. Tvrdka Hackcr in Kraus je napovedala konkurs z 10 milijoni lir primanjkljaja. Tvrdka je priznala, da je ta denar izgubila pri špe- kulacijah z jugoslovansko valuto. Stvar je smrdela in upniki tržaške tvrdke so se skrivali in v javnosti kar se da tajili, da bi se poznali s liackerjem in Krausom. Vendar je pri konkurznem postopanju prišlo na dan. da sta Tržačana delala kupčije največ z Zagrebom in tamkajšnjimi bankami. Ro jugoslovanskem časniškem gozdu je vihar ogorčenja, češ gorje bankam, ki so se vdeleževale špekulacij z dinarjem in tako povzročile njegov padec! Uvede se stroga preiskava in s krivci se brez usmiljenja obračuna. Res se je sestavila preiskovalna komisija in začela svoje delo. Glasovi proti bankam so utihavali in končno povsem utihnili. Sedaj je komisija neki dovršila svoje delo in listi se zopet ogorčavajo. toda topot ne proti bankam, ampak proti bivšemu finančnemu ministru Kumanudiju, češ , da je bila njegova devizna naredba sploh protizakonita. Banke so nedolžne kakor božji volek in se im ne bo skrivil las. KaKor vedno — mreža postav je tako čudežno spletena, da se velike zverine skoro vselej izmuznejo iz' nje; v njej ostajajo samo mušice. I. K: Socialne novice. Delavski delež na čistem dobičku. Henry Ford, znani veletovarnar za avtomobile, je za 1. 1922 izplačal svojim delavcem od čistega dobička 4. 500.000 dolarjev. Tudi sicer svoje delavce izborno plačuje. Njegovo podjetje cvete in raste skoraj brezmejno. Naša podjetja pa pravijo, da bi jih bilo pri priči konec, ako bi le nekoliko ustregla delavskim zahtevam. Smrt slovenskega delavca v Ameriki. V Fitz Heury, Pa. je smrtno ponesrečil slovenski rudar Frank J. Indof, doma’ z Vač pri Litiji. Pokojnik je bil vnet bojevnik za delavske pravice in je na rudarski konvenciji vClcve-landu zastopal lokalno unio kot delegat. N. v m. p.! Osemurni delavnik za železničarje v Ameriki. Chicaški vladniodbor za železnice je zvišal železničarjem plače za dva centa na uro in določil 8 urni delavnik za 321.900 železničarjev. & -#1 Prometni zavod za premog d. d. v L3UBL3AN8 prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premos vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centiala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11 —■—-==- —- Podružnica v Novem Sadu (Bačka) ============= \ i & KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke! Postrežba točna! Delo solidno! Ulil IIIIIIIII! II VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. DELO SOLIDNO! CENE ZMERNE! Iskatelji zlata. Iz Londona poročajo dne 21. marca, da čaka tam 30.000 ljudi, da se odpeljejo v zaliv Stog na Labradorju iskat zlato. Pravijo, da se dobi na Labradorja mnogo več zlata nego v Alaski. Prznanje cerkve v Franciji. Poincare je naročil trem juristom izdelati poročilo o priznanju cerkve po državi. Poročilo bo francoska vlada predložila vatikanu z namenpm, da se bo dosegla popolna sprava. Francije z Vatikanom. Sovjetske čete ob turški meji. Ruska vlada je odposlala ua turško mejo tri pehotne in eno konjeniško divizijo rdeče armade z namenom, pomagati Turkom če bodo pričeli Angleži z njirni sovražnosti. 102 km v eni uri preletel je ameriški avijatik Stef-ferman, kateri je zdaj dosegel svetovni rekord. ) Zahtevajte „PRAVIC0“ po vseh gostilnah in javnih lokalih, po-■ sebno še v industrijskih krajih! i immm C@niral“ L3UB*-3ANA- Sv- Petra nasip K^U sUB IBU fy\iWl IGl poleg zmajevega mostu se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Štefan Mikolič, kavarnar. Kupujte le pri tvrdkah, Hi inserirajo v „PR#\VIG1“ Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj sl obrne na naslov Fr. P. Stare, slikarski mojster Ljubljana, Florijanska ulica. tt Naročajte SOCIALNO mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. ■ Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Fngelbert Besednjak. Naročnina za L 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten 1. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi „Socialne Misli'', Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. BS L delavsko konsumno društvo v Ljubljani ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni. Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/o. Člani dobe 3% blagovni popust. ================^^ Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. = Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge! Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.