TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrifo in obrt,
leročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/t leta 90 Din, za ll* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. 53rejništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.	V	Ljubljani, v četrtek, dne 13. aprila 1933.	štev.	43.
Temelji nove gospodacsUe politike.
1/Ho^dena	manifestacija	naših•	gospodaeskik - situacija
tudi nove smeenice	-	HapaUe	sedanje politike.	-
nas satnik	in	v	nosem	delu	- da	močna
Že dolgo ni videla Ljubljana tako mogočne itn tako odlične manifestacije, v kakršno se je spremenilo zborovanje, ki s© je vršilo v torek zvečer na inicijativo predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina. v veliki dvorani Trgovskega doma. Vsa velika dvorana je bila nabito polna samih najodličnejših zastopnikotv, našega trgovstva. Bančniki in finančniki, veletrgovci in manjši trgovci, indusitrijoi in oihrt-nilki, skratka vsi naši gospodarski sloji so prišli, da manifestirajo za solidarnost med stanovi in da obenem z vso. odločnostjo po-vdarijo svojo odločno voljo, da se gospodarskim vprašanjem posveti večja pažnja in da se že enkrat upoštevajo zahteve in želje gospodarskih stanov. Mirno .moremo reči, da je bil v torek zvečer zbran v Trgovskem domu naš gospodarski svet, ker se niso udeležili zborovanja samo gospodarski ljudje iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih
Predvsem se vam moram zahvaliti za veliko udeležbo, s katero ste se odzvali našemu povabilu. V tej Vaši veliki udeležbi vidim dokaz, da se nismo varali, ko srno hilt prepričani, da hočejo gospodarski krogi aktivno sodelovati pri ureditvi vseh današnjih aktualnih vprašanj.
Kakšen je položaj.
V	dobi zadnjih dveh let so nastopili v našem gospodarstvu pojavi, o .katerih pred leti ni nihče mislil, da bi mogli zavzeti takšen obseg. So to pojavi, ki prinašajo v gospodarsko življenje neko nestalnost in negotovost, ki moreta imeti dalekosežne posledice. Potrebno je zato, da malo bolj podrobno pregledamo položaj, v katerem se nahajamo in da si odgovorimo na vprašanje, kaj je treba v tej situaciji ukreniti in kaj hočemo doseči.
To, kar se pri nas odigrava zadnja leta, je le slab refleks toga, kar se dogaja v velikem v svetu, s katerim smo bili povezani po živahnih stikih dn od čegar blagostanja je odvisno tudi naše blagostanje. V kup-čijskem poslovanju smo navezani drug na drugega in če se hoče izolirati eden, ne 0stane to brez posledic za drugega. Če kdo, Potem čuti stvaren pomen teh besed slovenski gospodar, ki ob skrajnem kotu svoje države vklinjen in obdan od treh sosednih držav in daleč proč od produkcijskih centrov države vodi težko borbo za svoj obstoj.
Osnovna karakteristika današnjega stanja po svetu je
kriza zaupanja,
ki je privedla do tega, da se je zrušil ves mednarodni kreditni sistem, da so se vsi naTodi zaprli vase in da se izživljajo le v lastnem krogu, da skušajo postati čim bolj neodvisni od tujine in zadovoljili vse svoje potrebe samo z lastno produkcijo, z lastnim delom in z lastno kulturo.
Pojavlja se nova miselnost, ki je že ime-povojno Evroipo najbolj dalekosežne posledice in k* je privedla do današnjega obsega krize.
Dve leti že divja ta divja psihoza nezaupanja po vsem evropskem kontinentu in težko je reči, če je k temu več pripomogla velika bankarska kriza v Ameriki, ustavitev mamutskega kolosa ameriških industrij ali pa grandijozni načrti sovjetov, ki
krajev. Mogočna manifestacija je bilo torkovo zborovanje, ki je združilo naš gospodarski svet v enotni volji, da se pribori gospodarskim vprašanjem ona veljava, ki jim gre.
Glasen aplavz je zadonel, ko je predsednik Zbornice Ivan Jelačin otvoril zborovanje. Pozdravil je vse navzoče in nato nadaljeval:*
Z raznih strani našega gospodarskega sveta je bila izrečena želja, da se priredi sestanek, da se pogovorimo o današnjih gospodarskih težavah. In ker smo že 'na plenarni seji Zbornice sporočili, da priredimo diskusijski večer, na katerem naj bi se pogovoriti o aktualnih vprašanjih, smo sklicali današnji sestanek.
Živimo v težkih časih, ko je treba budno slediti dogodkom, ki se dostikrat razvijajo drugače, kakor pa si želimo. Nujno je zato, da aktivno sodelujemo pri razvoju
kljub želji .mnogih niso in nočejo propasti. Niso pa ostale brez posledic niti velike politične revolucije, ki jih je prineslo zadnje desetletje. Nezaupanje se je širilo kot pošastna bolezen, ki je s svojim posledicami razkrajala vse tvorbe dn ustanove ter pridobitve desetletij. Mrzlično oboroževanje, nevarnost razpada Društva narodov, ttnizem, ki proglaša mirovne pogodbe za krpo brezpomembnega .papirja, vse to je posledica tega velikanskega nezaupanja, ki je objelo svet.
'Tudi našim .mirnim dolinam in belim mestom ni prizaneslo to usodno nezaupa nje. Že pred poldrugim letom smo morali ugotoviti, da je tudi pri nas razkrajanje zavzelo že takšen razmah, da je bilo vedno večje število onih, ki niso verjeli niti v denar niti v denarne zavode in da so razsodni gospodarji nasedali (najbolj nesmiselnim govoricam. Bili so celo ljudje, ki so izgubili celo vero v državo in se dali zbegati od najbolj fantastičnih vesti, za, katere ni nihče znal miti, kje je njih pravi izvir, niti kakšen je njih cilj. Ljudje so .izgubili vero vase in v vse vrednote, nerazsodnost je dosegla vrhunec. Vsak najmanjši pojav jih je prepričeval v domnevi, da že drvimo v neizogibno pogubo, pa naj si je bila to statistika o zmanjšani zaposlitvi delavstva ali statistika o zmanjšani zunanji trgovini ali pa statistika kon-kurzov in rubežni. Še danes ni strto docela tj razpoloženje. Stara generacija ne more razumeti mlade in je prepričana, da je svet vržen iz tečajev, mlada ne razume stare in tako se loteva mnogih malodušje, apatija in resigniranost.
Vsa današnja gospodarska kriza je lem bolj paradoksalna, ker vlada na svetu izobilje vsega, a je svet tako obubožal, da si ne more uabaviti niti najpotrebnejšega.
Usodno leto 1933.
Sedanje leto 1933, sveto leto 1933, more biti usodepolno za bodoči politični, pa tudi gospodarski razvoj narodov in držav. Usoda razorožitvenih pogajanj, uspeh ali neuspeh svetovne gospodarske konference v Londonu bo pokazal, če se bomo približali ali pa še bolj oddaljil od ciljev, ki si jih je postavilo človeštvo. V poročilu strokovnjakov, ki so sestavili dnevni red londonske konference, čitate, da grozi sedanje sta-
dogodkov, ker le tako bomo mogli obvarovati sebe pred neprijetnimi presenečenji. Zato moramo posvetiti vse svoje moči tudi javnim vprašanjem, da moremo svariti in opominjati, da se popravi, kar se še more popraviti.
Kdor je sledil proračunskim razpravam, je bil zlasti pozoren na izčrpni in temeljiti govor ministra Mohoriča (živio-klioi).
Ta govor je vzbudil povsodi največje zanimanje in more služiti naravnost za .podlago debate o naši gospodarski politiki. Stvarna in benevolentna je sicer kritika, ki jo vsebuje ta proračunski govor, a pri vsej svoji benevolenci je vendarle njegova kritika porazna za način, kakor se pri nas gospodari. Čeprav je vse še tako težko, je vendar gotovo, da. ne smemo odnehati! (Odobravanje.)
Živahno pozdravljen je nato spregovoril minister Mohorič.
nje gospodarskih odnošajev narodov, da popolnoma paralizira svetovno trgovino.
Pri nas se je to že zgodilo.
Naša zunanja trgovina je padla od 9 milijard na tri milijarde
in če amo odkritosrčni, moramo priznati, da se padanje še nadaljuje. Če se razmere bistveno ne izpremene, bo obseg našega izvoza in uvoza prihodnje leto še manjši ko letos, ko znaša delež .posameznega prebivalca v zunanji trgovini le še 200 dinarjev.
Videč splošen polom gospodarstva, smo skušali preprečiti velik padec cen poljskih pridelkov, a od vseh naših naporov ni imel prave koristi niti producent niti konzument in danes je ugotovljeno, da je
padel naš narodni dohodek za polovico
na dobrih 30 milijard. Neposredna posledica tega je, da mora vsak posameznik, pa tudi vse javno in zasebno gospodarstvo prilagoditi se novi situaciji in skrčiti svoje izdatke. Ta nova situacija nalaga vsem dolžnost, da si pomagajo le z lastnimi sredstvi. Pri nas pa se le prerado gleda nazaj v rožnate čase prvih povojnih konjunktur in mnogo premalo je trdne volje, da bi se prilagodili novemu položaju. Zato je treba, da vsi, ki se nahajajo na odgovornih mestih povzdignejo svoj glas, da se takoj in brez odlašanja izvrši, kar se izvršiti mora, da bomo kos novi situaciji. To zahteva interes celote in vse naše bodočnosti.
Posebna naloga Slovencev.
Slovenci smo narod, ki rad kritizira, ki je sam s seboj vedno nezadovoljen, ki je sicer delaven in skromen ter v življenjski borbi vztrajen, pred velikimi dogodki pa dostikrat malodušen jn polovičarski. Mirovne meje so bile potegnjene tako, da je naša gospodarska aktivnost odvisna v največji meri od naše obrtne in industrijske delavnosti. Ta nam daje možnost preživljanja, ta nam ustvarja pogoje, da moremo ohraniti svoj standard. Vse veliko ozemlje do albanske, grške, bolgarske in romunske meje je odprto tržišče za naše proizvode in zato mora iti naše stremljenje za tem, da čim) bolj povečamo svojo delavnost, da čim večji del potreb domačega trga pokrijemo z lastnim delom.
Pri tem naravnem postulatu pa že naletimo na razne težkoče.
Neugodna tarifama lega naših krajev
Prva težkoča je v neugodni tarifami legi naših krajev z ozirom na glavna konzumna središča v državi. Jesenice so od tega središča oddaljene 600 km, in tako je prevoz blaga obtežen dostikrat do 100% njegove vrednosti. Donava plove ob mejah šestih držav iin po plovnih rekah, po katerih je prevoznina za % nižja, more tuja konkurenca cenejše dovažati svoje blago na naše glavne trge, ko mi- Poleg tega more tuja konkurenca nuditi blago cenejše tudi zato, ker je tehnično bolj dovršena, ker je komercijalno bolje organizirana in ker se moramo mi poleg tega boriti s predsodkom, da je naša država vseskozi le agrarna država, ki ne sme delati uvoznih ovir. Ni bilo mogoče premagati mnenja, da bomo čim več izvozili, čim več ugodnosti bomo nudili tujemu uvozu. Pri trgovinskih pogajanjih simo vedno zniževali carine, kljub temu pa je naš izvoz stalno padal. In če danes odpravimo tudi popolnoma vse uvozne carine, ne bomo zaradi tega prodali niti ene glave živine in ne plasirali na tuji trg niti ene kile svojih pridelkov več ko danes.
Več zanimanja za južne kraje.
Prvi očitek, ki bi ga mogel izreči našim gospodarskim krogom je, da se vse premalo zanimajo za, južne kraje in da prema-
lo	pi oučujejo razmere v državi in da ne najdejo pravega odnošaja z drugimi pokrajinami. Tako je na primer čisto napačno kritizirati gradnjo železnic v Južni Srbiji, ker odpirajo te železnice našim proizvodom pot v nove kraje, na nove trge. Tako prinašajo tudi nam indirekten dobiček.
Ogromne so jraloge, ki jih mora izvršiti: sedanja generacija in sicer z lastnimi sredstvi in brez tuje pomoči. Morda je sreča v tem, da je danes tuje posojilo nemogoče, ker bi se le zadolžili tujini in ostali v njeni odvisnosti.
Javna dela moramo izvršiti sami.
Danes je za milijardo javnih del poverjenih tujim družbam, večinoma francoskim in to na podlagi mnogo prevelikih koncesij, ki so nam v škodo. Nastopili smo proti temu a nismo uspeli, pa čeprav je ta način oddaje javnih del za 30 odstotkov dražji, kakor pa bi mogli ta dela sami izvršiti.
Kot minister za trgovino sem moral protestirati, da se odda gradnja pristaniškega keja v Beogradu francoski skupini, ker je bila ta za 30 milijonov dražja od domačega podjetja. Treba reči, da smo dostikrat v resnici nepreračunljivi. Tako smo zahtevali, da se zgradi fabrika za vagone. Ko se je s stomilijonsko investicijo zgradila takšna fabrika v Brodu na Savi, pa je izjavilo železniško ministrstvo, da bo gradilo vagone v svojih delavnicah. V Kraljevu smo zgradili veliko delavnico za ozkotirne železnice, a danes raste tam trava.
Škodljiva aniinoznost proti industriji.
Okrog leta 1925 je nastal velik preobrat v gospodarski politiki Evrope in tudi mi smo morali okrepiti svojo industrijsko delavnost, če smo hoteli ohraniti svoje gospodarstvo v ravnovesju in obvarovati naše državne finance pred nevarnostjo. Velika borba se je takrat vodila, ker je še vedno
<fOv©p	ministraJvana
prevladovalo mnenje, da smo agrarna država, ki ji industrija ni potrebna. Takrat s > izšle v »Politiki« cele serije člankov, ki so bili vsi napisani v veliki aniinoasnosti proti naši industriji. Ne rečem, da bi bile 'vse industrije brez krivde, ali generalizirati ne sme. Vprašam vas, kaj bi bilo iz naše Gorenjske, če ne bi imela svoje industrije. Očitalo se je, da se je na Gorenjskem naselila industrija, ki ima same stare stroje. Toda, ali ni bolje da zasluži 2000 naših ljudi po 20 dinarjev na dan, ko da vsega tega zaslužka ni?
Mi vidimo, kakšne posledice je imelo zmanjšanje produkcije v premogokopnih revirjih na polovico produkcije iz najboljših konjunkturnih let za blagostanja celih okolišev, da ne govorim o socijalni mize-riji, ki je nastala neposredno v revirjih samih. Pri tej priliki treba omeniti še velik napredek industrije v državi, da mi davijo nišama več industrijskega monopola. Okoli Paračina, Beograda in drugih krajev je nastalo nad 400 novih industrij in mi moramo napeti vse sile, da obdržimo svojo pozicijo. Kljub splošno večji industrializaciji države pa le nismo dosegli »aščitnih odredb za našo industrijo.
Polom cen na svetovnih tržiščih
je izoral globoke brazde tudi v naše gospodarstvo. Naenkrat so bile v Beogradu inozemske ponudbe industrijskih izdelkov po nižjih cenah, kakor smo mogli mi nabaviti materijal. Vsled povišanih cen se je sklepalo, da se naša industrija bogati na škodo javnosti v najtežjih časih in na neupravičen način. Zaman smo reklamirali zaščitne ukrepe, ki so jih vse druge inozemske države že davno izdale. Naša prizadevanja do danes niso imela uspeha. Jaz sam sem bil pripravil zakon aa regulacijo zunanje trgovine, ki na žalost še danes ni uveljavljen. Vendar se mi Je posrečilo vsaj z drugimi ukrepi popraviti situacijo v prilog domačega dela.
V našem poljedelstvu smo najprvo doživeli katastrofo pri hmelju, ko je padel od 100 Din na 7 Din v par letih. Še deta '1907 smo dobili za hmelj 100 milijonov, ne celih 15 let kesneje pa nismo mogli kriti niti produkcijskih stroškov. Naše hmeljarstvo je tipičen primer in dokaz pomanjkanja samozavesti in volje do discipline, do organizacije, še danes je vsa ta trgovina v rokah Inozemskega posredništva, ki je tud} lansko leto pobralo za svoje posredovanje dvakrat večji dobiček, kakor je bila nagrada, ki jo je prejel producent za svoje naporno delo.
Sledil je polom cen opija od tisoč na 260 dinarjev, ki je težko prizadel Vardar-sko banovino, prišel je padec con pšenice na 80 par, dočim so produkcijski! stroški •znašali 160 par dn država je smatrala, da mora priteči tej važni produkcijski panogi v pomoč. Uvedla je monopol izvoza in uvoza ter z obdačenjem notranjega kon-zuma poskušala vzdržati cene na višjem nivoju, da nekdaj bogata Vojvodina čisto ne opeša.
V istem času je že nastala kriza v živi-ijorejstvu in vinogradništvu, v lesni trgovini, katerih posledice danes vidimo in jih še nismo premagali. Nastopil je čas, ko so podjetniki stali pred alternativo, ali se sploh še splača kopati svinčeno rudo in pridobivati svinec, ko so se pričeli ustavljati rudniki železne a-ude in tudi državne železarnei, pa čeprav so uživale vse ugodnosti in olajšave. Obubožan kmet se je potegnil nazaj v svoje zatišje in moral zadovoljiti z boro prehrano, ki mu jo pudi posest in druge možnosti zaposlitve. Prenehal se je pojavljati v trgovinah, nekje še vzel blago na kredit in tu zamenja zastoj y trgovskem in poslovnem prometu, ki ste ga vsi sami na lasM>i koži prežiyeli jn ki gji 'mnogo bolje poznate. Problem k,meta je postal pereč. Razne teze so se pojavile: Predlagala se je valorizacija cen kmetskih pridelkov. Drugi so predlagali znižanje obrestne mere. V teku skupščinskih debat se je tudi dokazalo, da je postal naš kmet v južnih krajih žrtev parazitov, da je moral plačevati 40 in več odstotkov obresti. Fatalne stvari so se kon-statirale in v zvezi s tem se je predlagalo kar diktiranje nove obrestne mere. Toda obrestne mere ni mogoče diktirati, ker ni mogoče nikogar prisiliti, da bi za to obrestno mero tudi posojal. Treba je kredit arganUirati s kreditnimi zadrugami in posojilnicami.
Tretja skupina je zahtevala konveraijo kmetskih dolgov. Natiskalo naj bi se za dve milijardi novih bankovcev in še se delajo v tej smeri veliki napori, pa čeprav vemo, da niti visokovcedni tuji papirji ne morejo ohraniti svojega tečaja,
čeprav vemo, da ne pomagajo Blairovemu posojilu niti tri strani dolge zlate klavzule. Zato ta rešitev ni ne za kmeta, ne za nikogar drugega.
Sedaj je nastopil čas, da se morajo
vsi javni izdatki in javno gospodarstvo prilagoditi dani situaciji.
To bi se bilo moralo pričeti še začetkom leta 1930. Namesto tega pa vidimo, da v teh letih proračuni še rastejo, da se pri nas v dobi, ko je že izbruhnil črni petek na newyorški borzi, po najetem stabilizacijskem posojilu na široko odpirajo vrata za izvoz valut v inozemstvo in za nakup Blaira. Kmalu po zlomu nemških bank in avstrijskega kreditnega zavoda prične naval vlagateljev
na naše denarne zavode. Posledice smo doživeli vsi. Po dolgem odlašanju prihajajo zaščitni ukrepi, ki situacije niso rešili in tako stojimo še danes pred nerešenim vprašanjem in vendar vemo vsi, da je to osrednje vprašanje našega gospodarstva, ki ga je treba rešiti.
Med problemi javnega gospodarstva je najvažnejša
prilagoditev državnega proračuna naši
ekonomski situaciji.
Teniu vprašnju smo posvetili prvenstveno pažnjo, ker so z njim v zvezi več ali manj vsi drugi problemi.
Primerjajoč številke zaključnih računov za prejšnja leta in stanja tekočih dohodkov in izdatkov v državnem gospodarstvu, sem prišel do zaključka, da se številke proračuna in trditve ekspozeja finančnega ministra ne krijejo in ne ujemajo. Bila je zato moja dolžnost, da izvršim kratko analizo predloženih številk, ugotovim dejansko stanje položaja, v katerem se nahajamo in tudi naznačiip linijo, na kateri bi se morali v bodočem gospodarskem letu kretati. Ni državni proračun le zadeva g. finančnega ministra, temveč zadeva nas vseh, ki plačujemo davke. Vsi smo enako zainteresirani, da se stori vse, kar se v današnjih prilikah more storiti, da čimbolje pogodimo pravilno mero dopustnih izdatkov in čim pravičneje porazdelimo pezo bremen, ki jih ti izdatki nalagajo prebivalstvu.
V	letu 1926 je pri narodnem dohodku 5500 Din na glavo prebivalca odpadlo p6 proračunu na prebivalca 1000 Din drž. izdatkov ali 20%. Leta 19B2 pa je znašal narodni dohodek le še 2000—2500 Din, delež prebivalca v državnih izdatkih pa se je po proračunu znižal le na 800 Din in se je torej odstotno povečal na 33 odstotkov.
Državni proračun splošne uprave znaša 7 milijard. V 11 mesecih letošnjega proračunskega leta pa smo zbrali 5527 milijonov in če gre dobro, bomo do konca leta zbrali največ 6 milijard. A vsi vemo, da se davčni dohodki prihodnje leto ne morejo zboljšati. Kljub temu pa so v proračunu nekateri davki preliminirani celo višje, kakor pa so bili letos doseženi. Skušalo se bo doseči to tudi s poostreno prakso in z ukrepi, ki kažejo popolno nepo-znanje razmer. Tako je bilo samo enemu industrijskemu podjetju naloženo pred kratkim, da plača kar 4 milijone. Vsak od vas ve, kaj pomeni takšna zahteva.
Poglavje o pokojninah.
V	nedeljski številki nekega dnevnika j e bilo prav nesrečno omenjeno tudi poglavje pokojnin. V novem proračunu je prelimi-niranih za pokojnine nad 1 milijardo, v preteklem letu pa se je potrošilo za pokojnine za 122% od preliminirane vsote. Opozoril bi vas na kni^ ki je izšla v Beogradu in v kateri se pravi, da so si priborili pokojnine ljudje, ki so bili le en mesec, tudi le ep teden v državni službi. Za te ljudi zahtevamo, da se izvede redukcija njih pokojnin, ker država ni zavarovalnica.
Davek na poslovni promet, ki bi moral dati 600 milijonov, je proračunan le na 327 milijonov. Ne morem zamolčati, kar sem slišal sam na neki konferenci, ko so iz Vardarske banovine začudeno spraševali, kakšen davek je to, ker ga tam nihče ne pozna, ker ga nihče ne plačuje.
Najvažnejše in najbolj žalostno pa je
poglavje državnih podjetij.
Po proračunu bi morala dati državna podjetja 750 milijonov prebitja. V računskem zaključku za prvih 11 mesecev pa čitamp, da so dala mesto prebitka 660.000 deficita. Iz tega vidimo, da se državnfi podjetja še niso znašla v novi situaciji. Tako n. pr. je želeaaiški minister pripovedoval v skupščini celo uro, kako kon-
kurenco delajo avtobusi železnici, na koncu pa je povedal, da namerava zvišati železniško tarifo. Že tako niso mogle vzdržati železnice konkurence, sedaj pa se naj njih tarifa še zviša.
Sistem pri državnih podjetjih je resen, vendar ne tako kritičen, da bi ga ne bilo mogoče popraviti. Toda treba je sistem spremeniti in ga prilagoditi novi situaciji. Ne gre, da mora že vsako nastavitev kretničarja izvršiti minister, tudi ni treba, da je na vsakem aktu po 20 podpisov in pečatov, ker še je poštenih ljudi v državi.
Enako kot državni, nas zanimajo tudi
banovinski in občinski proračuni.
Tudi tu moram ugotoviti dve karakteristični stvari, in sicer:
Prva je, da smo kljub 20%nemu znižanju proračuna motrali uvesti tri nove davščine, povečati nekatere že obstoječe, da smo nameravali še nadaljnje, ki pa niso bile odobrene in drugič, da banovinska podjetja imajo deficit 10 milijonov dinarjev, ki se krije z dohodki iz davščin. Najsi bodo banovinska podjetja še tako občekoristna, osnovna zahteva je, da morajo kriti svoje izdatke z dohodki in je v to svrho potrebno, da se ali izdatki zmanjšajo ali pa dohodki povečajo, odnosno oboje, dokler se ne doseže ravnotežje.
Naši avtonomni proračuni se tudi razvijajo na način, ki kaže veliko neskladnost s splošnim stanjem gospodarstva. Mi vidimo, da so v letu dobre konjunkture 1928 znašale vse avtonomne doklade v Dravski banovini 35 milijonov dinarjev in so do leta 1930 porastle na 110*3 milijonov dinarjev, namesto, da bi bile ostale na isti višini. Obremenitev na glavo prebivalca |K> avtonomnih dokladah znaša pri nas 146-5 Din, dočim povprečno v državi samo 89-6.
Včeraj sem čital v časopisih kakor neke vrste samohvalo, da ljubljanski proračun ne predvideva nobenih novih davščin, kar kaže, da se smatra, da je s tem storjen že (maksimum, ki se da doseči. Ia teh kratkih izvajanj vidite, da stojimo tu pred vprašanjem in pred nalogami, ki so dale-kosežne, ki jih je treba rešiti nujno, ki se
ki je med drugim izvajal:
Dovolite, da dodam še nekaj svojih misli. Na zadnji plenarni seji Zbornice sem odločno odklonil insinuacijo, da bi bili v naših vrstah kakršnikoli defetisti. Res je, da nismo vselej z vsem zadovoljni in da dostikrat tudi povemo, s čim smo nezadovoljni. Toda s tem vršimo samo svojo dolžnost, ker bi bili sokrivi na napakah, če bi molčali in ne povedali, kar je napačno. Vedno pa je naša kritika benevolentna in vedno hočemo z njo samo pomagati. Zato pa imamo tudi pravico, da s povzdignjenim glasom zakličemo odločujočim krogom: Poslušajte nas, ki hočemo dobro tej državi in vsemu narodu!
V	naši jugoslovanski krizi so se delale mnogokrat tako lahkomiselno napake, da se moramo kar čuditi, če nismo v še večjem močvirju. Napačno je bila izvršena stabilizacija, zgrešena je bila devizna politika, ki je le poostrila krizo izvoza. Kli-ringi so nato ustvarili še nove težave. Pri vsem tem pa je postajala kriza vedno hujša, dohodki so padali, zaslužek pa se je nižal. Navzlic temu vedno slabšemu gospodarskemu položaju pa so se davki večali, da je postal položaj za gospodarske kroge vedno težji in že katastrofalen. Gelo v bogati ljubljanski okolici smo prišli do tega, da se rubežni množe v strahoviti meri in da bomo lepega dne Imeli žalostno priliko, ko bomo videli, kako se razkladajo pred finančno direkcijo zarubljeni predmeti. Razmere postajajo že tako težke, kakoršne so bile pred 14 leti, ko smo pred Mestnim domom protestirali proti preostri praksi. Sličen protest bo potreben tudi sedaj, že zato, da vzbudimo vest.
Nobenega eksperimentiranja več!
Vemo, kako so se v zadnjem času sprejeli nekateri zakoni le iz demagoških ozirov. Tako je bila ukinitev stare trošarine čisto napačna in mi moramo zahtevati, da se ta napaka popravi. Izdali so se tudi razni drugi ukrepi y omiljenje gospodarske krize, ki pa dejansko niso bili nič drugega ko nepotrebno eksperimentiranje. Zadosti tega eksperimentiranja I Neki prijatelj in dober poznavalec našega gospodarstva v Beogradu mi je dejal, da bi bilo najbolje, če bi se prepustilo
pa same po sebi brez naše borbe in pri- j zadevanj ne bodo rešile.
Več aktivnosti!
Naši gospodarski krogi so se doslej za- -dovoljili vedno z lamentacijami ob priliki
svojih občnih zborov in penijodičnih sestankov, imeli so polna usta kritike in srce ! polno nezadovoljstva v medsebojnih raz- : govorih, vendar so sc le težko odločili, da prevzamejo funkcije v javnih zastopstvih in s tem vso odgovornost nase in vendar je to potrebno bolj kot kdaj poprej.
V	naši državi smo pred velikimi gospo- ; darskimi nalogami, ki jih nam nalaga skrb za narodno zdravstvo in prosveto, ki jih nam nalaga potreba gospodarskega na- j predka. Kamor pogledamo, povsod je tre- j ba graditi, organizirati in vsak, kdor to ; državo ljubi, čuti dolžnost in potrebo, da
&ri tem delu aktivno sodeluje in pomaga, li preživljamo veliko dobo in šele.zgodovina jo bo lahko v polni meri ocenila, ocenila tudi nas, kako smo bili dorasli nalogam, ki jih sedanjost stavlja pred nas.
Mi ne želimo, da bi bila ta ocena za nas neugodna. Drugi narodi so se znašli, iz- ' treznili, formirali in so danes na zmago-nosnem pohodu. Ali hočemo mi zaostati? Ne! Biti izigrani? Ne! Ne! Problemi, pred katerimi stojimo danes, se ne dajo rešiti niti z navdušenjem, še manj pa z ogorče- ! njem, nerganjem in zabavljanjem. Oni se ne morejo rešiti z demagoškimi šlagerji niti z bombastičnimi parolami. To so pro- >• blemi, za katerih rešitev je treba hladne krvi, treznega prevdarka, strogega računu, mnogo Strokovnega znanja in življenjske prakse, pa tudi odločnosti, da človek sprejme tudi neprijetne posledice na sebe. j Potrebno je mnogo iskrenega patriotizma, potrebno mnogoletnega vztrajnega dela in samozatajevanja ter domoljubja, ki ne išče : samo koristi in ugodnosti, marveč, ki je pripravljen tudi na žrtve, če so potrebne. 1 Vsi smo poklicani, da na teni velikem delu sodelujemo in vsak je dolžan, da se ; temu pozivu odzove, da po svojih najbolj- j šili močeh pripomore, da bomo izvršili te naloge v splošno korist in v lastno dobro, j Ko se je polagoma poleglo navdušeno ! odobravanje, ki je sledilo govoru ministra Mohoriča, je povzel besedo
gospodarstvu, da si to samo najde izhod iz krize. Morda bi bilo to res najboljše. Saj smo zdravi in mladi in bomo že kako prenesli sedanje težave.
Saj smo tudi videli, kako so razne zaščitne odredbe imele čisto nasproten učinek. Zaščita kmeta je škodovala trgovini in ni koristila v pravi merj kmetu. Ko se je pozneje ta zakon revidiral, se je zgodilo to tako polovičarsko, da je bilo potem stanje še slabše. Insovence trgovcev »o se množile in človeku je že kar mučno, da moramo vedno govoriti o tem. Ko človek pdpira zjutraj pošto, vedno je vmes pismo, ki sporoča o novi poravnavi ali konkurzu, o novi izgubi.
Druga takšna napaka je bil žitni monopol, ki je škodoval vsem, pomagal pa le nekaterim. Nočem govoriti o teh ljudeh, le to moramo konstatirati, da je bil s tem monopolom tepen krnet in konzument in na zadnje še državna blagajna.
To so fakta, ki govore sama dovolj jasno-Tu ni treba nobenih komentarjev, ker suhe številke zadostujejo. Ce pa ta dejstva omenjamo — in kakor sem uvodoma dejal — če jih omenjamo z dobrohotno kritiko, potem je treba, da najdejo tudi enako dobrohoten odmev.
Vseeno moramo ostati optimisti
Pred vojno smo se mogli uveljaviti le lokalno. Koliko težkih bojev smo morali prestati, da smo si priborili tudi le najenostavnejše nacijonalne pravice. Boj za celjsko gimnazijo, boj za napise, boj za tudi čisto majhne stvari nas je popolnoma obvladal. Danes smo v nacijonalnem pogledu dosegli vse, kar smo si mogli želeti. In v nacijonalnem oziru se nam ni nič bati. Ni pa še vse doseženo na gospodarskem polju, kjer so naše naloge vedno večje, ipa tudi vedno težje. Kljub temu pa so dostikrat reševali te nalogi ljudje, ki niso za to sposobni in ki so bili (krivi, da je danes marsikaj drugače, kakor pa bi moglo in moralo biti. Narasle so vsled tega težkoče, a prav zaradi tega ne smemo kloniti tudi z duhom, teim-več delati in biti vztrajni. Ne nergati, ampak samo delati moramo!
Grešilo se je mnogo in še se greši. Gledati pa moramo na to, da se bo vedno manj greš;:lo Naša navada je, da hočemo, da s«
pved.sed.nik Jelačin,
vse hitro dovrši, Srboni se pa nikoli ne niudi. In dostikrat imajo oni prav, da se ne prenaglijo. Srbi imajo pač velike izkušnje, oni so vodili macijonalni boj, kakor ga mi nismo. Zato so v nacijonalnem boju bolj izkušeni. Mi pa dostikrat teh njihovih dobrih strani nismo videli in se raje navzeli tega, kar je bilo slabo, ker je pač tako, da se človek težje navzame dobrih ko slabih stvari.
Povsod drugod še slabše
Ni pri nas vse dobro, toda drugod je še slabše. Zlasti pa, če pogledamo, kako se godi z našimi ljudmi izven mej Jugoslavije. Kako se postopa z našim človekom tam preko, vemo vsi. Vzeli so našemu kmetu Posestva in njive im še do danes ni prejel uiti lire plačila. In v Avstriji ni nič boljše In naš jezik se preganja s takšno brezobzirnostjo, da bodo smeli biti samo hlapci in kravje dekle našega rodu!
Ko vidimo, kako slabo se postopa z našimi ljudmi izven Jugoslavije, pa vidimo, kako se delajo po svetu kompleti, da bi se znova udarilo po našem narodu. Mirno se deLijO kolonije, ki niso njih last, mirno se razpravlja o usodi drugih narodov in zlasti našega.
V	takšnem položaju moramo izjaviti z vso slovesnostjo:
Naše mesto je samo tu v Jugoslaviji, 'ercium non datur! Jugoslavija pa mora biti velika in močna!
A baš zato, ker to hočemo, tudi ne moremo trpeti, da se delajo napake. A v centrali so se delale težke napake. Pred kratkim so poročali listi, kako so se kar na debelo falzitlcirali dokumenti. da j© vsakdo lahko dobil pokojnino. Ni čuda, če so potem te tako narasle. Le te in slične napake grajamo, potem delamo jo samo iz razloga, ker hočemo, da se da možnost, da se more naša narodna sila v polni meri razviti, da se more Izživljati vsaka pokrajina, da pridemo do vsesplošnega napredka vsega naroda. Povsodi je treba upoštevati potrebe prebivalstva in dati prebivalstvu tudi satisfakcijo za vse grehe, ki so brili storjeni nad njim.
Kaj bi se moglo storiti za našo Dalmacijo, ki je tako obdarjena z lepoto, ko noten a druga dežela. Kaj se je storilo z bosanskimi gozdovi, cd katerih bi moglo .imeti \se bosansko prebivalstvo in vsa država ‘ groonne dobičke! Kaj so znosili slavonskih hrastov v Berlin! Ni čuda, če je po vsem tem. nastalo v vseh teh pokrajinah tako težko stanje!
•Slovenci marajo biti vedno zastopani v vladi.
Dostikrat se sliši na naš račun, pa vi Slovenci znate. Če ni v vladi Kramer, je v vladi Korošec, če ni ta, je minister Pucelj, ali vedno ste zastopani. Na ta očitek morem reči samo to: In treba je, da je tako. Mi imamo pravico, da smo vedno zastopani v vladi in te pravice si ne damo vzeti. Tem manj, ker vršimo vse svoje dolžnosti, ker je naša bilanca v plačevanju davkov visoko aktivna.
To se vidii tudi pri davčnih zaostankih. Že nad 2700 milijonov je teh, a na Slovenijo jih odpade samo za 40 milijonov. A kljub temu je pri nas tako ostra davčna praksa, da se v ljubljanski okolici rubeži množe naravnost prestrašujoče. Ne moremo molčati z ozirom na to poostreno prakso in zato uioramo povzdigniti svoj glas. Tudi zaradi to poostrene prakse moramo zahtevati, da ®° Slovenci zastopani v vladi, od katere te zahtevamo nič drugega, ko da ta gleda ua to, da se vlada pošteno in potem bomo imeli radi vsako vlado, pa naj bo na vladi ta ali oni.
Nam Slovencem je treba več samozavesti, kaj doseže sam°7'ave9‘tjo se v Beogradu ne-
Nato ee je predsednik Jelačin dotaknil zunanjepolitičnih dogodkov. Vse kaže, da se je zopet pojavilo staro sovraštvo do Slovanov. Veliki napredek Slovanov na vseh
poljih ne daje njih sovražnikom miru. In sedaj, ko je mrtev pacifist Stresemanu, ko je mrtev veliki pacifist Briand, upajo ti, da je mrtev tudi pacifizem in da je prišel čas, ko bodo mogli uživati v svojem sovraštvu.
Pri takšnem zunanjem položaju je tem bolj nujno, da smo vztrajni in složni in da delamo. Naj bedo tudi časi težki, ali tudi 'te težkoče bomo zmagali, če se bomo ravna-
li	ko tisti stari židovski trgovec, s katerim sem govorni pred kratkim in ki mi je dejal. Bil sem goraj, bil sem zdolaj, imel sre-
čo in neuspeh, izgubil in zaslužil, toda nikdar nisem popustil in — šlo je.
Zato vztrajajmo vsak na svojem mestu in šlo bo. (Viharno odobravanje.)
Nato je govoril predsednik društva tiskar-narjev g. Hrovatin:
Zahvalil se je prirediteljem za današnje zborovanje. Nato se je dotaknil vprašanja državnih podjetij, ki niso samo pasivna, temveč tudi vedno večja konkurenca zasebnim podjetjem. Tako imajo zasebna podjetja dvakratno škodo. Poleg tega pa je
vedno več državnih podjetij, ki so čisto nepotrebna. Tako je bilo v bivši Avstriji samo 3 drž. tiskarn, danes pa jih je v Jugoslaviji že 60. Nujno je, da se imenuje posebna komisija strokovnjakov, ki naj preišče vsa državna podjetja in pasivna likvidira.
Kot zadnji je govoril inž. Kobi, ki je govoril c lesni krizi in pozival vse k solidarnosti.
Nato je predsednik Jelačin zaključil zborovanje, ki je bilo ena najlepših manifestacij, kar jih je v zadnjem času videla Ljubljana.
JdzUb	stenicmaci&6tsUefya
Občni zbor Združenja trgovcey za mesto Maribor.*
V	soboto, dne 1. aprila se je vršil v dvorani hotela »Orel« redni letni občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru, ki je bilo vedno eno naših najbolj agilnih in zaslužnih združenj. Občni zbo^ je bil zelo dobro obiskan. Med drugim sta se ga udeležila tudi mag. svetnik Rodošek in obrtni nadzornik Založnik. Otvoril in vodil je občni zbor zaslužni predsednik Združenja Vilko Weixl.
Poročilo predsednika Vilka Weixla
Naša trgovina preživlja le od leta do leta težje čase. Pomanjkanje denarja, razvrednotenje kmetijskih pridelkov, vse to je povzročilo obubožanje kmetskega prebivalstva in posredno s tem tudi meščanstva. Kupna mož vsega prebivalstva je vsled tega padla v občutni meri. Ni pa to bila edina nesreča, ki je zadela trgovstvo. Kmečki moratorjj je uničil kreditne razmere ip zadal trgovstvu posebno težak udarec. Nekočljiva gospodraska kriza ja tudi znatno znižala državne dohodke. Da ta izpadek nadomesti, je vlada zvišala davke, pri Čemer pa ni upoštevala zahtev
Gtd/ttiiptciA&kfi
in želj gospodarskih stanov. Vsled zviševanja davčnega bremena se stalno manjša plačilna sposobnost našega trgovstva. Novi državni proračun za leto 1933/34 pa tega ne upošteva in nalaga trgovini še nova bremena. Velika krivica se godi trgovstvu tudi vsled tega, ker davčna uprava ne upošteva zmanjšanja dohodkov in odmerja pri-dobnino Še vedno na podlagi prejšnjih let, ko je bil zaslužek lažji in večji. Sploh je treba nasjopiti proti pfcrigoroznemu postopanju davčne uprave. Izpadek v držhv-nih dohodkih so zakrivili tudi napačno novelirani troSarinski predpisi. Nujno potrebno je, da se glede trošarine zavede zopet stara praksa. Težko je trgovstvo prizadeto tudi zaradi sedaj veljavnih predpisov glede državnih dobav. Napačno je, da finančna uprava pri izterjavanju davkov ne upošteva protiterjatev trgovcev.
Z občinsko davčno politiko ni trgovstvo zadovoljno. Čisto se pozablja, da trgovstvo ni nastopilo proti uvoznini samo z ozirom na potrebe občine. Ne more pa dopustiti nobenih pretiravanj in čas je, da se to že upošteva.
Tudi banovinska finančna politika ni zadovoljiva. Posebno mora biti trgovstvo proti nameravanemu »bednostnemu fondiK, ki naj bi zmanjšal brezposelnost in omogočil večja sredstva za podpiranje revežev. Kakor pa je ta fond zamišljen, bo v resnici pomenil zlasti za pridobitne sloje tako veliko novo obremenitev, da bodo ti prisiljeni odpustiti znatno število svojih nameščencev, vsled česar bo brezposelnost samo še narasla, ne pa se zmanjšala. 10?/» doklada, ki jo plačuje trgovstvo ha bolni-
* Ne po naši krivdi se je poročilo o uspešnem občnem zboru Združenja trgovcev za Maribor zakasnilo, da ga moremo objaviti šele danes.
ško zavarovanje, je zadosti veliko breme in donaša tako velik dohodek, da bi se z dobro uporabo tega denarja moglo prav zadovoljivo rešiti vprašanje brezposelnosti.
O težavnem položaju mariborske trgovine priča dovolj jasno število konkurzov, ki jih je bilo v preteklem letu pri mariborskem sodišču 30 in poravnav, ki jih je bilo blizu 100.
Krošhjarsfvo in prodajanje blaga po tujih potnikih ogroža Še nadalje obstoj mariborske trgovine kljub vsem strogim tozadevnim odredbam. Zlasti naše uradništvo v tem pogledu silno mnogo greši, ker še večinoma oblači z manjvrednim blagom, ki ga prodajajo ti potniki.
Važno vprašanje mariborskega trgovstva jiomeni tudi nabavljalna zadruga državnih nameščencev. Radi pritožb, ki sem jih iznesel na trgovskem zborovanju dne 14. avgusta 1932 proti zadrugi, je bila vložena tožba proti meni, ki je sedaj v teku.
V	dokazilnem postopanju je nabranega obilo obtežilnega materijala, ki jasno kaže, da zadruga v svoji trgovini, gostilni in pekariji iie posluje po Statutih. Glede konzumnega zadružništva Zahtevajo trgovci samo enake konkurenčne pogoje, to je obdavčenje v istem razmerju, kakor zasebne trgovine, poleni se konkurence ne bodo ustrašili.
V	socijalnem zavarovanju zahtevajo mariborski trgovci decentralizacijo Osrednjega urada ter ustanovitev samostojnih zavarovanj po banovinah.
Proti kreditni politiki Narodne banke imajo mariborski trgovci znatne pomisleke.
Poročilo predsednika je bilo sprejeto z odobravanjem. Sledilo je zanimivo
tajniško poročilo,
ki podaja dokaz marljivega in živahnega delovanja vodstva Združenja v minulem letu. Po predpisih novega obrtnega zakona je bila izvedena v minulem letu izpre-memba administrativnega vodstva. Knjigovodstvo se je preosnovalo že prejšnje leto, lani so se zamenjali vsi obrtni listi ter se je sestavila nova članska kartoteka. Ob tej priliki se je izvršila tudi temeljita revizija vseh trgovskih in trgovsko-pomož-mh obratov in sicer je to izvršil od uprave v to pooblaščeni g. Mirko Feldin, ki je napravil kontrolo od hiše do hiše in od obrata do obrata. Pri tem se je prišlo na sled marsikateri nepravilnosti, šele ko bo poročilo preglednika točno primerjano z Ostalimi ugotovitvami, bomo dobili točen pregled mariborske trgovine.
Uprava je imela od lanskega rednega občnega zbora 18 sej. Poleg tega je bilo
ad/uapta5&kj6 Mfcfc
še zborovanje branjevcev, 14. avgusta vseslovenski trgovski shod, 27. avgusta izredni občni zbor, na katerem se je sklenilo popraviti Simon Novakovo hišo v Slovenski ulici ter se je sprejel predlog, da se ustanovi v Mariboru ekspozitura Zbornice za TOI kot minimalna zahteva mariborskih gospodarskih krogov. Žal ta predlog še dosedaj hi prišel na dnevni red pri
Zbornici. Poleg tega je bilo še predavanje dr. Likarja o ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in prometni davek in še nešteto drugih sej in sestankov posameznih strokovnih sekcij Združenja.
Združenje je nastopilo proti mestnim podjetjem radi prodaje bencina, cvetlic, vencev itd. po prenizkih cenah. Nevoljo povzročajo razne razprodaje radi opustitve
Gdaiapzačekfc
trgovin, ki jih pa Združenje ne more preprečiti. Konzumno zadružništvo v Mariboru odvzema trgovini letno nad 25 milijonov prometa, trgovin pa je nad 100 več, kakor pred vojno.
Trgovcev posameznikov je štelo Združenje 571, družabnih tvrdk 25, družb ih zadrug 37, skupno 633. Nameščencev je bilo 457, vajencev in praktikantov 117, skupno torej članov ih pripadnikov 1207. Protokoliranih tvrdk je 188, ostale so nč-protokolirane. Obrtnih listov se je lani podelilo 97, odložilo pa jih je 94 članov. Obnovljenih je bilo lani 675 obrtnih listov. Nameščencev je bilo na novo prijavljenih 124, odjavljenih 127, vajencev prijavljenih 49, odjavljenih 14, Oproščenih 25. PoslOv-
Dr. me«!.
Pa^el Pehani
špecijalisi za ženiLe bolezni in porodništvo
ordinira od 12. t. m. dalje od pol 2.-3. ure popoldne
RESLJEVA C. 9 (nasproti učiteljišča)
Telefon 2473
nih knjižic je bilo izdanih pomočnikom 196. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 109 vajencev in vajenk, letos pa se jih je vpisalo začetkom šolskega lela 103.
Blagajniško poročilo
je podal g. tajnik Zidanšek. Posamezni skladi izkazujejo postavke:	Gremijalni
sklad: dohodki Din 117.049-95, izdatki Din 114.937-74, saldo 2112-21. Inkorpora-cijski sklad: dohodki Din 46.874-77, izdatki Din 7180--—, stanje Din 39.694-77. Podporni sklad: dohodki Din 27.507-36, izdatki dinarjev 14.Ž681—-, stanje Dih 13.239-36. Vajeniški sklad: dohodki Din 5238-19, izdatki Din 246-—, stanje 4992-19. Podporni sklad branjevcev: dohodki Din 7527-23, izdatki Din 950-—, stanje Din 6577-25. Sklad zi trgbvski dom: dohdki' Din 6732-11. Hišni sklad: ddhodki Din 821.933*53, izdatki Din 123.7Š4-61. Sklad Din 1^8.1*8*91. Novakova ustaiiova: dohodki Din 57.502-48, izdatki Din 57.3Q7.31, stanje pin 195.17. — Bilanca per 31. december 193? izkazuje Din 686.00412 dohodkov in prav toliko izdatkov.
Na predlog nadzornega odbora je bila izrečena upravi Združenja ražrešhlfca. Vršilo se je nato sklepanje o proračuni! za leto 1933. Izdatki predvidevajo Din 89.730.—, dohodki Din 90.200. Članarina se je določila na višini, ko lani in sicer za vsakega
Dr. Pi
sladna k
rceva
ava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci s užitkom.
člana Din 70 —, /.a vsakega družabnika, nameščenca ali vajenca še po Din 20—, vendar ne sme skupno presegati dinarjev 250-—. 'Branjevci, ki imajo lokale, plačajo Din 30-—, oni s stojnicami pa dinarjev 20-—. Eventualni primanjkljaj se bo kril iz obstoječega inkorporacijskega fonda. Na vrsto je prišlo zatem sklepanje o naslednjih predlogih uprhve:
Preureditev pouka na trgovsko nadaljevalni šoli
Vsako leto meseca decembra se slišijo s strani trgovstva pritožbe, da morajo trgovski vajenci v tem za trgovino najjač-jem mesecu obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo. Na drugi strani pa se zopet pritožuje šolsko vodstvo o slabem obisku šole v mesecu decembru, ker jih učni gospodarji pred prazniki ne morejo pogrešati, radi česar zelo trpi pouk, ker manjka včasih do polovice učencev. Da se pride tem nedostatkom, ki škodujejo tako trgovini, kakor tudi šolskemu pouku, v okom, je uprava Združenja sklenila predlagati skupščini trgovcev sklep, s katerim se šolskemu odboru naroča, da se pouk na trgovski nadaljevalni šoli v Mariboru vrši od 15. septembra do 15. decembra in od 15. januarja do konca junija vsakega leta. Predlog je bil soglasno sprejet.
Podpiranje brezposelnih
nameščencev
Da bi se poenostavilo vprašanje podpiranja brezposelnih trgovskih nastavljencev ter bi se trgovci izognili nadlegovanju po brezposelnih, je bilo na občnem zboru leta 1925 sklenjeno, naj deli podpore samo gre-mij, in votira občni zbor vsako leto v to svrho primerno vsoto, kar se je doslej redno vršilo. Ker pa se število brezposelnih množi od leta do leta in vsakoletne dotacije občnega zbora več ne zadostujejo, je občni zbor lani sklenil ustanovitev posebnega podpornega fonda za podpiranje brezposelnih nameščencev, v katerega bi prispevali polovico šefi, polovico pa aktivni nameščenci. Ta predlog je pomočniški zbor kategorično zavrnil češ, da so pomočniki tako slabo plačani, da ne zmorejo nikakih prispevkov; zato naj tak fond trgovci sami vzdržujejo. Nadlegovanje vedno ševilnejših brezposelnih je postalo za pisarno združenja naravnost neznosno, ker se morajo od vsakega prosilca pregledati dokumenti, če je res trgovskega stanu. Uprava je sklenila predlagati skupščini:
1. Podporni fond združenja naj služi edinole podpiranju obubožanih delane-zmožnih bivših trgovcev in njih vdov, podpore brezposelnim nameščencem se pa pri Združenju ukinejo ter je vsem trgovcem dano na prosto, da jih podpirajo sami po svoji prevdarnosti.
2. Predlaga se, da votira skupščina v
.KUVERTA*
D.ZO.I
LJUBLJANA
IOflo«!ka c. 2 Motarski pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
podporni fond letos Din 12.000 iz hišnega sklada.
0 tem predlogu se je razvnela dolga debata, v kateri so govorili gg. Pinter, Mejovšek, Ošlak, Klajnšek, Prešern, Šoštarič in drugi ter je bilo sklenjeno, da se bodo podpore delile še nadalje in sicer iz hišnega fonda.
Simon Novakova ustanova
Že opetovano se je na sejah uprave razpravljalo o usodi hiše v Slovenski ulici ter se je ugibalo, ali ne bi kazalo, da se hiša izprazni, temeljito popravi na stroške združenja in nato odda zasebnikom po običajnih najemninah. Na ta način bi se dobilo od bruto najemnine hiše 58.000 do 60.000 Din, od tega bi znašal čisti donos najmanj 32.000 Din. Iz tega dobička bi se potem mogli podpirati obubožani trgovci in vdove. Uprava je prišla na to misel, ker se boji, da bo v najkrajšem času toliko upravičencev na podporo iz Novakove ustanove, da jim ne bo mogoče ustreči z brezplačnim stanovanjem. In ker hiša ni tako zgrajena, da bi se dalo dodeliti vsakemu po eno sobo in kuhinjo, temveč so tamkaj po večini po dve, tri in štirisobna stanovanja ter bi bilo treba večjh adaptacij, da bi se hiša prilagodila našim potrebam, se more v najkrajšem času zgoditi, da bodo imeli nekateri upravičenci po več sob, drugi pa ničesar. Ker pa ustanova nima nikakega denarja, da bi dala tistim, ki ne bodo prišli do brezplačnega stanovanja, podpore, bo nastal nad vse krivičen položaj, ker se nehote enemu ali drugemu, ki bo morda najbolj potreben, ne bo dalo pomagati, ker ne bo toliko stanovanj. Razen tega po bo moralo združenje, ker hiša nič ne nese, vedno znova plačevati za njo vse stroške. Ako pa bi bila hiša oddana v najem, bi se lahko stroški krili z najemnino, čisti dobiček pa razdeljeval v obliki mesečnih podpor. Na skupni seji uprave in kuratorija Novakove ustanove se je to razmotrivalo, ni pa prišlo do sporazuma, temveč se je sprejel posredovalni predlog, naj se sklepanje odloži za eno leto, da bi stvar natančneje preštudirala in bo praksa pokazala, kaj bi bilo bolje. Iz tega razloga uprava ni pripravila za skupščino nobenega konkretnega predloga.
Veletrgovina
a. $araboim
V
fjuhljani
priporota
jpeceri/sibo blago
vet ml žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z elektritnim obratom
Telelon it. 26-60 Ceniki na razpolago!
DOBAVA — PRODAJA
3? nd5ih osmmdi
Članom združenja trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju.
Uprava združenja naznanja svojim članom, da so sklepi skupščine z dne 30. marca t. 1. na vpogled v prostorih urada združenja v Celju, Samostanska ulica 8/1. in sicer od 10. do 25. aprila t. 1.
Po določilih § 22. pravil imajo v tem roku pravico do pritožbe zoper skupščinske sklepe samo člani, ki so prisostvovali skupščini in sicer po upravi na Zbornico za TOT, Ljubljana.
Predsednik Viktor Pilih I. T.
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem Izkazu z dne 8. aprila so se izvršile od 31. marca te spremembe (vse v milijonih dinarjev):
Zlata in devizna podloga je narastla za 3,8 na 1.934,2 in sicer valute v tuji veljavi za 2,5 na 4,7 in devize za 1,3 na 168,05.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 2,1 in 12,5, dočdm se je kovan denar v srebru in niklu zmanjšal za 26,6 na 168,5.
Skupna vsota posojil se je povečala za 4,2 na 2,353,6 in sicer se je eskont povečal za 5,1, lombard pa zmanjšal za 0,9.
Prejšnji predujmi državi so se povečali za 4,2 na 1,811,8, vrednosti fondov so ostale v glavnem neizpremenjene. Razne aktive so se povečale za 1,9 na 52,2.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 5,7 na 4.558, obveze na pokaz pa so narasle za 16,9 na 905,7 milijonov Din. Državne terjatve so manjše za 0.4, depoziti po tekočem računu pa so se povečali za 16,1 na 289,2, razni računi pa za 1,2 na 609,8. Obveze z rokom so manjše za 2,7 'in znašajo 1,283,6, razne pasi ve pa so padle za 22,7 na 157,4 milijonov Din.
Skupno kritje bankovcev je ostalo neiz-premenjeno na 35'40%, samo zlato je padlo od 32,30 na 32.23%.
Že v 24 urah r.«r\S.U
lAu T	klobuke Itd. ftkrobl
In flvetlolib* *ra)ee, ovratnike In manšete. Pere. brII. monta in lika domafe perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — ielenbprpova el. I. Telelon it. n-71.
VALUTNA PREMIJA NARODNE BANKE IZENAČENA
Dosedaj je priznavala Narodna banka premijo za devize v višini 28-5% samo za države, s katerimi imamo klirinški obračun, dočim je veljala za druge devize premija 20 odstotkov. Ker so vsled tega odhajale devize na črno borzo, so gospodarski krogi zahtevali, da se premija izenači, posebno še, ker se je tečaj dinarja ustalil in je prenehala vsaka fluktuacija njegovega tečaja. Tej zahtevi je sedaj Narodna banka ustregla.
Obišiile automalični bule!
D A | - D A M
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave bencina, belih cunj, smirkovega platna, mila, vžigalic, svinčenih plomb, čopičev, ščetk, flanel za parkete, blaga za ribanje, kotenine, pralne sode, svetola, jeklenih oblancev in riževih omel. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Občni zbori
Mednarodna trgovinska konferenca se
prične dne 19. aprila v Rimu. Jugoslavijo.' • bo zastopal na konferenci minister Ivan Mohorič.
Prvi pravoslavni škof je bil v ne.lelje ustoličen z velikimi slovesnostmi v Za-l grebu.
Trboveljska bo kljub povečanim doba-1 vam znova reducirala okoli 500 nameščeti-I j cev, ker so njene zaloge tako narasle, da zadostujejo za več ko leto dni.
Francoska vlada je v posebni spomenici odgovorila na Mussolinijev predlog. Bistvo spomenice je v tem, da je po mnenju Francije mogoč pakt štirih velesil le kot i sodelovanje velesil za utrditev miru in sicer samo v okviru Zveze narodov." Vse ne-j varne osti Mussolinijevega pakta so s tem odbite.
Pred splošno konferenco v Washingtonu
se vrši posebna predkonferenca Francije, Anglije in Amerike, da se te tri države,* kot edine res demokratične velesile dogo-J vore za splošno konferenco. Mesto dik-
tata štirih nastaja tako trikot demokracije.
Premogokopna združba Bclokrajina v Črnomlju ima redni zbor dne 22. IV. ob pol 11. v rudniški pisarni v Krmelju. Šcntjanški premogovnik And. Jakil d. d.
v Krmelju ima V. redni občni zbor dne 22. aprila ob pol 12. v družbinih prostorih v Krmelju.
Salus d. d. ima XII. redni občni zbor v soboto dne 22. aprila ob 16. v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Delnice je treba založiti do 16. aprila.
Papen bo skušal v Rimu doseči, da se
tudi katoliška cerkev v Nemčiji organizira v skladu nove nemške centralistične državne ureditve.
Tudi avstrijski kancelar dr. Dollfuss je odletel v Rim. Njegovo potovanje komentirajo zelo različno. Nekateri govore, da bo skušal preprečiti, da bi odobril Vatikan > zvezo cent ruma s Hitlerjevo vlado, drugi pa trde, da bo Dollluss okrepil rekvizijoni-stično fronto, ki jo kujejo v Rimu.
Prvi maj bo v Avstriji oficijalno proglašen kot delavski praznik, ker hoče s tem Dollfussova vlada preprečiti, da bi socijal-ni demokrati priredili svoj običajen prvomajski pohod po Dunaju.
Stresemannova nemška ljudska stranka se bo razdražila in vstopila v Hitlerjevo I stranko. Koncu Stresemannove politike je sledil tudi konec njegove stranke.
Avstrijska vlada izjavlja, da ne bo proglasila diktature, ki pa jo dejansko izvaja.
Heimwehrovske oddelke bo priključila avstrijska vlada policiji in vojski. <1n ho-i ‘ tako lažje razorožila republikanski Schulz- j bund.
Nemška vlada je prepovedala vsako za- j posliitev tujih sezonskih delavcev, s čimer j bodo zelo prizadeti tudi naši Prekmurci.
Na intervencijo ameriškega delegata Normana Davisa je Hitler pristal na to, da se | število židovskih odvetnikov v Berlinu poveča od 35 na 500.
Francoski socijalisti zahtevajo, da francoska vlada intervenira v Berlinu proti preganjanju Zidov.
Za pruskega ministrskega predsednika fjnrino' V tolažbo
je imenovan hitljerjevec Goring. V tolažbo Papenu izjavljajo hitlerjevci, da je Papen, ki je bil doslej državni komisar za Prusijo, določen za neke važne in posebne posle.
Vsi, ki so bili osumljeni umora Erzber-gerja, so bili izpuščeni.
S posebnim zakonom so razveljavljena v Nemčiji vsa uradniška imenovanja od preobrata dalje. Vsi uradniki bodo na novo nastavljeni, da bodo mogli spraviti hitlerjevci svoje ljudi pod streho.
V	bolgarski vojski se je posrečilo komunistom ustanoviti svoje celice. Tako poročajo vladni listi. Zdi se, da bodo te celice vzrok za razveljavljenje mandatov delavske stranke.
Nov morski prekop, ki veže Baltiško morje z Belini morjem, so zgradili sovjeti v največji tajnosti. Prekop gre od Petrograda skozi Olješiko in druga jezera.
Zemeljski plin, ki vhaja iz zemlje s pritiskom 38 atmosfer, so odkrili v Avstriji v vasi Oberlau v Gor. Avstriji v globini 250 metrov.
Kigiensfee insittlociie
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jfllrcb	Tl	i
Telefon 93-93
Ljubljana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
‘Grgovci in industrijci l
Trgcvsfei
lisi
se priporoča ta
in a c vir a n j el
TISKOVINE
vsehvrsiirgmke, uradna, reklam* TUJT ne,časopise, knjiga, oečban AM^mitisk hitra in potoni!
TISKARNA MERKUR
L1UBl1ANA,GR!©OReietVA5l.a5
cJel25-5l fflLegram :Jiskaina)lletkin:
Dreja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovako-induatrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.