Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Jz parlamenta
Konec adresne razprave — Krasen govor preč. g. župnika Bar-leta — Vsi slovenski poslanci se izjavljajo odločno za Jugoslavijo
Pretekli teden je bila končana razprava o odgovoru parlamenta na vladarjev nagovor ob otvoritvi parlamenta. Odgovor je sestavil poseben odbor, poslanci pa so porabili to priliko, da so razložili vsak svoje stališče o politiki vlade in vladarja.
Razprava je pokazala, da vlada med vladarjem in med narodnimi zastopniki popolna soglasnost glede bodoče politike v naši državi.
Za nas pa je še posebno važna okolnost, da so naši poslanci na najbolj svečan način povedali, ne samo za nas doma, ampak tudi za ves svet, da ga med nami ni nikogar, ki bi ne bil odločno za kraljevino Jugoslavijo. To so naglašali vsi od prvega do zadnjega in so s tem — upajmo — ovrgli vse klevete, ki so bile od ene ali druge strani naperjene proti nam.
V razpravo so posegli poslanci in senatorji gg. Ivan Hribar, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Rožič, Prekoršek in drugi. Posebno pa je bil lep govor preč. g. župnika Barleta, ki ga pri-občujemo v celoti.
Govor preč. g. župnika Barleta
župnik Barle je rekel:
»Ko sem čul prestolno besedo našega milega kralja, sem bil srčno vzhičen. Ta beseda je odmev velike duše vsega jugoslovanskega naroda. Mi stojimo danes na početku nove dobe. S svojim duhom, s svojo močno voljo, z vso svojo močjo ustvarjamo sedaj boljšo bodočnost naše domovine. Pri tem velikem delu nam je nujno potrebna iskrena bratska ljubezen. (Ploskanje). Bratska ljubezen in sloga nas bosta vodili do moči in slave. Ko sem se pred nekaj dnevi šetal tam -gori na Kalemegdanu, na oni zemlji, ki je poškropljena z junaško in mučeniško srbsko krvjo, sem obstal pred spomenikom našega velikega mojstra Meštroviča. (Spomenik hvaležnosti Franciji. Op. ured.) Na tem spomeniku j a zarisano v kamen: »Srb je Franciji hvaležen, ljubi Francijo, ljubi oni narod, ki mu je pomagal do zmage.« Bratje! Te besede so zapisane in vklesane v mrtev in mrzel kamen. Danes, ko gledamo v bodočnost in ko delamo našo zgodovino, jih hočemo vpisati tudi v našo dušo in jaz kot Slovenec in duhovnik vam kličem v tej zbornici: »Jaz, Slovenec, ljubim Srba in Hrvata!« (Burno ploskanje.)
To bodi prva zapoved naša: iskrena bratska ljubezen in sloga, ona ljubezen, o kateri govori veliki apostel Pavel, da dela samo dobro in ne misli nič hudega in zlega.
Druga zapoved naša bodi: ljubezen in zvestoba do Svojega velikega vladarja in milega kralja našega. (Navdušeno ploskanje.) Danes si še nismo prav v svestl, še ne moremo prav
doumeti, kaj nam je Bog dal v tem vladarju. (Viharno ploskanje). Ako bi njega ne bilo, morda bi nas danes neprijatelj imel v svoji pesti in tujec bi se nam posmehoval. Ob prepadu smo hodili; ni bilo one ljubezni, o kateri govori veliki apostol Pavel, da je bila država naša. V tem momentu je odločeval o bodočnosti naš kralj. Z jasnim pogledom in s svojo močno voljo je dvignil ves jugoslovanski narod iz prepada k svetlobi, k luči, k jasnosti, k bodočnosti. (Ploskanje.) Govoril je besede svojemu narodu: »Ljubi to državo! Podajte si vsi roke in zidajte si lepšo bodočnost države svoje!« Narod je čul besede svojega kralja in jih sprejel. In beseda je rodila sad in sad te besede so volitve 8. novembra.
V tem trenutku se spominjam zgodovinskega dogodka iz avstrijsko-madžarske zgodovine. Bil je moment, ko je cesarica Marija Terezija v naročju s svojim malim sinčkom prišla v zbornico v Budimpešti — država in prestol sta bila v nevarnosti — in takrat je mlada cesarica apelirala na zvestobo in ljubezen madžarskih magnatov. Zgodovina pravi, da so zborovalci potegnili meče z eno-dušnim vzklikom: »Et nos moriamur pro rege nostro!«
In danes, na tem svetem kraju, v prestolnici Jugoslavije, pred očmi svojega kralja, tudi mi govorimo prisego: »Et nos moriamur pro rege nostro!« (Frenetično odobravanje in ploskanje.) Mi dajemo življenje za svojega kralja! Naj čuje to tudi zunanji svet in naj ve: Naš narod je tako povezan s svojim kraljem, nepremagljiv, silovit in močan. In to bodi druga zapoved naša: zapoved ljubezni in zvestobe do našega kralja!
Tretja zapoved, spoštovani gospodje, pa je ljubezen do naroda svojega. Narod nas je semkaj poslal in sedaj čaka in čaka, da delamo za njega, da ga popeljemo iz težke gospodarske in tudi duševne krize. Narod zaupa v nas, narod pričakuje, da bomo na tem kraju delali po postavi in zakonu v dobrobit naroda svojega. Spoštovani gospodje, ne smemo biti slabiči, ki bi obupavali, in ne defetisti, ki bi takorekoč že rušili svojo državo. Pri nas morata biti pogum in volja!
Spominjam se velikega dogodka ob početku svetovne vojne. Bilo je takrat, ko je avstrijska armada navalila z vso silo na majhno srbsko armado. Srbski narod in vojak je videl to strahoto, to moč in to silo, pa je skoraj izgubil pogum. Toda takrat je veliki kralj Peter (Viharni klici »Slava mu!«) stopil v prve vrste, v prve bojne jarke in govoril svojim sinovom: Momci, odvezujem vas od za-kletve svojemu kralju; idite na svoje domove' A jaz, vaš kralj, hočem tu ostati, da padem ali zmagam!« In slišali so vojaki besede svojega sivolasega vojskovodje. In en duh je pre-
magal, prevzel vse, duh ljubezni do države in do kralja. Kakor orli so planili iz strelskih jarkov ter pognali sovražnika čez mejo in čez Savo. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Ta duh velikega kralja Osvoboditelja mora prevevati vas vse. Mi nismo slabiči, temveč hočemo biti pogumni možje, da izvedemo državo iz neprilik k sreči in zmagi. Delovali bomo vsak po svoji moči in na oltar domovine bomo darovali vse, kar imamo: inteligenco, voljo svojo, življenje svoje. In vsega dobrega hočemo prositi Boga, od katerega pride blagoslov na blagoslovljeno naše delo. Vsegamogočni naj čuva našo ljubljeno Jugoslavijo, naš narod in našega milega kralja! (Dolgotrajno odobravanje in frenetično ploskanje.)«
Po končani razpravi so odgovor Narodnega predstavništva izročili na svečan način Nj. Vel. kralju.
Po vseh pomembnih svečanostih se pričenja v parlamentu resno delo. Najvažnejša bo seveda razprava o državnem proračunu, o kateri bomo natančno poročali, čaka pa na parlamentarno rešitev še cela vrsta drugih predlogov, ki so že izdelani v ministrstvih in ki bodo predloženi parlamentu v razprava čim bo to dopuščal čas.
pefoFzno žilne
Važna konferenca mlinarjev. — Sedanjega žitnega režima bo v doglednem času konec.
Iz Beograda poročajo:
Na državni konferenci zastopnikov mlinske industrije, trgovskih mlinov in mlinov na merico, ki so zastopani v Jugoslovanski zvezi mlinov v Zagrebu, v Zvezi mlinov v Beogradu, v Zvezi slovenskih mlinov v Ljubljani, v Zadrugi srednjih in malih mlinov v Zagrebu, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Svobodna trgovina s pšenico in pšenič-no moko v Jugoslaviji naj stopi v veljavo najkasneje do 15. februarja 1932. Z uveljav-ljenjem svobodne trgovine se morajo odško-dovati mlini za vse tiste zaloge, za katere so prej plačali odškodnino.
2.	Monopol izvoza pšenice in moke naj ostane v veljavi do konca te kampanje to je do 30. junija 1932.
3.	Za pokritje izgube pri izvozu naj država pobere od mlinov: a) določen odstotek prodajne cene vseh vrst moke kot izredni davek na mletev do 30. junija 1932, ali pa b) naj pavšalno obremeni vse mline po njihovi tehnični kapaciteti in po določeni lestvici.
Obenem se naproša kraljevska vlada, da se pozovejo k Privilegirani delniški izvozni družbi na stalno sodelovanje zastopniki mlin-sk3 industrije.
O teh sklepih je posebno odposlanstvo obvestilo gg. ministra za trgovino in industrijo in kmetijskega ministra. Izvoljen je bil pododbor z nalogo, da obširno izdela sklepe pod točkama 3 a) in b).
Vojna nevarnost
Vojna med Kitajci in Japonci se nadaljuje. — Evropske velesile v zadregi. — Amerika se pripravlja?
Vojno stanje med Kitajci in Japonci na daljnem vzhodu se nadaljuje in nihče ne more danes prerokovati, kako se bo ta za svetovni mir silno nevaren nastop Japoncev končal.
0 vzrokih Japonskega nastopa smo že poročali. Japonci prebivajo na otokih, kjer pa se številno prebivalsto ne more širiti. Japonci so torej prisiljeni na izseljevanje ali pa na podjarmljenje tujih dežel — najbližja pa jim je rodovitna Mandžurija, ki je kljub svoji velikosti in plodo-v it ost i silno redko naseljena-
Neposreden povod za japonski nastop pa so dali večni nemiri na Kitajskem, ki so se zanesli tudi v Mandžurijo. To ugodno priliko so izkoristili Japonci in so poslali v Mandžurijo del svoje armade, da »deželo pomiri« in da »užene razbojnike«. Pod pretvezo »pomirjenja in preganjanja razbojnikov« pa je japonska armada prodirala vedno bolj v notranjost Kitajske...
Na Kitajskem pa imajo ogromne interese tudi velike evropske države in Amerika. Angleški, francoski in ameriški kapitalisti imajo zlasti v kitajskih pomorskih mestih velike svoje trgovine in industrije, kjer so vložene milijarde denarja. Ne gre se pa tukaj za milijarde, ampak gre tudi za gospodstvo nad Tihim morjem — torej za Avstralijo, ki je angleška, za nekaj otokov, ki so ameriški in za veliko francosko kolonijo Indo-Kino... Razumljivo je torej, da vse te naštete države s strahom opazujejo razvoj dogodkov v Aziji. Na drugi strani pa grozi Rusija.
Zanimivo pa je tudi to, da so vse države, tudi Kitajska in Japonska, članice Društva narodov, ki se torej ne bi smele vojskovati, če bi kaj dale na svoj podpis. Zgodilo pa se je tudi tukaj, kar se je v zgodovini že večkrat zgodilo: tudi najlepše pogodbe ne drže, če gre za moč, za oblast in za denar...
Chvdslnu mera /e pvevischtz 1
Brez znižanja obrestne mere je splošna pocenitev nemogoča !
Naštejmo nekaj dejstev: Prvič: Kdor nese denar v hranilnico, dobi 5 odstotkov obresti; kdor pa najame v hranilnici ali celo v banki posojilo, mora plačati po 10 in tudi po več odstotkov obresti.
Drugič: Mi vemo, da so se poljedelski pridelki silno pocenili, industrijski pa prav malo; odtod kriza v poljedelstvu.
Tretjič: Visoke najemnine so posledica visokih obresti, ki jih morajo plačevati zadolženi gospodarji denarnim zavodom.
To so suha dejstva. Is teh dejstev pa sledi: Prvič: Najemnine ne morejo prej biti niž-ie, dokler se ne znižajo tudi obresti od dolgov. Z nizko najemnino zadolžen gospodar ne more plačevati visokih obresti.
Drugič : Industrijski izdelki ne morejo biti cenejši, dokler bo vsa industrija odvisna od bank, ki zahtevajo visoko obrestovanje v industrijo vloženega denarja. Dokler bo to stanje trajalo dalje, ni mogoče na izdatno pocenitev industrijskih izdelkov niti misliti— razen ie hoče država ukiniti ali mižati rasne uvozne carine na tuje industrijsko blago.
Tretjič: Visoke obresti za posojila pa morajo razni denarni zavodi zahtevati, ker jih je—preveč! Samo v Ljubljani imamo okoli 35 večjih denarnih zavodov in dosledno tudi 25 uprav!! Vse to pa stane denar in če bi denarni zavodi dajali posojila po 6 — 7 odstotkov, bi marsikateri zavod moral likvidirati, ker ne bi spravil skupaj niti stroškov za svojo upravo.
Ena rešitev pa bi bila v tem, če bi se kolikor mogoče veliko zavodov združilo, da bi se uprava pocenila. To ne bi bilo vse, nekaj pa le. Dokler pa bodo obresti tako visoke kot so bo ostalo vse, kakor je.
Pomembna desetletnica
Pretekli mesec je minilo deset let, odkar Je v Novem Sadu pričel izhajati strokovni kmetijski list »Poljoprivredni Glasnik«. S to desetletnico je spojenega mnogo požrtvovalnega dela in stremljenja. Predvsem je odlični časopis posvečal največjo pažnjo novodobnemu modernemu poljedelstvu ter s tem z drugimi maloštevilnimi enakimi časopisi pravzaprav oral ledino naše agrarno-tehnične literature. V tej smeri beleži »Poljoprivredni Glasnik« trden uspeh, poleg tega pa je pomembno skrbel tudi za pravilno ocenitev našega domačega kakor tudi tujega prodajnega trga ter tako nudil svojim članom ono, kar je za producenta pravzaprav temeljne važnosti.
V drugo desetletje želimo »Poljoprivredno-imu Glasniku« še jačjih uspehov v vseh nalogah, ki si jih je nadel.
Pri slabem počutju je naravna »Franz Jo-sefova« grenflca prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težko-$e in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanjem Franz Josefo-[vec vode, ki je posebno izboraa za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Joselova« gren-Hca se dobiva v lekarnah, drogerijah in spe-eerijskih trgovinah.
Valter:
Kam sedaj?
Preveč je znana konservativnost našega kmeta, da bi jo bilo treba ob vsaki priliki podčrtavati.
V marsikakem pogledu pa je le velika sreča, da je več ali manj starokopiten. To nam prav posebno potrjuje doba, katero vprav zadnje leta preživljamo.
Komaj se je namreč porazgubil odmev zadnjega klica, s katerim se je našega kmeta pozivalo k povečani proizvodnji (ker je baje edino v tem njegova rešitev) in glejte: Kljub vsej toli ožigosani starokopitnosti je že danes postavil na trg take množine blaga da ga utegne zadušiti prav in edino ta od-višnji sad njegovega dela! Z drugimi besedami povedano: tako marljivo je sledil naukom svojih prerokov, da je skoraj črez noč mogel nuditi znatno več, kakor bi bilo treba za dejansko potrošnjo. Tu pa je izprevidel, da je zašel v slepo ulico. Naprej ne more — nazaj borec ne sme. Zato čaka povelja — a uvidi, da je v najkritičnejšem trenotku ostal brez poveljnikov...!
Kje so sedaj oni dobrotniki, ki so mu kazali pot k blagostanju? Ako je v živinoreji naša bodočnost — kam z blagom že v sedanjosti; in če je umna prašičereja važna gospodarska panoga — kdo bo pokril ogromno izgubo, s katero že točasno gospodari (pa makar še bolj »umni« kmetovalec)? če naj i nadalje vsestransko dviga mlečnost svojih krav — kam že danes z mlekom in njega izdelki? Da bo dvignil proizvodnjo iz poljedelstva z umetnimi gnojili in modernimi tehničnimi pripomočki — naj li v to svrho investira izgubo iz že današnjega tozadevnega napredka? In da bo z vsem tem podprta i naša država i narod — 11 z večstomilijardno manjvrednostjo našega narodnega premoženja (katero je tako nepregledno razvrednotila baš nadprodukcija)?
Na vsa taka in slična vprašanja naš telesno kakor duševno strti kmetovalec zaman in čedalje obupnejše pričakuje odgovora.
Dolžnost vsakega starega naročnika je, da pridobi Kmetskemu listu vsaj enega novega naročnika za leto 1932.
Županska zveza v Ljubljani
Dne 3. januarja 1932 je bila ustanovljena že prepotrebna Županska zveza v Ljubljani, ki naj združi pod svojim okriljem vse občine Dravske banovine, pa tudi vse župane in občinske odbornike. Ob ogromni udeležbi županov je bila ustanovljena ta zveza in večina županov je takoj pristopila ter vplačala članarino.
Županska zveza je začela takoj poslovati, uredila si je svojo pisarno, ki je začasno na magistratu v Ljubljani ter je stalno v zvezi s svojimi člani. Vsem županstvom so bile razposlane prijavne pole in dan za dnevom prihajajo številne prijave. To je veselo znamenje za novo ustanovljeno organizacijo, je pa tudi dokaz, kako je bila potrebna. Kakor nekdaj, tako je tudi danes v življenju našega naroda občina najvažnejša upravna organizacija, ki je stalno neposredno v stikih z narodom in župan, kakor tudi občinski odborniki morajo imeti svojo strokovno organizacijo, ki jim stoji nepristransko ob strani z raznimi nasveti, intervencijami na pristojnih mestih itd. V današnjih razmerah potrebuje sleherna občina organizacijo, ki jo podpira v njenem stremljenju, da zboljša življenske pogoje svojim občanom.
Naloga Zveze je tudi, da brani prava naše samouprave, ki tvori danes najvažnejši del državne uprave. V najkrajšem času pride na razpravo nov občinski zakon in kdo naj brani pravice naših občin, ako ne bodo organizirane? Občini se nalaga vedno in vedno nova bremena, župani že omagujejo pod težkimi deli, ki se jih zahteva od njih — ali ni tu zopet naloga županske Zveze, da brani, svetuje in podpira slehernega svojega člana? Županska zveza si je nadela velike naloge in hoče poslovati samo kot strokovna organizacija. Dolžnost vseh občin, županov in obč. odbornikov bi bila, da takoj prijavijo pristop k tej Zvezi (naslov: Županska zveza v Ljubljani — mestno načelstvo). Letna članarina je tako majhna, da ne sme igrati nobene vloge — občina plača 5 para od vsakega prebivalca, župani in obč. odborniki pa po 10 Din letno.
Opozoriti pa moramo, da nima ta Županska zveza nobene skupnosti s prejšnjo Župansko zvezo za Dravsko banovino, ki ima pisarno na Miklošičevi cesti in ki ravno sedaj zopet razpošilja razna vabila za pristop.
Oklenimo se vsi le svoje strokovne organizacije in delajmo na to, da bo dobro uspevala v korist naših občin in našega naroda.
Nove določbe za pošiljanje moke
Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri objavlja, da se mora moka na prevozu po železnici opremiti s plombo Privilegirane družbe za izvoz kmetskih pridelkov. Finančne direkcije bodo potom organov finančne kontrole sporočile trgovskim mlinom, da smejo pošiljati rženo in ječmenovo moko samo s spremnico pristojnega oddelka finančne kontrole. Kadar sprejme kupec take moke pošiljko, je dolžan prijaviti svojemu oddelku finančne kontrole in predložiti spremnico na vpogled. Finančni oddelek bo moko pregledal in če se mu bo zdela spremnica sumljiva, bo vzel vzorec moke in ga poslal v analizo najbližjemu državnemu laboratoriju ter bo po dobljenem poročilu laboratorija nastopal po zakonu, to je, če bi bila moka pšenična ali pšenična in ržena ali pa mešana z ječmenom, poslal referat O tem sreskemu načelstvu, ki je pristojno za pošiljatelja moke. Ce bi se taka moka zalotila brez epremnice, se bo nastopilo po zakonu, moka bo zaplenjena in poslana v analizo. Ce analiza ugotovi, da je moka mešana, se bo vsa količina smatrala za pšenično moko.
Kožni sefep
(dne 25. in 26. januarja 1932 v Ljubljani.)
Količina na dražbo poslanega blaga je bila zadovoljiva, manj pa kvaliteta kožuho-vine, ki je radi mile zime in nezadostnega snega znatno slabša od lanskoletne. Zato se je tudi doseglo za izredno lepe komade zelo visoke cene, ki znatno presegajo one na inozemskih tržiščih. Po provenijenci se je iz-dražilo 60»/« blaga iz Dravske banovine in 40°/« iz ostalih krajev naše države, zlasti Bosne, Dalmacije in Hrvatske.
Kupcev je bilo dovolj no število. Došli so iz naše države pa tudi iz inozemstva, Italije, Avstrije, Nemčije, Anglije in švedske. Kupci iz severozapadnih držav so se zanimali zlasti za gorske lisice in temne kune zlatice.
Ljubljansko tržišče je bilo dobro založeno z lisicami, kunami belicami in zajci. Kupci so se zanimali zlasti za dobro kožuhovino in to gorske lisice, kune belice, dihurje in jazbece. V tej kožuhovini je tendenca čvrsta, v ostalih vrstah pa pada, vendar pa kažejo znaki, da se bodo sedanje cene ustalile. V prostem prometu so se prodajale kože za 20 in več procentov ceneje kot izkazuje notacija dražbe. Dosežene cene:
Lisice gorske	Din 200—250
Lisice poljske	Din 170—220
Nekaj komadov izredno
dobrih gorskih lisic Din 300— Kune zlatice, temne Din 560—600 Kune zlatice, svetle Din 450—500 Kune belice	Din 560—620
Dihurji	Din 90—120
Veverice	Din 4-—
Divji zajec	Din 3 50
Jazbeci	Din 60—
Prihodnja dražba kož divjih živali se vrši dne 21. marca 1932 na ljubljanskem velesejmu.	»Divja koža«.
Zavarovanje pri inozemskih zavarovalnicah
Glede odredbe, da se naši državljani ne morejo zavarovati pri tujih zavarovalnicah, je finančni minister izdal to-le pojasnilo: Odredba g. finančnega ministra z dne 31. decembra 1931, ki med drugim prepoveduje zavarovanje pri inozemskih zavarovalnicah, se ne nanaša na podružnice inozemskih zavarovalnic, ki imajo dovoljenja, da poslujejo v naši državi.
IZ zob zavedno izgine kamen, j\®čejemlješ dnevno KAL0110 NT
Sargov Kalodontje edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu).
Proti zobnemu kamnu
fflaša mladina in šport
Mi živimo dandanes — tako pravijo — v dobi športa, ki se je razvil pri nas posebno po vojni. Pred vojno smo poznali pri nas tudi že šport, ki ga je gojila zlasti gospoda, na deželi pa je bila doma samo telovadba, dočim športa na kmetih skoraj niso pognali. Danes ga pa že ni skoraj večjega kraja, kjer ne bi imeli vsaj svojega nogometaškega kluba...
Kmetje, zlasti starejši, pravijo, da je za kmetske fante šport nekaj čisto nepotrebnega, češ da se kmetski fant že pri svojem delu lahko dovolj pretegne in natelovadi in prepoti, tako da mu ni treba še posebej mučiti svojega že od dela dovolj utrujenega telesa, toda popolnoma pa to le ne ustreza resnici.
Predvsem si moramo namreč biti na jasnem o tem, kaj je šport.
šport je angleškega izvora in pomeni »igro«; ni pa že vsako igračkanje »šport«, ampak šport je igra po natanko določenih pravilih. Teh pravil se mora igralec kar najstrožje držati, tako da lahko rečemo, da bistvo športa niso razni »rekordi«, ampak do skrajnosti držana pravila so jedro in bistvo športa in v tem leži silen vzgojni pomen — športa!
V najbolj znamenitih angleških šolah se morajo dečki vežbati v vseh vrstah športa. Večkrat na leto prirerajo tudi tekme, pri katerih so navzoči tudi starši. Pri teh tekmah pa nikdar ne odločuje samo »rekord«, ampak edino merodajna in odločilna je lepota in pravilnost igre!
Sedaj pa poglejmo kakšno tekmo pri nas, n. pr. kakšno nogometno tekmo. Koliko vidimo tu nepravilnosti — včasih celo surovo, sti! Take vrste igra ni šport, ampak je navadno prerivanje in suvanje! Res je sicer, da vsaka igra, tudi kartanje, vzbudi v človeku neko strast, ki človeka le prerada zapelje do nepravilnosti, toda baš v tem grmu tiči zajec: Glavni namen vsakega športa je namreč v tem, da se človek navadi samega sebe premagati in obvladovati in svojo strast krotiti in ohraniti svoj mir, ne pa loviti se za »rekordi« na nepravilen način! Angleškim staršem, ki prisostvujejo raznim tekmam
svojih otrok, ni prav nič na tem, ali zmaga njihov sin v 1 ali pa v 15 minutah — pač pa jim je vse le na tem, da je zmaga pravilna! Angleški oče dobro ve, da bi tudi njegov sin rad »zmagal«, in ravno tako dobro ve tudi to, da bi njegov sin mogoče tudi rad kaj po-sleparil — vesel pa je le takrat, če vidi, da njegov sin ne slepari, ampak da se zna kljub vsi izvestni strasti premagovati, da igra pravilno! Samo tak človek namreč, ki se zna premagovati, pride pozneje v življenju naprej, in zato tudi Angleži še danes vladajo pol sveta! Angleža, ki si je v hudih bojih z držanjem ostrih športnih pravil utrdil svoj značaj, ne spraviš baš vsled tega nikdar iz ravnotežja!
To smo hoteli povedati naši kmetski mladini, da ne bo kar na slepo posnemala kakšnih športnih podivjancev in bedastih lovcev za rekordi, ampak da bo pravilno razumela pravi pomen vsakega športa. Ne zmagati za vsako ceno — to ni šport; ampak lepo in strogo po pravilih zmagati — to je šport!
Potujoča kmetijska razstava. Kmetijska potujoča razstava in šola, ki jo organizira kmetijsko ministrstvo skupaj s prometnim ministrstvom, je končana. Vsa dela pri ureditvi 23 vagonov so se izvršila v železniški delavnici v Smederevu. V ponedeljek 1. februarja bo garnitura vlaka izročena upravi razstave, ki bo skupno s strokovnimi referenti takoj začela intenzivno delo za notranjo ureditev razstavljalnih vagonov in ureditev razstavljenih predmetov po posameznih kmetijskih panogah. Ta dela bodo končana do 12. februarja. Svečana otvoritev kmetijske potujoče razstave in šole bo v nedeljo 14. februarja ob 10. dopoldne na železniški postaji v Beogradu. Razstava bo odprta dva dni in tedaj" bodo imeli ne samo beograjski meščani, nego tudi kmetje iz okoliških vasi priliko ogledati si to veliko razstavo, ki je prva te vrste v naši kraljevini. Nato bo razstavljalni vlak krenil pO programu na vožnjo v vardarsko in moravsko banovino. Vsi razstavljeni predmeti, ki so do-zdaj prijavljeni potujoči kmetijski razstavi, morajo biti v Smederevu najkasneje do 8. februarja in se na poznejše pošiljke ne bo moglo ve6 ozirati
iPoobt
mtmmammmm m1—
Rateče-Planica. Tudi v našo vas, ki leži na skrajnem severozahodnem koncu naše države, na italijanski in avstrijski meji. je začela prodirati državna ideja in si utirati pot »Kmetski list«. Zato se hočemo s par vrsticami oglasiti. — V nedeljo, dne 24. januarja je priredilo »Obmejno prosvetno društvo« predavanje. Predaval je gospod dr. Janže Novak o sedanjem gospodarskem in političnem stanju podeželskega ljudstva. Na poslušalce je izčrpni govor tov. Novaka napravil jako globok utis. Vsi so pritrjevali njegovim izvajanjem in vpraševali zakaj do sedaj ni bilo nikogar, da bi jim bil govoril tako ha srce, odkrito in resnično. Da, zakaj ni bilo nikogar? Dr. Novak je posebno povdarjal potrebo po organizaciji podeželskega ljudstva, kar so poslušalci odobravali. Zaorane so bile prve brazde na tem polju. V kratkem se ustanovi krajevna organizacija »radikalno kmetske stranke«; — Sezona zimskega športa je na vrhuncu. Jasni solnčni dnevi in ugoden sneg privabijo v naše zimsko kraljestvo mnogo smučarjev in ljubiteljev narave. Obmejno prosvetno društvo živahno deluje pod vodstvom agilnega šolskega upravitelja g. Pečarja. Za pust priredi društvo veseloigro »Stari grehi«. Pod okriljem imenovanega društva »je tudi še »smučarski klub«, ki Ima že dobro izvežbane člane tekmovalce. Tudi pevsko društvo se je letos ustanovilo v okvirju gornjega društva. — Gospodarska kriza tudi nam ni prizanesla. Donosna je pri nas samo živinoreja in gozdarstvo, danes pa se ne more prodati niti živina niti les. če ne bi zadružno doma klali živine, bi jo morali že naravnost zastonj dajati, posebno stare krave. —
Lesce. V ponedeljek 25. januarja se je otvoril v Lescah v novi šoli 6-mesečni gospodinjski tečaj ob navzočnosti učiteljic gdč. čibeieve in Jegličeve in župana I. Ažmana. Obiskovalo bo tečaj 15 deklic iz kmetsko-de-lavskih slojev. Kako velike važnosti ie tak tečaj za dekleta bodoče gospodinje zlasti v tujsko-prcmetnih krajih, ni treba povdarjati. Z otvoritvijo nove šole se je še praktični pouk še povečal, kar bode v veliko korist cele okolice; za zabavo pa preskrbi tudi izborni naš gledališki odsek.
Konjice. V petek 22. januarja je bil izvršen na starosto konjiškega Sokola br. dr. Mejaka napad. Ko se je vračal z društvene seje domov sta bila oddana nanj iz neaosred-ne bližine dva strela, ki pa sta k sreči zgrešila cilj. Nekatere ljudi v Konjicah namreč strašno bode v oči vneto delovanje dr. Mejaka in se kar ne morejo prilagoditi današnjim razmeram premišljajoč še vedno o časih, ki so bili, a jih ni več. — Konjiški Sokol je imel v soboto 23. januarja svoj redni letni občni zbor. Iz poročila funkcij onarj ev smo videli, da je društvo v preteklem letu dobro vršilo svojo nalogo. Izvolila se je tudi nova uprava pod starosto br. dr. Mejakom, ki nam jamči, da bo konjiški Sokol vestno in točno vršil svojo nalogo tako v prosvetnem, kot v telovadnem oziru.
Šenčur pri Kranju. Tukajšnja »Gasilska godba« je priredila v nedeljo dne 24. januarja svoj koncert z devetimi točkami. Ta dogodek je zelo redek, da bi kaka vaška godba sesto-ječa iz kmečkih fantov in mož priredila koncert, to je bilanco svojega dela. Moralno je visoko uspel in s tem je podan dokaz, da naša gruda in vas imata še dosti polnega zdravja v sebi. Ta tihi kulturni dogodek naše vasi zasluži javno priznanje, to predvsem, ko so gasilci vse instrumente kupili in poplačali tekom 2 let z lastnim delom in nožrtvovplnost-jo. Da je naša godba znana in uveljavljena,
pričajo njeni nastopi pri raznih veselicah, slavnostih in sokolskih prireditvah, katerih je bilo 26. Posebno rada se poslužujejo naše dobrovigrane godbe društva v sosednjem kamniškem srezu, saj smo dobri sosedje in mejaši. Idealni četi 28 preizkušenih in požrtvovalnih mož dela naše čestitke, hvalno priznanje kapelniku g. A. Mavriču, kakor tudi zaslužnemu načelniku g. Martinu Suš-niku in celemu gasilskemu odboru.
Sv. Jurij ob Taboru. Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Juriiu ob Taboru priredi v prostorih g. Komarja p. d. Radišek v Kapli, v nedeljo dne 7. februarja 1932 točno ob pol 3. uri popoldne igro v štirih dejanjih »Dekle z rožmarinom«. Po igri se vrši maškerada s pestrim sporedom. Prijatelji zabave najvljudneje vabljeni!
Predgiad ob Kolpi. Dnevno se čita po časopisih-o svetovni krizi. Tudi pri nas v Jugoslaviji to gospodarsko krizo občutimo v vseh panogah, in zato smo opravičeni premišljevati to nadvse važno vprašanje. Naša država je kmetska država, zatorej je v prvi vrsti vse od kmeta odvisno. Ako se imenuje kmet steber države, zato mu je treba dati najmilejše ugodnosti. Take ugodnosti da se bode vse drugo blago, kakor tudi vse- javne službe, ravno tako davki v cenah kmetijskim pridelkom zenačile. Ako se to ne doseže, preti kmetijstvu pogin. Od kmeta je vse odvisno. Odvisen je mali trgovec, ravno tako veliki trgovec. Odvisen je od kmeta uradnik itd. itd. Kdo naj bolj štedi? Kmet. Kdo najbolj trpi? Kmet. Na koga se najbolj zanašamo? Na kmeta. Kdo po-grinja mize? Kmet. Bognie ako se bodo kmetu izpodmaknile mizne nege, se bodo potem tudi vse druge mize zrušile. Kmet bo prideloval, kar bo zase rabil. Za trg mu ne bo mar, ker svojih pridelkov ne bo za sramotno ceno prodajal; tako dolgo bo to trpelo, dokler s© vse druge cene v vseh panogah s kmetijskimi pridelki ne izenačijo! Kmet si bo že drugače pomagal! Novo dobo v kmetijski napredni praksi si bo obrdžal, a v staro dobo bo stopil v toliko, da si bo po vaseh ustanavljal strojarne, tkalstvo, suknjarstvo, lončarstvo itd. Zato kmetje kvišku srca! Pomagajmo si sami. Bodimo zvesti svoji državi in svojemu kralju.	Jos. šmalcelj.
Sv. Ana pri Tržiču. Pašna in gozdna zadruga obvešča vse člane, da je kr. banska uprava Dravske banovine izdala odlok o utrditvi agrarnih objektov na veleposestvu Friderika B. Borna pri Sv. Ani. Vse veleposestvo leži na teritoriju občine Sv. Ane in je last g. Borna, ki je madžarski državljan. Veleposestvo meri 46.820 ha obdelovalne zemlje, ki vsled premale površine ne pride v razlastitev. Ostalega zemljišča je 1308'9045 ha. Za agrarne namene bo razlaščeno 188"0911 hektarov. Bornu ostane kot širši maksimum 154'2662 ha in ožji maksimum 457338 ha. Planina Korošica pa meri le 119'3516 ha. Tozadevni odlok je pri županstvu Sv. Ana na vpogled 15 dni po dnevu razglasitve, agrarnim subjektom, ki imajo v tem roku pravico do pritožbe na kr. bansko upravo in na ministrstvo za poljedelstvo. V nedeljo dne 7. svečana je seja načelstva ob 2. popoldan pri načelniku. Seji lahko prisostvujejo tudi drugi člani zadruge. Vsi vljudno vabljeni. — Načelnik.
Gomilsko. V nedeljo 3. januarja ob 9. uri dopoldne je v tukajšnji osnovni šoli ob številni udeležbi otvoril šesttedenski zimski tečaj sreski načelnik dr. Hubad in predaval o pomenu kmetijske izobrazbe in zakonodaje- Sledilo je predavanje sreskega kmetijskega referenta inž. Do-linarja o vzrokih sedanje svetovne gospodarske krize in kako je odpomoči. Tečaj se bo vršil vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. Ker je tečaj velikega gospodarskega pomena in bodo na njem predavali priznani strokovnjaki se ga v čim večjem številu udeležujte.
Pristopajte k Kmetijski Matici.
Borba proti podganam
Lansko leto meseca oktobra je zboroval v Parizu 2. mednarodni kongres za. borbo proti podganam (prvi kongres so sklicali pred 3 leti). Na tem kongresu je bilo zastopanih 52 držav — tako močno so podgane po vsem svetu osovražene.
Z živalimi je pač skoraj tako kakor z ljudmi: nekatere imamo radi, druge pa sovražimo. Med najbolj obsovražene živali spada brez dvoma podgana, kajti to je žival, ki dela ljudem neprecenljivo škedo. Podgane uničujejo po vsem svetu za miljarde kmetijskih pridelkov!
Mi razločujemo dve vrsti podgan: ena vrsta je »potujoča« podgana, druga pa je naša »domača« vrsta. »Potujoča« podgana je znatno večja kakor »domača«; dolga je do 24 centimetrov in ima do 18 centimetrov dolg rep, dočim je »domača« podgana le okoli 16 centimetrov dolga z 19 centimetrov dolgim repom. »Domača« podgana sicer ni tako nevarna kakor »potujoča«, vendar pa tudi ta napravi dovolj škode.
»Domača« podgana živi v Evropi že več tisoč let. Domovina »potujoče« podgane pa je Indija, in od tam se je ta žival razlegla v teku stoletij po vsem svetu. V Švici n. pr. se je ta žival pojavila šele pred 100 leti!
»totujoča« podgana požre vse, kar dobi. Kjer se pojavi ta žival, tam izginejo tudi domače podgane, ker jih njihove potujoče sestre požro. »Potujoča« podgana pa se loti tudi mladih rac in gosi, zajcev in golobov in tudi starih kokoši. Načno pa tudi pitanega, težkega purana, ki ga pri živem telesu obkoljejo, prešičem pa žro špeh iz telesa. Pred to živaljo tudi otroci v zibelkah niso varni.
Če pride ta žival v človeško domovanje ni pred njo nič varno, ne žito, ne sadje in ne krompir. Tudi obleke se loti in čevljev. Prodre pa povsod, v sobo, v kašče in v kleti in v podstrešja. Skratka, ta žival se zaredi povsod.
Najbolj se širi ta žival po svetu na ladjah. Tam najdejo vedno dovolj hrane; z ladjami pa prihajajo v razna pristanišča, od tam pa v notranjost te ali one dežele.
Plodovitost te živali je neverjetna. Iz enega samega para se jih zaredi v treh letih nad 200.000! Ko je žival stara komaj pol leta, vrže že do 10 mladičev in tako gre to naprej.
Na kongresu v Parizu so razpravljali največ o škodi, ki jo dela ta žival. 100 podgan požre na dan 20 kil moke, torej v dveh in pol dneh 1 meterski cent. Cenijo, da živi samo v Parizu 4—10 miljonov podgan — te požro vsak dan živeža v vrednosti do 1 milijon frankov! V celi Franciji pa, kjer so se podgane silovito razpasle, znaša škoda na miljarde frankov na leto.
Podgane so skušali zatreti sprva z različnimi strupi, zlasti z mišnico. Ta strup pa je nevaren tudi za ljudi in zato iščejo kemiki nova sredstva, ki bi podgane pač uničila, ljudem pa ne bi bila nevarna. Do neke mere se je kemikom to tudi posrečilo. Jasno pa je, da se te nadloge ne bomo rešili brez sodelovanja vseh držav.
Zdravila bodo cenejša. Ker so na svetovnih tržiščih padle cene zdravil, je komisija ministrstva za socialno politiko in narodno zdra\je izdelala na osnovi novih in znižanih cen elaborat za nove lekarniške takse. Vsled padca cen zdravil in drog na svetovnem tržišču so bile znižane tudi pri nas lekarniške takse za približno 25%. Istočasno so bile znižane tudi cene-serumov ter drugih zdravil biološkega izvora za okoli 15%. Nove lekarniške takse, ki jih je predpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje in ki bodo omogočile konsum en tom cenejšo nabavo zdravil, bodo veljale od 1. februarja t. 1. Od tega dneva dalje se morajo cene za zdravila v vseh lekarnah v državi prilagoditi odredbam glede novih cen.
V novoletno številko »Kmetskega listam smo Vam priložili postno položnico, katere se poslužite po možnosti takoj, ker se ta rada zgubi. — Naročnina »Kmetskemu listu« ostane kakor doslej Din 30•— za celo leto.
HcmaLČe vest i
Zasedanje banovinskega sveta. Banovinski 6\et dravske banovine se sestane na svoje drugo zasedanje dne 8. februarja ob 10. uri v Ljubljani. Predmet zasedanja je obravnavanje banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1932/33.
Kmečke poroke v znamenju krize. Prejšnja leta v tem času smo videli vse polno slovenskih krnskih porok, ki so se vršile v ininoritski, cerkvi v Ptuju Sedaj so se tudi kmetje v tem oziru omejili ali pa so se bolj modernizirali. Te dni se je v minoritski cerkvi. poročilo pet parov. Dva eta fei naročila mestna avtobusa, trije pa avto-taksije. Vsekako pride to ceneje, ker vozniki so dandanes tudi po deželi precej dragi in jih je ob eličnih prilikah treba mnogo.
Naš promet v luči statistike. Dohodki od potniškega prometa na naših železnicah so znašali lani 512,734.454 Din, dohodki od blagovnega prometa pa 1.906,418.768 Din. Od inozemskega prometa so prejele naše železnice lani 208,621.291-81 Din. Predlanskim je znašalo število železniškega osebja 76.951, 1. 1929 pa 75.635.
Bogata dedščina. Betika Štebih iz Podsuse-ida je podedovala 400.000 frankov in 4 trinad-stropne hiše v Bordeauxu. Srečna dedinja je vojna vdova in živela je doslej zelo skromno. V soboto se je pa zglasil pri njej zastopnik pariškega odvetnika in ji sporočil veselo vest, da je čez noč obogatela. Njena pokojna mati je imela v Bor-deauxu zelo bogatega brata, ki je 13. t. m. brez oporoke umrl. Njegovo premoženje si razdelita Betika Štebih in njnea sestra- Srečna vdova je izjavila, da bi rada imela samo svojo hišico z vr-. tom, bogastva si pa ne želi.
Joško Sottler, Rogaška Slatina:
Na gospodarsko poučnem izletu v Hrvatski
Mrko, oblačno jutro je bilo ob odhodu iz Maribora. Bali smo se boga Pluvija (rimski bog dežja); njega nenaklonjenost bi pokvarila zlet in razpoloženje zletnikov.
V poloddelku brzega »lukamatije«, ki zapušča ob 2"50 Maribor, smo se umestili — nekam negotovi, kako bo, in duševno brez poleta.
Noč, enolično drdranje vlaka, par sopotnikov brez zanimanja, redkobesednost, naposled obča dremavica — to je bil začetek zleta.
Šele nekje za Celjem smo se »zbrihta-li«. Razne dobrine so priromale iz prtljage; tovariša H. in G. sta »podkurila« koncem koncev z najfinejšim bencinom betnavskega In racerdvorskega porekla; kajti pot je dolga in ekonom ne sme omagati.
Potem je drvel vlak s podvojeno brzino naprej. V Posavju se je svitalo; skozi meglo so pronicale konture Pohorskega in Orliške-ga gorovja proti severu, proti jugu Gorjancev; pred nami je vjelo oko masiv Zagrebške gore z Medvednico in gričevjem onkraj Sotle.
ruEovi iavarIScv &c oživeli; vstajajoči dan je pregnal zaspanost, dahnil v nas ju-
Proti odpravi žitnega monopola. V Beogradu so imeli to dni agronomi posebno anketo glede žitnega monopola, ki se v številkah ni obnese]. Anketa agronomov pa je zavzela stališče, da je treba monopol ohraniti in izpopolniti. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da monopol lahko regulira cene žitu v prid kmetiškemu narodu, ki je v veliki večini v državi.
Beda naših izseljencev. Zaradi nezaposlenosti trpe tudi naši izseljenci v Nemčiji in Franciji, ki jih je okoli 60.000. Z isto usodo se bore izseljenci v Ameriki, zlasti v južni Ameriki. Nešteto prošenj prihaja na konzulate za povratek domov. Nezaposlenost je huda doma, še hujša je v tujini. Kako silno potrebna bi bila preskrba nezaposlenih! V letu 1931 se je izselilo v Rusijo okoli 1200 Avstrijcev. Iz Rusije se je pa vrnilo le manjše število Avstrijcev. Delovne pogodbe za tujce pa niso prav ugodne. Nekoliko bolje so plačani kvalificirani delavci.
Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 po-skusnill ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Bugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 344, Sav. banovina.
Požar v Šoštanju. V nedeljo dopoldne je nastal ogenj sredi Šoštanja. Goreti je začelo gospodarsko poslopje ob mostu čez Pako, last gospe Cerovškove. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci mestnega in tovarniškega gasilnega društva. Le njihovi hitri in uspešni akciji je pripisati, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Po enournem gašenju so ogenj čisto pogasili. Kako je nastal, še ni dognano, domneva pa se, da so ga povzročili domači uslužbenci, ki so imeli na podstrešju pogorelega poslopja sobo. Škoda na .poslopju in drugih predmetih je precejšnja.
Težka nesreča v rudniku. V hrastniškem rudniku se je utrgala plast premoga in zasula rudarja Ivana Špesa, rojenega leta 1885 in stanu-jočega v Hrastniku. S hudimi poškodbami na glavi, desni nogi in hrbtenici so ga včeraj pripeljali v bolnico.
Nesrečen padec. 47-letna posestnikova žena Antonija Berglezova s Turna pri Slivnici je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico.
tranjo svežost in podjetnost in prilil v kupico nad in pričakovanja.
Tovariš BI., starosta naš, se je uzrl nekam preko Dobrave. Pridružim se mu in razumem mu pogled. Domači kraji naju pozdravljajo, tam preko je rojstni kraj — duševno oko ga obišče, ga vidi — in spomin mladosti solnčnih dni naju zagrabi z ono naturno silo in z onim držljajem čustev, katerim se ne da ustavljati...
Izza Dobove preidemo bivšo hrvatsko-štajersko mejo. Pri Savskem Marofu opazimo večjo, prav lepo drevesnico. Prijazno gričevje z vinogradi in sadonosniki ob levi strani nas spremlja vse do Zagreba. Z desne strani ra-vanj njiv in travnikov; bujno zelene zimske setve, dobro prezimljene kažejo v jasnem odrazu svoje konfiguracije napram njivam, ki še čakajo oratarja — sejavca.
Zaprešič — Podsused — Zagreb. Komaj smo se prav zavedli in že smo bili v prestolnici ponosne Hrvatske, v drugem glavnem mestu naše kraljevine. Izstopili smo na glavnem kolodvoru. Kratek pogled na impozant-no kolodvorsko poslopje, na nemiren val popotnega sveta in morali smo v drugi vlak; tovariš S. iz Zagreba š svojim bratom nas je sprejel in šlo je dalje proti današnjemu cilju.
V vlaku proti Belovaru. Množica potnikov, večina zletnikov iz Zagreba, je napolnila prostore vlaka; v stiski je treba — da prideš do sedežev — hitre, energične intervencije in včasih tudi — komolcev. Pri nas
S sekiro odsekala možu glavo. V vasi Miče-timcu blizu Gjurgjevca sta ae sprla zakmca Pre-giban zaradi spolne bolezni, ki sta bila z njo oba okužena in sta valila krivdo drug na drugega. Mož je zgrabil ženo za lase, jo odvlekel na dvorišče in jo hotel pretepsti, žena je pa pograbila sekiro in odsekala možu glavo.
V vodnjaku je utonil. V selu Hodošanu v Medmurju se je na tragičen način ponesrečil 32-letni seljak Lovro Čamernik. Iz domačega vodnjaka je nameraval potegniti čeber vode, da bi napojil konje. Zaradi poledice okoli vodnjaka mu je spodrsnilo in mož je čez ograjo padel v vodnjak. Pri padcu se je na glavi poškodoval in padel v omedlevico. Domači so sicer opazili nesrečo in mu prihiteli na pomoč. Takoj so ga potegnili iz vode, a bilo je že prepozno.
Pobesneli bik zabodel svojega gospodarja. Kmet Janko Curič v Brodu na Savi je šel v stajo, da nakrmi živino, ki se je nahajala tam neprivezana. V tem sta se dva vola začela bosti in Curič ju je skušal spraviti narazen. Nenadoma pa se je v čuriča zaletel pobesneli bik in mu zabodel oba rogova globoko v trebuh. Curič je pričel plicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in z velikim naporom rešili Curiča ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali.
Žrtev mazaštva. Pred kakimi 14 dnevi si je pustil Ferčec Adel, kočar v Maclju, od nekega vaškega padarja puščati kri. Padar pa mu je pri tem rano inficiral, tako da je dobil zastruplje-nje krvi in se je moral zateči v ptujsko bolnico.
Grozna smrt žene v plamenu. V okolici Broda se je na grozen način ponesrečila Marija Fanfandžer, žena nekega mornarja. Ko se je zvečer vrnila s posla domov, si je v naglici zakurila, da si ogreje sobo in da se ogrejejo tudi otroci. Naglica pa je zakrivila nesrečo. Polila je drva s petrolejem ter pri tem polila tudi svojo obleko. Ko je z žveplenko prižgala drva, je mahoma bila v plamenu tudi njena obleka. Žena je klicala na pomoč in jokali so otroci, ko so videli mater v plamenu. V obupu je mati skozi okno skočila na dvorišče ter hitela na cesto. Sosedi so ji prihiteli na pomoč in za silo pogasili plamen na njej, vendar pa je nesrečna žena že dobila hude opekline, katerim je na poti v bolnico podlegla. Ponesrečenka, stara 32 let, zapušča dva otročiča.
je šlo brez tega. Mešani svet sopotnikov nas obdaja; ljudje iz vseh socialnih staležev in položajev so zastopani — dokaz demokratične zajednice, ki jo vstvarja dandanes III. razred naših železnic. Tudi znamenej časa.
Skupina možakarjev trpkega obraza in žuljavih rok razpravlja o letini, o pomladanskih delih, o davkih itd. Njih eden toži o vinski krizi; v priprosti, zvočni kajkavščini zatrjuje končno svojim sotrpinom, da ne preostaja nič drugega »kakti da bu sam sve popil«. Ubogi seljakil
Ob steni v kotu dva para mladih ljudi obojega spola. Narodna noša jih izdaja, da so tudi iz kmetov. Iz njih sije življenje, skrbi jih še niso oplazile in nič čudnega ni, če se ne zmenijo za sosvet. Poglobljeni sami vase, govore malo, a razumejo se brez meditacij.
Medtem smo prevozili skozi več malih postaj. Pasiramo še Božakovino in Prikraj, nato na cilju: v Vrbovcu.
Pričakoval in pozdravil nas je upravitelj vzornega veleposestva Predovič d. d., g. Drago Z., naš strokovni tovariš in rojak.
Zasedli smo terezino in šlo je po lastnem industrijskem tiru proti 4 km oddaljenem Gjurgjištu, kjer je sedež in upravna centrala Predovičevega vlastelinstva z razplodiščem plemenskega goveda in svinj.
Veleposestvo Predovič je kombiniran gospodarski veleobrat z industrijo opeke, lastno električno centralo (300 HP) in z žago s horizontalnim gaterjem.
Kapaciteta opekarne — mimogrede bodi
Tatvina denarja na Vrhniki. Pred nekaj dnevi se je splazil v stanovanje gostilničarke Marije Intiharjeve na Vrhniki neznan zlikovec ter ji odnesel veliko črno listnico, v kateri je bilo nekaj nad 20 ameriških dolarjev, okrog 500 Din gotovine v našem denarju in pa nekaj drugih tujih valut. Tat je tako neopaženo izginil, kakor je bil prišel.
Ker ni dobil podpore, je razbil izložbeno okno. V Sibeniku se je pripetil dogodek. Tridesetletni Peter Kindič, čevljarski pomočnik iz okolice Banjaluke, je prišel v podružnico neke tuje tovarne za izdelovanje čevljev ter prosil za denarno podporo. Ker je poslovodja prošnjo odklonil, je Kindič zapustil lokal, potegnil iz žepa čevljarsko kladivo ter razbil veliko šipo izložbe-rega okna. Škoda, ki jo je povzročil, znaša 12.000 Din. Kindič se je potem sam prijavil policiji, ter izjavil, da d je na ta način hotel preskrbeti za nekaj časa streho in prehrano v zaporu.
Vlom v Spodnjih Tenetišah. Pred nekaj dnevi ponoči je bil izvršen v ai&o posestnika Jakoba Kerna v Spodnjih Tenetišah na Gorenjskem drzen vlom. Tat je ukradel celo zalogo obleke, moške kakor ženske, precej perila pa tudi razno zlatnino in srebrnino. Skupna vrednost plena znaša okrog 3500 Din. Orožniki so takoj naslednji dan uvedli zasledovanje.
Tri nesreče. V Begunjah se je ponesrečil 42-letni posestnikov sin Jože Meterc. Šel je zjutraj v gozd pa se ni vrnil. Domači so bili \ skr-ueh zanj in so ga šli iskat. Našli so ga s prebito lobanjo nezavestnega. Jože je na poledenelih tleh padel in si pretresel možgane. Prepeljali bo ga v ljubljansko bolnico. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje zelo resno. — Jože Škra-ba, 31-letni posestnikov sin iz Trnave, je 28. t. m. doma padel s konja in se potolkel na glavi. — Josip Debeljak, posestnikov sin iz Slivnice je padel in si zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
Živa baklja. V okolici Splita je grozne smrti umrla sedemletna deklica Milka Vitovičeva. Poleg svoje babice je sedela pri ognjišču. Nenadoma je njena obleka začela goreti. Babica je skušala plamen zadušiti, kar pa se ji ni posrečilo. Grozno opečeno deklico so prepeljali v bolnico. Že naslednji dan je nesrečna deklica podlegla hudim opeklinam.
tudi to omenjeno — znaša 1,500.000 kom. zidne opeke in 2,000.000 strešne opeke letno. Cena zidni ope ki 400 Din, strešni opeki 400 do 600 Din za tisoč komadov.
H kmetijsko-gf spodarskemu obratu!
Obseg zemljiške posesti vlastelinstva znaša skupno okroglo 500 oralov in se deli na dva krajevno ločena kompleksa: Gjurgji-šte in Lug. Njiv je 135 oralov, travnikov 97 oralov; drugo so gozdi. Glavni pridobitni panogi sta svinjereja in govedoreja; vse druge panoge kmetijsko-gospodarskega obrata so postranskega, odnosno pomožnega značaja.
Svinjereja ima dva oddelka: za vzgojo plemenskih živali (pepinijera) in za tovljenje ali pitanje. Po pasemski pripadnosti je največ jerkšircev; potem pride nemška oplenje-na svinja, ogrska mongolica in domača tu-ropoljska svinja. Vseh svinj je bilo 1100, tedaj ogromno število. Za osveženje krvi uvažajo plemenske mrjasce iz inozemstva; zadnji, 300 kg težki mrjasec jorkširske pasme, je stal 22.000 Din. Ostale svinje kupujejo zvečine na sejmu v Pazovi, plačujejo po 22 Din kg žive teže. Svinje za pitanje kastrirajo; profesionalni rezač-skopljač (strojar) iz Nove Gorice opravlja ta posel pri individuih obojega spola. Svinje pitajo 5—6 mesecev. Krmila: ječmenov zdrob, otrobi in koruza, dvakrat dnevno hladno. Lani so uvedli poskusno pitanje s konjskim mesom; rabili so za to dnevno 5—6 konj. Obnesla se stvar menda ni le ob nizki ceni konj bi prišel ta način pitanja v poštev. Krasni so bili nekateri pi-
lEaLslcnj I
Kmetski list boste prejemali lahko popolnoma zastonj celo leto, ako se obvežete, da mu boste pridobili tekom enega meseca vsaj 8 novih naročnikov. Priglasite upravi samo svoj naslov, da Vam pošlje potrebno zbiralno polo in položnice. — Naročnina Kmetskemu listu ostane kakor doslej Din 30 — za celo leto.
Z nožem v hrbet. Pod tem naslovom je prinesel Kmetski list v 3. številki na strani 6, notico iz Lesc, iz katere zveni, da je bil zaboden France Kersnik in prepeljan v bolnico z nožem. Ker že več let ni bilo v občini nobenega pretepa in nobene vožnje v bolnico radi tepeža, je vsled tega omenjena notica netočna.	Županstvo Lesce.
99-krat botra. V Vočinu pri Virovitici se je te dni pripetil redek pa radosten dogodek, ki kaže nenavadno srčno dobroto tamkajšnjih ljudi. Mlinarica Elizabeta Rosič je bila sedaj namreč devetindevetdesetič botra pri krstu novorojenčka. Mlinarica sama pa je mati 12 živih in zdravih otrok.
Suša r srednji Dalmaciji. Ker ves mesec januar nI padla v srednji Dalmaciji niti kaplja dežja, ter je bilo precej vroče, solnčno vreme, je zgodnja zelenjava pa tudi trava vsled suše mnogo trpela. V nekaterih selih na otokih je že nastalo pomanjkanje pitne vode. Zaradi suše se niti ne morejo opravljati zimska gospodarska dela.
Usoden skok iz vlaka. Na železniški progi v okolici Sremske Mitrovice so našli mrtvega delavca Bečira Deliča iz Suhega pri Tuzli. Ker ni imel voznega listka, se sodi, da je hotel zaradi tega pred postajo skočiti iz vlaka, pri tem pa je padel, da mu je vlak odrezal obe nogi. Zaradi prevelike izgube krvi je Delič na kraju nesreče izdihnil.
tani eksemplari; orjak, težak 320 kg, je vzbujal občo pozornost. Značilna je reja plemen. svinj; vse namreč cepijo (imunizirajo) proti svinjski kugi, katere bolezni potem pri odrastlih svinjah ne poznajo. Postopek je naslednji: 8 tednov stara praseta cepijo s serumom proti svinjski kugi. Serum naročajo iz Kamendina pri Novem Sadu. Po preteku gotovega časovnega intervala dajo zdravim pra-setom povzročitelje bolezni s tem, da jim polagajo meso na kugi obolelih svinj. Za 8 do 14 dni je okuženje gotovo; odpornejši indivi-duji, okoli 92%, premagajo umetno povzročeno krizo in le kakih 5—8%, od narave šibkejših, jih še vedno pogine. Uprava veleposestva garantira za prodane svinje; ako kupcu svinja pogine, dobi drugo, ali denar nazaj. Plemenske svinje gredo vsaki dan na pašo. Vse svinje so tetovirane. Plemenske živali prodajajo po 30 Din kg žive teže.
Še o svinjaku 1 Moderna zgradba z dobro ventilacijo. Tla od opeke, čez bor. Mesto op°ke priporoča upravitelj na podlagi svojih iz: u-šenj spodaj les in leš tudi v sredo votlih sten. Pred svinjakom v enem traktu tekal i-šče z lopo za zaklon. Svinje oskrbuje 5 hlapcev; prvi hlapec ima 1200 Din, ostali po 700 Din mesečne plače poleg proste postaje in bolniškega zavarovanja.
Utis velikopoteznosti napravi opisana svinjereja. Zdi se, da je tudi v zootehnič-nem oziru na višku. Zanimivo bi bilo vedeti, kaka je rentabilnost; brezdvomno je podvr-
Smrtna nesreča železniškega uradnika. Na Železniški postaji v Subotici se Je pripetila ne-sreča, ki je zahtevala življenje službujočega postajnega uradnika Bogdana Sarkiča, ki je pre-gledaval kompozicijo vagonov. Ker Sarkič ni opazil iz Palica prihajajočega vlaka, ga je stroj zgrabil in hudo poškodoval. Prepeljan je bil v mestno bolnico, kjer je podlegel poškodbam.
Zaradi treh dinarjev ga je ubil. Arii Husič in Šačir Džaferovič iz vasi Kiseljak blizu Tuzle sta delala pri sosedu in po delu je Džaferovič prodal Husiču svojo kozo za 3 Din. Husič mu pa kupnine ni plačal, ker ni imel denarja. Džaferovič ga je opetovano terjal, a Husič je zatrjeval, da koza ni vredna niti 3 Din. Nekega dne je šel Husič po vodo in Džaferovič ga je napadel z nožem. Husič mu je nož iztrgal. Ta čas je pa prihitel Džaferoviču na pomoč brat, toda fant je bil že mrtev, ker ga je bil nasprotnik zabodel v srce.
Mrtvec s 54.000 Din. V. Novem Sadu je ne-nekemu možu na cesti spodrsnilo in padel je na tla. Ljudje so mu takoj prihiteli na pomoč, toda ponesrečeni ni kazal nobenega znaka življenja več. Policijski zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. V žepu moža so našli vložno knjižico novosadske komercijaLne banke na ime Todorja Petroviča, trgovca v Zemunu, glasečo se na 42.902 Din, 12.000 Din gotovine in volivni listek na ime Milija Bosanskega brez navedbe kraja. Doslej še niso mogli ugotoviti, katero je pravo ime ponesrečenega moža.
Trčenje vlakov na ko odvoru v čakovcu. Na kolodvoru v Čakovcu sta preteklo soboto trčila skupaj mariborski in zagrebški vlak. Lokomotiva zagrebškega vlaka je jemala vodo, strojevodja prihajajočega mariborskega vlaka pa zaradi zelo goste megle lokomotive ni pravočasno opazil. Izmed potnikov ni bil nikdo poškodovan, pač pa je bil hudo ranjen zavirač zagrebSkega vlaka Ljudevit Tot, ki je bil prepeljan v bolnico. Iz Ptuja je prišel šef prometne službe Alojz Ve-hovec, da dožene vzrok nesreče.
Težka nesreča. V ponedeljek zvečer se ]e pripetila v beograjskem pri tanišču nenavaora nesreča. Pristaniški delavec Andrej Ninčič je našel star vžigalnik granate. Zvečer ga je na svoji barki hotel razbiti, pa mu je eksplodiral. Ninčič je dobil tako hude poškodbe, da bo najbrž umrl.
žena močno vplivom menjajoče se konjunkture na svetovnem trgu.
Govedoreja je zastopana s pincgavci. Celokupno stanje okroglo 100: kakih 40 krav, 4 biki, ostalo mlada živina. Povprečna dnevna molža znaša 8 litrov od vsake krave. Na-molzejo dnevno 600 litrov mleka. Znatno količino mleka oddajajo v Zagreb svojim stalnim odjemalcem. Cena 2'25 Din za liter. Ostanek mleka porabijo doma in za predelavo v maslo in sir. Izdelujejo trapistovski sir; zorijo ga 4—6 tednov, prodajajo pa po 22 Din kg. V sirarni uporabljajo kulture tvrdke Groll, Dunaj, Schottenring.
Molzejo s pomočjo vakuum-aparata, za čegar pogon rabijo 1 HP. Posoda za mleko je načina »Westfalia«, vse drugo >Alfa Sepa-rator«. Aparat za molžo je edinica, ki obavi molžo hkrati pri dveh kravah; molža sama traja 7—8 minut. Cena aparatu znaša Din 12.000. Krave stoje med molžno popolnoma mirno; prav nič se ne zmenijo za dokaj slišno delovanje aparata. Tudi krave-prvenke se privadijo po treh dneh, nemirne so le pri prvih molžah.
Krave molznice prejmejo dnevno 10— 12 kg repe, 2 kg otrobov in 10 1 žlempe, ki jo kupujejo po 11 par kg.
Tudi govedo je tetovirano. Tetovirajo 3 kleščami tvrdke Fricks v Berlinu, ki stanejo 1200 Din po komadu.
Plemenske junice, do 400 kg težke, prodajajo po 18—20, s težo nad 400 kg pa po 17 Din za kg.
V e sli iz svefa
Žalosten račun. Po uradnih podatkih je bilo v L 1931. pri nogometnih tekmah ubitih 43 igralcev. Samo decembra meseca jih je bilo ubitih v tej surovi igri iest.
Katastrofalen potres t Guatemali. Iz New-yorka prihaja vest, da je izbruh ognjenikov Aca-tenango in Fuego, združen s potresom, napol razrušil glavno mesto Guatemale kakor tudi mesti Antigua in Santa Lucia. Druga mesta so pokrita od pepelnega dežja. Ker so porušene vse zveze z ozemljem, na katerem se je zgodila nesreča, ni mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Sodi se pa, da je nesreča morala biti zelo huda in da je obžalovati veliko človeških žrtev.
Zavarovanje zoper samstvo. V Ameriki se 'je razvila zavarovalna kupčija že do stopnje, ki dovoljuje ženskam, da se lahko zavarujejo zoper večno samstvo. Neka velika ameriška zavarovalnica je baje z zavarovanji te vrste dosegla velikanski uspeh. Zavarujejo se seveda lahko Bamo ženske, in sicer počenši z dvajsetim letom. Kako zavarovalnica odmerja premije in kakšen je njen riziko, ni znano. Pogodbe pa se glase za vse zavarovanke enako. Če se zavarovanka ne omoži srečno do 36. leta, ji družba izplača dogovorjeno vsoto. Podobno ustanovo imajo že precej časa tudi na Švedskem, kjer tudi izvrstno prospeva.
Cigareta z bacili kuge. V Bostonu sta se primerili dve nesreči ki ju je zakrivila lehko-miselnost zdravnika in bolniške strežnice. Bolničarka je položila tlečo cigareto za trenutek med stekleničke. Ko jo je nesla spet k ustom, ni opazila, da je cigareta vlažna. Napravila je nekaj dimov in kmalu nato začutila, da se je loteva nerazpoloženje. Morala je v posteljo in preiskava je ugotovila, da se je nalezla kuge. Napori zdravnikov, da bi jo izlečili, so se izjalovili. Bolničarka je čez nekaj dni umrla in kugi je podlegel tudi zdravnik, ki jo je negoval.
Ruski vzlet v stratosfero. Tudi Rusija noče zaostali za državami, ki so poskušale svojo srečo z vzletom v stratosfero. Kakor poročajo iz Lje-ningrada, se bo vzlet vršil še letos poleti. Balon bo po načrtih strokovnjakov vzletel 15 tisoč metrov visoko, v njem pa bosta dva učenjaka, ki bosta raziskovala stratosfero po načinu švicarskega profesorja Picarda v Belgiji.
Hlev je moderen, svetel; v njem vlada skrajna snaga in red. Pečajo se z mislijo konzerviranja mleka za dojenčke po ameri-kanskem sistemu; če to realizirajo, bodo morali hlev primerno spremeniti, tako, da bo absolutna snaga in čistost v vsakem oziru zajamčena.
Govedo oskrbuje primerno število hlapcev — točnega števila si nisem zapomnil — njim na čelu »švajcer«, ki prejema 1200 Din mesečne plače. Interesantno je, da so vsi hlapci bolniško zavarovani — dokaz, da se bolniško zavarovanje ne izvaja povsod enako.
Pri govedoreji, ki je brezdvomno na višini, imponirajo moderne naprave in pripomočki v cilju racionalizacije in čm večjega donosa; to dokazuje, da je i gospodar i uprava širokogrudna in elastična, dobro vedoč, da se trenutne žrtve — smotreno naloženi kapital v investicijah — prej ali slej gotovo in toliko bolj obrestujejo.
Še nekaj drugih podrobnosti! Velepo-sestvo ima svoj traktor, ki je stal skupno z brano 82.000 Din. Poleg domačih vrst krompirja imajo upeljan tudi krompir »Schnepflo-cken«, ki se sadi avgusta in ostane preko zime zunaj. Roden ta krompir menda ni. Gospodarska dela opravljajo z dninarji (težaki); dnine znašajo 15 do 20 Din poleg hrane. Gospodarski praktikanti do treh mesecev ne
prejemajo nobene plače.
* * *
Solnce, ki je medtem razgnalo dolgočasne megle, je že davno prešlo svojo zenitno točko,
Reforma zakona v Perziji. V Perziji je uveljavljen nov zakon, ki določa, da se smejo mo-žiti deklice od 16. leta, fantje pa se lahko ženijo z 18. letom. Isti zakon dovoljuje Perzijkam, da smejo zahtevati ločitev od svojega moža.
Kako dolgo živijo želve. V londonskem živalskem vrtu imajo želvo, ki jo cenijo na 300 let. Korschelt pa meni, da učakajo želve kvečjemu 200 let. Velike želve živijo povprečno 100 do 200 let.
Kuga na Javi. Kakor poročajo iz Batavije, je izbruhnila v mestu Soerabayu kuga, Soera-baya je glavno mesto na Javi ter ima 200.000 prebivalcev.
Radio in kmetje. Franooska vlada je opremila v zadnjem času z zvočniki veliko število kmečkih županstev, da bi seznanila prebivalstvo na deželi z radiem. Poročila, ki jih zdaj dobiva vladna radio-služba, zatrjujejo, da e marajo kmetje nobene moderne glasbe in godbe z izjemo plesov. Največ zanimanja uživajo stsre pesmi in vojne koračnice. Stalen uspeh imajo tudi humoreske in komični nastopi. Zato pa ne kažejo kmetje skoro nobenega umevanja za gospodarska predavanja. Smatrajo, da so bolj poučeni o potrebah domačega okraja kakor pariški predavatelji.
Svetovna razstava iznajdb v Filadelfiji. Od 1. do 10. februarja je v Filadelfiji svetovna razstava iznajdb. Ob tej priliki pričakujejo, da obišče mesto četrt milijona tujcev. Predzadnji dan razstave t. j. 9. februar, bo določen za ameriške izumitelje, ki bodo predvajali svoje patente pod osebnim vodstvom. S to razstavo iznajdb nameravajo Američani prekositi vse, kar se je doslej razstavilo iz te stroke. Njih prireditev bo po njih pričakovanju največja razstava iznajdb in patentov, kar jih je bilo kdaj na svetu. Za prireditev je značilno, da se bodo smeli udeležiti razstave med razstavljale! tudi otroci in ženske.
Negovanje lepote
na medicinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra če se zato vporabliajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eupenu V. Feller, Stubica Donja, ElsatrgS44, Savska banovina.
ko smo končali ogledovanje in smotro. Bilo je kaj videti! Opulentnemu obedu v gostoljubni hiši tov. Z. in njegove ponosne družice so sledile animirane urice in le prehitro je potekel odmerjeni nam čas.
Proti večeru smo se spuščali s prijaznega grička, kjer kraljuje Gjurgjište, proti Vr-bovcu v dolini — vedrih lic in razigranega duha. Nekje iz gostilne nam je donela v slovo tista znana: *Još nijedan Zagorac, nije prodao vina...« Okolico, sanjavo-otožno, je obsevalo zahajajoče solnce, ko smo odrdrali proti Zagrebu.
* * #
Na glavnem kolodvoru v Zagrebu smo zasedli že dva pripravljena avtomobila; z dirkalno hitrostjo smo prevozili Zagreb, prešli obmerje in se dvigali nato — v nezmanjšanem tempu — kvišku, na Zagrebško goro.
Na malem platoju, pred gosposkim, gradiču podobnim poslopjem čujemo povelje za stop: smo v Mikuličih, na veleposestvu barona Pongratza.
Upravitelj g. S., tudi naš rojak, nas vzame v svoje okrilje. Srednje veliko vinograd-no in gozdno veleposestvo. Mrak je že, v hi-trici si ogledamo še vinograde, sadovnjake, hleve in drugo. Vinogradi in sadonosniki so umno obdelani, povsod red in sistematičnost. V velikih kleteh poskušamo žlahtno kapljico vseh sort, belino in črnino, iz malih in velikih sodov. Občudujemo kakovost vin, posebno pa izrazito cvetico nekaterih sort. Vinski duhovi so vstajali proti koncu poskušnje izza
Spomeniki živalim. Društvo za zaščito živali v Parizu je prosilo za dovoljenje, da sme postaviti spomenik psom, ki »o poginili v svetovni vojni. Spomenik nameravajo postaviti v Parizu. Konji imajo že več spomenikov. V Bruslju imajo celo spomenik golobom in v Moifatu stoji na nekem podstavku oven. Krava-mlekarica je dobila svoj spomenik v Seattleu (Amerika), v Plymouthu pa je neki grof postavil oelo obelisk prašičku, ki ga je zelo zabaval. V Sant Lake Cityju so dobili spomenik galebi, in sicer zato, ker so očuvali mesto kobilic, ki so priletele nadenj v gostih rojih. Najsvojevrstnejši spomenik pa bo spomenik omeleti madame Poulardove v Parizu. Postavljajo ga ji sladokusci in bo stal v Parizu na Montu Saint Michelu.
Španski jezuiti se preselijo v Ameriko. Zadnjo nedeljo izdana naredba o razpustu jezuitskih redov je bila izvršena popolnoma mirno. Jezuiti, ki so nastanjeni po raznih samostanih in poslopjih, so zapustili svoja bivališča, ne da bi bilo kjerkoli prišlo do incidentov. — Jezuitska kurija pri Vatikanu je odredila, naj se jezuitje, ki so bili pregnani iz Španije, naselijo v Ameriki, Belgiji in Holandiji.
Maščevanje degradiranega delavca. Kakor poročajo iz Banjeluke je v soboto ponoči reka Vrbas »popila« 40 hektolitrov piva v vrednosti 40000 Din. Zadeva je zelo zanimiva. Nikola Matič, tovarniški delavec je bil že več let zaposlen v pivovarni Trape d. d., ki se nahaja v bližini reke Vrbas. Bil je slabejši delavec, zato je bil premeščen na drugo delavsko mesto. To ga je tako raztogotilo, da je sklenil maščevati se upravi tovarne. Ob enajstih ponoči je prišel v pivovar-niško klet, kjer je odstranil čep pri šestih velikih sodih piva, tako da je pivo po kanalu teklo v reko Vrbas. Pri tem poslu pa je delavca zasačil neki član uprave. Na lice mesta je bila pozvana komisija finančne kontrole ter policijske uprave, da ugotovi škodo. Matič je bil izročen sodišču.
Rusko-poljska pogodba sklenjena. Rusko-poljska pogodba je pravzaprav vojni pakt, po katerem državi druga drugo ne bosta napadali. Po sklepu te pogodbe je izjavil Litvinov, da namerava skleniti Rusija enake pogodbe tudi z Rumunijo in baltiškimi državami. Z Rumunijo se Rusija ne more sporazumeti, ker Rumtinija zahteva. da Rusija prizna aneksijo Besarabije po Ru-muniji
sodov; kot pošastne sence so plazili po stenah in motili medlo luč v temi globoke kleti. In prav je bilo, da je naš gostitelj dal znamenje za odhod; kajti predolge poskušnje so včasi bojda nevarne...
* * *
Pri tovarišu S. smo večerjali in prenočili. S svojo nad vse pozorno družico nam je odprl na stežaj svoj gostoljubni dom, s svojim bratom pa je skrbel za prijeten, razigran humor cele družbe. Bil je to večer pri njem, posvečen tovarištvu, kmetijski stroki, našemu stanu in vsem njegovim nevoljam; in bil je večer pozabljenja, večer radosti in dobre volje. V takem razpoloženju so govorila srca in duše in odkrivale ono, kar daje pečat pravemu, a danes žal tako zanemarjenemu
in diferenciranemu tovarištvu.
* * *
Zgodovinska Zagrebška gora je prešerno lesketala v morju žarkov pomladanskega solnca, ko smo jemali slovo od gostitelja naslednjega dne. Le stari Medved-grad kot da ni imel nobenega odraza; nem, zapuščen, od zoba časa razdejan je stal tam gori v svojih razvalinah, v napotje samemu sebi in v kričečem nasprotju s porajajočim se pomladnim življenjem okolice.
* * *
Pri artiljerskih vojašnicah gornje Ilice smo zasedli tramvaj in se odpeljali v Maksi-mir. Na fakultetsko dobro je peljala tokrat pot.
Gospodarski pristav, g. ing. Lj., nas je
Tudi avstrijski delavci se morajo izseliti ii Nemčije. Zadnji čas prihajajo v Nemčijo preko Passaua v Avstrijo transporti avstrijskih delavcev, povečini rudarjev, ki nimajo v Nemčiji več dela. Večina je brez vsakih sredstev in pridejo v breme občin.
Skupno organizacijo upnikov in dolžnikov so ustanovili na Ogrskem, organizacija bo pre-motrila položaj dolžnikov in bo preprečila in-»olvence onih, pri katerih gre samo za trenutno imobilizacijo. Komisija bo stopila v stike s kakšno garancijsko banko.
Brata je zaklal. V Birkah, na Gradiščanskem sta se dva kmečka brata nekega dne zopet hudo eprla, ker je mlajši starejšemu očital lenuhare-nje. Ponoči se je starejši splazil k ležišču mlajšega in mu je s kuhinjskih nožem prerezal vrat.
Upor jetnikov v Angliji. V veliki jetnišnici Dard-Moor, ki leži sredi barja pri Prince Townu, so se uprli jetniki in zažgali jetnišnico. Straži je prišla na pomoč policija iz vseh okoliških krajev ter je prišlo do pravcate bitke, v kateri je bilo ranjenih 55 jetnikov, trije pa ubiti. Tudi dva stražnika sta bila ranjena. Zgorel je stolp jetniš-nice in pisarniški prostori. Več jetnikov je ube-žalo in jih sedaj policija išče po barju.
Zima drugod. V Švici leži povsod sneg. Karpati so le deloma neznatno zasneženi, posebno od konca decembra, ko je toplejša temperatura uničila vse nade zimskih športnikov. V dolinah se že najdejo posamezne vijolice. Na Poljskem imajo meglo. Poljska Tatra se je okoli božiča veselila velikega obiska športnikov, toda veter, ki je potegnil od zahoda, je prinesel vremenski preobrat. Na ravnini so se začele tajati reke. Cez noč se je spremenila temperatura od 19 stopinj pod ničlo na dve stopinji nad (ničlo. Zakopane imajo milo zimo. Francija ima že skoraj pomlad. Zimsko vreme se je zimskim zdraviliščem, Alpam in Vogezom docela izneverilo. Mont Blanc in Chamonix se ne moreta ponašati z debelim snegom kakor običajno ob tem času. Tudi v Pirenejih je malo snega in na zimski šport ni mogoče niti misliti. Anglija komaj pozna sonce. Južna polovica države kar plava v megli. Na severu so škotske planine v snegu, imajo pa zelo malo sonca. Na Švedskem imajo toplejše vreme kakor v Nemčiji. Akropola pa je v snegu in tudi sicer vlada na Grškem letos precejšen mraz.
Rudniška eksplozija. V rudniku Rhonda v Južnem Walesu so eksplodirali jamski plini in ubili štiri rudarje, 30 jih je pa zasulo. Od teh so 20 rešili, ostali so se medtem že najbrž zadušili.
Železniški atentat v Indiji. Na progi Kalkuta —Benares so neznani storilci na nekem mestu odstranili tračnice, radi česar je iztiril osebni vlak in je bilo več oseb ranjenih.
Angleška podmornica se je potopili. Angleška podmornica se je na vaji potopila. Z njo je utonilo 55 oseb. Moderna podmornica je lahko ostala pod vodo 48 ur in imela 1450 ton prostornine. Druga enaka podmornica se je potopila že 1925 s posadko 66 mož. Podmornice so torej jako nevarno vojno orožje.
Skrivnosten umor pri Osijeku. V soboto ponoči je bil v okolici Osijeka izvršen skrivnosten umor Gjure Kojiča iz Erduta. Kojič je bil h zasede ustreljen. Mrtvega Kojiča je na cesti našel Nikola Vukovič, ki je šel k studencu po vodo. Preiskava je zelo težavna, ker je imel Kojič mnogo sovražnikov. Ubil je namreč pred leti dva moška in je odsedel v ječi šest let.
Tedenski koledar.
7.	februarja, nedelja: Romuald.
8.	februarja, ponedeljek: Ivan M.
9.	februarja, torek: Pust.
10.	februarja: sreda: Pepelnica.
11.	februarja, četrtek: Adolf.
12.	februarja, petek: Evlalija.
13.	februarja: sobota: Katarina.
Sejmi:
7. februarja: Gor, Logatec. 9. februarja: Metlika, Grahovo, Zagorje, Mengeš, Pilštanj, Konjice. 10. februarja: Sv. Jurij ob južni železnici. 12. februarja: Motnik.
Valute.
Dati moramo za: 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono
1 italijansko liro
Din	13-27
Din	10-96
Din	193-48
Din	55-95 Din 2-21
Din	1-66
Din	2-80
Preureditev teritorialne pristojnosti tehničnih razdelkov v naši banovini. S svojim reše-njem z dne 5. t. m., je minister za gradbe odredil, da se glede izvajanja tehničnih poslov:
1.	kočevski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Novem mestu in prideli tehničnemu razdelku v Ljubljani;
2.	čabarski srez izloči iz pristojnosti tehnik nega razdelka v Ljubljani in prideli tehničnemu razdelku v Ogulinu;
3.	sreza Črnomelj in Metlika izločita iz pristojnosti tehničnega razdelka v Karlovcu in pri-delita tehničnemu razdelku v Novem mestu;
4.	dravograjski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Celju in prideli tehničnemu razdelku v Mariboru.
Preureditev teritorialne pristojnosti prizadetih tehničnih razdelkov v smislu zgornje odredbe mora biti izvršena najkesneje do 29. februarja.
Nakup zlatnikov in zlata. Narodna banka kupuje poleg predvojnega srebrnega denarja tudi vse vrste zlatnikov starih in novih izdaj. En kilogram čistega zlata se odkupuje po 37 tisoč 735 Din 85 par. Nadalje se plačujejo (prva številka pomeni promile zlata od skupne teže, ki služi za podlago za obračunavanje): dukatl 985'11 mali 128 Din, veliki 512 Din, angleški funti 914'66 Din 247, turške lire 914-66 Din 248, stari ruski imperija! 914-66 Din 225, avstrijsko-madjar. krone po 20 899 Din 229, napoleondorl po 20 899 Din 218-60, ruski rublji po 10 899 Din 290, ameriški dolarji po 10 899 Din 567, nemške marke po 20 898 Din 869, holandski goldinarji po 10 898-5 Din 227, dasnke krone po 10 898'5 Din 152, švedske krone po 10 898-5 Din 152, norveške krone po 10 898-5 Din 152, šiling po 25 899 Din 199.
Vse zaupnike, ki so prejeli od uprave Kmetskega lista pole za zbiranje naročnikov, prosimo tem potom, da iste po možnosti čimprej9 vrnejo!
Uprava.
mmmmmmmmmm
sprejel in nas požrtvovalno vodil po vseh objektih.
Fakultetsko dobro Maksimir je demonstracijski objekt gospodarske visoke šole v Zagrebu. Gospodarstvo in uprava tega dobra se ravna strogo po znanstvenih izsledkih teorije in prakse; o tem je videti dokazov na vsak korak.
Dobro meri 1200 oralov in leži sredi prekrasnih nasadov maksimirskega perivoja.
Gospodarska visoka šola je kupila dobro od zagrebške nadškofije za 3 in pol milijona dinarjev, v čemer se zrcali izredno ume-Vanje in naklonjenost nadškofa dr. Bauerja za kulturne potrebe.
Dobro upravlja kuratorij treh univerzitetnih profesorjev, administracija sama pa je v rokah upravitelja z enim pristavom in knjigovodjem. Knjigovodstvo je dvojno.
Na Dobru so sezidali goveji hlev za 100 glav živine, ki je stal 1,700.000 dinarjev. — Hlev je najmodernejši; cela stavba z vsemi napravami predstavlja v dovršeni kombinaciji Jkoristne in praktične pridobitve v naprednejšem inozemstvu. Jasli hleva so napravljene za individuelno krmljenje. Tla v hlevu so iz. iieracita, jasli iz gline. Samonapajalna naprava. Pripon živine je patentni; samo me-fianični pritisk na določenem mestu zadostuje, da je v slučaju požara vsa živina ene strani hkrati odpeta. Strop hleva je iz betonskih desk, z heraklit-izolatorjem. Obstoji moderna podstropna in podjaselna ventilacija. Stajni prostori živine, 2 m dolgi, so iz heracitnih
tablic. Gnpjišče ob hlevu je kombinirano: pokrito in nepokrito.
Ensilaži služita 2 silo-napravi. Ensilirajo največ koruzo in grašico.
Dobro ima obsežno živinorejo, ki se bo še povečala. Uvajajo simentalsko govedo. — Ob obisku so imeli 55 krav. Povprečna molz-nost leta 1929: 8'9 1 dnevno. Krmijo dvakrat, molzejo trikrat dnevno. Vse mleko razen domače porabe prodajo. Teleta podpuščajo. — Moških telet ne rede, ampak jih prodajajo mesarjem. Za osveženje krvi importirajo redno plemen, biek. Nedavno so kupili v Madjarski bika Sultana za Din 30.000. Po izjavi je govedoreja močno aktivna, čemur se ni čuditi; že bližina mestnega trga za mleko in meso na to gotovo ugodno vpliva.
Svinjereja je zaenkrat neznatna; nimajo le 22 jOrkšircev. Predvideni so tudi novi svinjaki in potem se bo razširila i ta panoga.
Posestvo obdelujejo s stalnimi posli, z dninarji in z oddajo del proti izvestnemu deležu.
Dninarji prejemajo Din 20'— dnine.
Oženjeni stalni posli uživajo v naravi stan z razsvetljavo in kurjavo, 1 1 mleka dnevno, mesečno pa 50 kg koruze in 50 kg pšenice; poleg tega ima vsak 1 oral deputat-ne njive in 200 štirijaških sežnjev vrta. Plača v denarju: Din 200'— do 250'— mesečno.
Stalni posli-samci imajo popolno oskrbo, denarne plače pa Din 200'— mesečno.
Košnjo, spravljanje koruze, žita itd. izvile s plačilom v deležih. Pri senu n. pr.
znaša delež podjetnika-delavca 1/6 (1/5), pri koruzi 1/3, pri žitu 1/11 ali 1/12.
Na oddajo večjih del proti odškodnini v deležu je uprava Dobra navezana radi občutnega pomanjkanja delavcev; je to takorekoč izhod v sili.
Uprava veleposestva ima poleg drugih kultur tudi veliko špargljišče, ki daje letno lepe tisočake čistega dobička. Dober agronom je pač tisti, ki je tudi dober trgovec; in špargljišče v bližini velikega mesta, kot je v Maksimira, daje najlepše spričevalo upravi tudi v tem oziru.	'
Fakultetsko dobro ima po mojem mnenju vse pogoje, da postane enkrat matično vzorno posestvo. Ono bo služilo pač tudi za razne znanstvene poskušnje gospodarske visoke šole; teorija, ki se bo potom takih poskusov prenašala v prakso, pa bo koncem koncev tvorna; kajti v tem procesu je osnova, je napredek našega umnega kmetijstva, ki danes ni več navadna veščina, ampak znanost zase.
Z ogledom zoološkega vrta v Maksimira, ki nudi marsikaj zanimivega in poučnega, delnim ogledom v hitrem tempu razvijajočega se velemesta ter z obedom v »Lovačkem rogu« smo končali naš obisk v Hrvatski. — Polni raznovrstnih vtisov in razširjenega duševnega obzorja — v strokovnem in splošnem oziru — smo se vrnili domov, hvaležni vsem, ki so zlet pripravili, omogočili in poskrbeli za njega brezhiben in koristen potek.
jtopodaafoo
Naša vinska kriza
Zanimive številke o izvozu madžarskega vina v Švico.
Položaj na letošnjem vinskem trgu je za našega proizvodnika — vinogradnika katastrofalen. Kam plovemo? Če pojde tako dalje, mora maše vinogradništvo nevzdržno v propast, kajti s sedanjimi cenami vinskega pridelka, t. j. Din l-80 do največ Din 4'— za liter, ni mogoče kriti niti dobršnega dela pridelovalnih stroškov, da o kakem dobičku sploh ne govorim.
Zal mi je našega, svojstveno našega vinogradništva, te lepe, poezije polne panoge slovenskega narodnega gospodarstva; žal mi je naših slikovitih goric, žal hramov, kleti in zidanic, vedno vabeče-prazničnega izgleda; in žal mi je predvsem naših vinogradnikov, teh samobitnih, po ogromni večini vrlih pionirjev vinarstva, ki so trpeli že doslej pomanjkanje in ki bodo — če vinska kriza ne bo odstranjena aH vsaj znatno omiljena — zapadli v socialno bedo, katere posledic ni moč dogledati.
Ali se zavedamo velike nevarnosti, ki nam preti vsak dan resneje s te strani? Ali smo storili vse, da to nevarnost odvrnemo? Kako, s čim? Ali je bila naša zunanja trgovina pač vedno na višini?
Odgovor na ta vprašanja naj dajo poklicani, za danes pa se dotaknimo članka, ki je bil nedavno priobčen v »Revue Suisse des Hotels« pod naslovom »Les vins hongrois en Suisse«. Članek obravnava izvoz madžarskega vina v Švico. Zanimiv je v marsičem; dokazuje zlasti, kako se Madžari brigajo za plasman (prodajo) svojega vina v inozemstvo in v koliko imajo pri tem srečno roko, čeprav ob pogojih (cenah), ki, zdi se, niso najugodnejši.
Pa k članku samemu!
...»Glasom mesečne statistike naše švicarske zunanje trgovine smo izvozili tekom meseca oktobra 1931 iz Madžarske (v Švico): 613.712 1 rdečega vina in 890.909 1 belega vina. Povprečno smo plačali rdeče vino po 21 centimov, belo vino po 18 centimov (1 centim je okroglo 11 par) liter, nezacarinjeno, franko vsaka železniška postaja v Švici.
Nasproti temu čitamo v »Journal vinicole suisse« z dne 13. oktobra 1931. sledeče: »Naj se vendar ne ponavljajo že stereotipne pritožbe glede konkurence inozemskih vin. Letošnja trgovina je zavzela skrajno rezervirano stališče i roti inozemskemu blagu sploh. Podčrtati moramo zlasti, da so jeremijade radi madžarskih vin, ki da tako rekoč preplavljajo našo zemljo, stvarno absolutno brez podlage. Res je sicer, da prihaja brez števila ponudb za madžarska vina, pa tudi za ona iz Dalmacije in Banata(l), toda kupčijski zaključki so kaj redki, kot potrjuje to trgovska statistika.«
Malo neresne se nam zde te sicer odločne trditve spričo statističnih številk zunanje trgovine. Do vključno leta 1928 je bil uvoz madjar-skih vin resda neznatne; toda že leta 1929 smo uvozili 768.074 1 rdečega vina in 1,494.708 1 belega vina iz Madžarske. Leta 1930 so te številke uarastle na 2,304.273 1 rdečega in 1,'/60.004 1 belega vina iste provenience. Za prvih šest mesecev leta 1931 izkazuje statistika celo 3,859.680 1 rdečega in 2,034.600 1 belega madžarskega vina-
Konkurenca madžarskih vin se uveljavlja bolj s ceno ko z množino. Leta 1929 je bila povprečna cena 50 centimov za liter rdečega in 47 centimov za liter belega vina; leta 1930 35 odnosno 33 centimov; tekom prvega šestmeseeja 1931 tO odnosno 28 centimov za liter. Uvodoma smo videli, da je cena izza junija 1931 občutno padla; bile so že ponudbe po 12 frankov za hektoliter madžarskega vina, nezacarinjeno, franko Žeheva tranzit.
Pred 20 leti je Amundsen dospel na južni tečaj in tam zasadil v sneg norveško državno zastavo.
Potrebno je, da si predočimo položaj naših švicarskih vinogradnikov. Negotovost splošne gospodarske situacije narekuje velikim kupcem rezervo. Posledica: zalog si nikdo ne kopiči. Vzlic temu, madžarska vina so v ceni tako nizka, da jih interesenti ne morejo odkloniti. A švicarska vina ostajajo producentu, ki je delal z zgubo...
Upravičeno kliče zato osrednji vinarski urad kantona vaudoaškega konsumentom
1.	da je domače (švicarsko) vino pridelano ob pogojih predvsem glede na stroške dela, ki vplivajo kaj neugodno na pridelovalne stroške. Letos se bo prodajalo vino, če že ne pod vsako ceno, pa sigurno ob splošni zgubi;
2.	da morajo nositi vsi družabni sloji posledice gospodarske krize, ako neki stan, v tem slučaju stan vinogradnikov, ne krije niti stroškov svojega dela;
3.	da je treba najti pravih sredstev, s pomočjo katerih naj se osigura srečno ravnovesje med vsemi aktualnimi gospodarskimi interesi;
4.	da je treba »hoteti« srečno gospodarsko ravnovesje, čegar pogoj so vzajemne koncesije.
Te vrstice silijo k zaključkom, k akciji. Imamo lepo priložnost, da izvajamo narodno solidarnost in dajemo prednost originalnemu, domačemu vinu, pa čeprav mu je cena nekaj višja. Na drugi strani pazimo na poreklost vin, ki se prodajajo kot švicarska; kajti priznati je treba, da uvozimo mnogo madžarskih vin, na prodaj pa je takih vin tako silno malo... Ne zadostuje kemična kontrola; tu je treba kontrole potom strokovne poskušnje vina«.
*
Iz članka sledi par zlatih zrnc tudi za nas. Pustimo ob strani vprašanje, koliko vina smo mi izvozili v Švico. Bolj potreben in resen se nii zdi klic naši javno^ i, zlasti pa konsumentom na jugu: Uvedite, zahtevajte in pijte vedno in povsod samo dobro domačo kapljico, pa naj je od koderkoli iz naše domovine. Proč z inozemsko provenienoo pijač (velja zlasti gostilnam in hotelom!), proč s »punčem«, ki se skriva za lepe etikete in zvočne oznake, ki pa ne more biti nikoli enakovreden ekvivalent za naravni proizvod, neglede na to, da je često zdravju škodljiv! — časi so resni, pokažimo končno tudi mi solidarnost; kajti le z žrtvami v obliki vzajemnih koncesij bomo zmagali v sedanjih zgodovinsko težkih dneh obče, predvsem pa kmetijsko-vinarske krize!
J. S.
Kdor pridobi našemu listi na leto le enega nnreaa nnrornil a je že veliko siotU ta kttmiški
Prehrana čebel v zimski dobi. Pred kratkim so čebelarji in, čebelarske zadruge zaprosile ministra za kmetijstvo in finančnega ministra, naj bi se jim dovolila nabava sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel preko zime. Finančno ministrstvo je prošnji ugodilo s pogojem, da mora biti sladkor naturaliziran s 5 odstotki razpu-ščenega katrana.
Zunanja trgovina češkoslovaške je v preteklem letu nazadovala: uvoz 11.489-2 milijonov Kč proti 15.714-5 milij. v letu 1930, izvoz 13.140 proti 17.473-7 milijonom. Bilanca za leto 1931 izkazuje aktivnost 1650-8 milij. Kč proti 1759-2 milij. v letu 1930.
Češkoslovaška je dobila kljub odklonilnemu stališču francoskega parlamenta v Franciji posojilo 600 milijonov frankov za dobo petih let.
Ruski bombaž so pričeli v velikih množinah kupovati v Angliji; mnogo kupuje zlasti Lancashire Cotton Corporation.
Brezposelnost v Sloveniji se ceni na 35 tisoč oseb. Za tako majhno deželo pač zelo visoko število.
Zelo poceni konji so v poljski Voliniji, po 30 do 40 zlotov; v nekem okraju ob ruski meji so jih prodajali celo po 3 do 7 zlotov. 1 zlot je dobrih 6 Din.
Češkoslovaški tobak. Praški listi poročajo, da se je češkoslovaški posrečilo pridelovati doma vsaj naj primitivne j še vrste tobaka, ki so ga morali doslej uvažati iz inozemstva. Zdaj uspevajo tobačne rastline, ki dajejo tobak za žvečenje in njuhanje, pa tudi nekatere vrste tobaka za kajenje. Pridelek teh vrst bi moral znašati letno 12.000 kg, da bi kril celokupno potrebo potrošnje, zaenkrat pa se pridela samo 40n/o tobaka doma, ostanek je treba uvoziti iz tujine.
Redukcija hmeljskih nasadov v češkoslovaški in Nemčiji. Te dni so se v žatcu v češkoslovaški nadaljevala pogajanja med predstavniki češkoslovaških in nemških hmeljarjev, ki so se pričela že v jeseni preteklega leta. Kakor poročajo iz Prage, vlada med predstavniki nemških in češkoslovaških hmeljarjev soglasje v tem, da je mogoče doseči zboljšanje sedanjih razmer le s primerno ureditvijo produkcije. Ugotovljeno je bilo, da bo površina hmeljskih nasadov v češkoslovaški in Nemčiji v tekočem letu nazadovala za nadaljnjih 9000 hektarjev. Po statistiki srednjeevropskega hmeljskega urada bo znašala letos skupna površina hmeljskih nasadov na evropski celini razen Rusije 25.000 ha, tako da bo pri normalni letini znašal pridelek okrog 400 tisoč stotov po 50 kg. Glede na nazadovanje konsuma pive je potrebno nadaljnje zmanjšanje nasadov. Predstavniki čeških in nemških hmeljarjev so se zedinili, da bodo v tem pogledu stavili svojim vladam primerne predloge.
Knjige Kmetijske Matice so razposlane vsem, ki so jih svoječasno naročili. Oni, ki so sporočili, da bodo knjige sami dvignili v upravi, naj to storijo ali pa sporočijo, da želijo imeti knjige dostavljene po pošti, na kar se bodo tudi njim takoj odposlale. Na razpolago je še nekaj izvodov Kmetijske Matice. Kdor jih želi imeli, raj se prijavi za člana najkasneje do 15. tekočega meseca. Članarina je Din 20"—.poštnina Din 7 —. Posebno pozornost in odobravanje je vzdudila letos knjiga Neposredni d3Vki, ki je neobhodno potrebna tudi vsakemu trgovcu in obrtniku, ker podrobno obdeluje vse vrste neposrednih davkov in celokupno postopanje pri prijavi, odmfri, plačevanju, izterjevanju davkov, pritožbe, davčne kazni i t. d Tudi ZaCfrUŽniStVO, katerega prvi del je letos izšel, je delo, ki ga bo bral vsak kmetijski gospodar s pridom in zanimanjem— Kdor še nima kn ig Kmetijske Matice, naj si jih zato takoj naročil
Cbve$lilaL
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se
vrši v petek, dne 15. februarja t. 1. na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici februarja. V četrtek, dne 4. februarja t. 1. bo predavanje »o živinorejskih zadružnih in društvenih prireditvah pretekle jeseni«. Predavanje bo v obliki razgovora, ki ga podasta Ing. Zidanšek in ing. Renko. Predavanje o travništvu, ki je bilo določeno za nedeljo dne 7. februarja in četrtek 11. februarja radi nepredvidenih ovir odpade, vršilo se pa bo enkrat pozneje, o čemer bodo poslušalci pravočasno obveščeni po dnevnih listih in listu Radio Ljubljana. — V nedeljo, 14. februarja ob 8. uri zjutraj predava g. Martin Zupane o predmetu: »naša domača svinjereja in nasveti za njeno zboljšanje«.
Strokovni pouk o mlekarstvu v ljubljanski okolici. V preteklem mesecu so se vršila v nekaterih okoliških občinah mlekarska predavanja, ki so nad vse pričakovano dobro uspela. Okoličani so tokrat pokazali da je njihov interes za mlekarstvo kar največji, zato pa je bila tudi udeležba pred in popoldne zelo popolna. Poleg banskega uradnika za mlekarstvo je sodeloval na tečajih tudi sreski kmetijski referent predavanja o živinoreji. Tekom tega meseca se s tečaji nadaljuje v sledečih krajih. Dne 3. februarja na Barju, 5. v Medvodah, 6. černučah, 8. šmartnem pod šmarno goro, 10. na Igu, 11. Dobravi, 12. Šmarju pri Grosuplju, 13. Dev. M. v Polju, 15. Brezovici, 17. Dobrunju, lfc. Rudniku in 19. v Grosuplju.
Specialna živinorejska anketa v Kranju. V Kranju se vrši v torek dne 9. februarja 1.1. ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Jelen« specialna živinorejska anketa. Anketo priredi Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo v Kranju dogovorno s sreskim kmetijskim referentom. Ankete se udeleži poleg zastopnika kraljevske banske uprave tudi sreski načelnik, nadalje kmetijski ter veterinarski referenti srezov Kamnik, Radovljica, Kranj, Ljubljana okolica in Ptuj ter zastopniki 20 pri omenjeni zvezi včlanjenih živinorejskih zadrug. Namen ankete je, da reši nekatera viseča živinorejska odnosno zadružno-tehnična vprašanja, ki so zelo važna za nadaljnje pospeševalno delo pri živinoreji. To so: 1. dejanska izvedba kastracije nesposobnih bikov pri licencovanjih (referirata kmet. ref. Jos. Sustič in vet. ref. V. Bedenk), 2. izpopolnitev tabel in knjižic za ocenjevanje rodovniške živine (referirata kmet. ref. Jos. Sustič in ing. E. Eiselt), 3. poslovne knjige pri živinorejskih zadrugah (re-ferira zvezin tajnik Iv. Ovsenik), i. dr. K vsem referatom se bodo vršile temeljite debate, na katere so delegati dobro pripravljeni. Anketi želimo poln uspeh.
Preskrba sadnih ccpičev. Pravočasna preskrba dobrih sadnih cepičev tistih sort, ki so v sadnem izboru, je pri vsakem naprednem sadjarju-praktiku ena izmed glavnih nalog. Pri tem je zelo važno, da je sortnost cepičev docela zanesljiva in da se dobava izvrši pravočasno. Ker je pri preskrbi cepičev upoštevati več važnih momentov, je umestno, da se oprimejo take akcije strokovne korporacije, da se izogne nedostatkom in da se spodbudi različne poklicane činitelje k vzporednemu delu. Kajti tudi v tem oziru se rado in mnogo nasvetuje, piše in govori, a stori z ozirom na aktualnost stvari prav malo. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino započe-nja iz teh razlogov akcijo za preskrbo primernih sadnih cepičev za svoje člane-kmetovalce in sadjarje. Društvo bo razpošiljalo naročene cepiče brezplačno, le proti
plačilu poštnine. Ker se urno bliža čas do-bavljanja, se naj interesentje, ki so člani omenjenega društva, brez odloga prijavijo na naslov >Drevesnica Kmetijske družbe, v Ljubljani, Poljane št. 59«. Na prepozne prijave se ne bo moglo ozirati. V prijavi treba točno navesti naslov, zaželjene sorte in količino.
Brezposelnost v Ameriki
Glavni tajnik ameriških delavskih društev ceni število brezposelnih v Zedinjenih državah na 8 milijonov oseb. Leta 1932., pravi dalje, se utegne to število nekoliko znižati, tako da bo koncem 1. 1932. »samo« še 6 miljonov ljudi v Ameriki brez dela. Je pa tudi to že dovolj.
Jo že imamo
Kaj pa? Za božjo voljo, ali res ne veste? Kaj nič ne berete? Ali se morete sploh še šteti med izobražence, če še tega ne veste, da imamo zopet svojo »miss Jugoslavijo« za leto 1932.? To je vendar največji in najvažnejši dogodek za naš narod in za našo državo, in od tega je odvisno tudi vse blagostanje vsega našega prebivalstva. Kaj pravite, ali bi krompir 1. 1932. sploh rodil, če ne bi imeli »miss Jugoslavije«? In če bo rodil krompir, če bo obrodila trta, če bo obrodilo sadje — kdo pa mislite, da bo vse to spravil v denar če ne •»miss Jugoslavija«, »najlepša ženska« v naši kraljevini? Veselite se torej in od veselja poskakujte !
Naš svet pa je nehvaležen: namesto da bi povsod goreli kresovi in grmeli topovi in možnarji pokali in naznanjali ta važen dogodek vsemu narodu, pa niti navadni pinči na kmetih niso lajali! Ali smo torej kulturen narod ali ne? Če kje kdo ukrade navaden bicikel, so časopisi že vsi polni tega »sen-zacijonalno-tatinskega« dogodka, toda za »najlepšo žensko«, za »miss Jugoslavijo« (ki so jo iztaknili bogvekje), se pa nihče ne zmeni več... Se vidi, da je svet podivjal. Ali pa je morebiti ljudi že začela srečavati pamet, da so postali siti raznih čifutsko-špekulantskih oslarij?
Sajenje tobaka na Češkem.
Na Češkem pred vojno niso pridelovali tobaka. Odkar pa je Češkoslovaška republika samostojna država, ki ima svoj lastni tobačni monopol, so začeli na Češkem saditi tudi tobak. Češki tobak sicer ni tako dober kakor je naš hercegovski aH pa vardarski, vendar pa je dober za žvečenje, za fajfe in za slabše cigarete. Če bi hoteli na Češkem pridelati toliko tobaka, kolikor ga rabijo, bi morali s tobakom nasaditi nad 10.000 hektarjev zemlje, da bi pridelali 12 milijonov kilogramov tobaka; sedaj pa imajo s tobakom posajene zemlje že nad 80C0 hektarjev, kjer so pridobili lani 10 milijonov kil te drage rastline.
Nekaj številk iz Romunije
Po najnovejši statistiki meri Romunija 249.967 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa šteje nekaj nad 18 miljonov.
Dežela je razdeljena na okrožja; takih okrožij je 71. Romunsko se imenuje tako okrožje »judec«. Ohranjena pa so tudi še stara deželna imena, n. pr. Bukovina, Do-brudža, Besarabija, Moldava in Valahija.
Hiš je v Romuniji 3 miljone in pol. Na vsako hišo pride torej povprečno po 5 oseb.
Glavno mesto je Bukarešt, ki šteje 631.000 prebivalcev. Mesto je zelo lepo, ker je zidano skoraj čisto po novem.
Večina prebivalstva je romunska, živi pa tam tudi dosti Slovanov, Ogrov, Nemcev in Židov.
Obubožani španski plemiči.
Na Španskem se revolucija, ki se je začela lansko leto, še vedno ni polegla. Kakor povsod, kjer so doživeli kakšen prevrat, tako so tudi na Španskem bili nekdaj brezskrbno živeči pleme-nitaši od prevrata najbolj prizadeti. Večina ple-menitašev je zapustila svojo rodno deželo- in pobegnila v tujino, največ v sosedno Francijo. Ker pa niso bili vsi plemenitaši bogataši, si mora mnogo teh beguncev služiti svoj kruh tako kakor si ga služijo tudi drugi ljudje in tako imajo danes v Franciji povsod vse polno plemenitaških delavcev in uslužbencev in srečni so tisti, ki naj znajo. Tako n. pr. je neki španski knez danes strojevodja pri francoski državni železnici.
Zaslužki zdravnikov v Ameriki.
Po podatkih ameriških davčnih oblasti zaslužijo ameriški zdravniki od svojih bolnikov na leto nad 3500 milijonov dolarjev^
Živinski sejmi
Mariborski živinski sejem. Na sejem za govejo živino 26. t. m. so prignali skupno 395 glav, in sicer 9 bikov, 107 volov, 286 krav in 6 telet. Povprečne cene so bile: debeli voli kg žive teže 4—5 Din, poldebeli 2-50 do 3-75, plemenski 4—450, biki 3—3-75, debele krave 3—4, plemenske krave 2-50—2-75, krave za klobase 1-25—1-50, molzne 2-25—3-25, breje krave 2-25—3-25, mlada živina 2-50—4-25 in teleta 4-50—6-50 Din. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih skupno 240 glav. Mesne cene: volovsko prvovrstno 10—12 Din, drugovrstno 6—8, meso bikov, krav in telic 4—6, prvovrstna teletina 12—14, drugovrstna 8 do 10 in svinjina 8—14 Din za kg.
Svinjski sejem v Mariboru. Na mariborski svinjski sejem 29. t. m. so pripeljali 105 svinj. Kupčija na sejmu je bila slaba in je bilo prodanih vsega 60 komadov. Cene prašičem so se od zadnjega sejma nekoliko okrepile. Povprečne cene so bile: mladi prašiči 7—9 tednov stari 60—90 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din in eno leto stari 800—1400 Din. Prodajali so 1 kg žive teže po 6-50 do 7, mrtve teže pa po 8—9-50 Dih.
Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 3065 glav, od tega 152 iz Jugoslavije in 200 iz Madžarske. Pri slabem prometu so cene nazadovale pri bikih za 15, pri volih pa za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1-65 do 1-80, I. 1-35—1-60, n. 1-05—1-30, III. 0-85—1, biki 0-75—1, krave 0-65—1-05. Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 12.468 komadov, od tega 2911 iz Jugoslavije in 1731 iz Poljske. Pri mirnem prometu so cene popustile za 5 grošev (40 par).
2>x»cznefziz zaved za	d. d.
jC/uBIfaiKz
prodaja po najugodnejših cenah
SAMO NA DEBELO Premog,
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
Kovaški premog ^ Koks,
livarniški, plavžarski in plinski
S riJiefe
f^remein/ zavod, za premog d.d., Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 15/L
Sovofi se
(	med našimi gospodarsko jasno mislečimi
1	kmetovalci, da se uporaba
NHrofcskala^Huše
tudi t današnjih časih dobro izplača.
Zato bo t Vašo korist, če tudi VI ( % Nttrofoskalom,
Pri gnojenja travnikov pc'i
apneni dušik
Naročila sprejemajo zadruge, kmeti] ake ftiidiilti
„EKONOM" v Ljubljani
kakor tudi Tvornica za dnšlk d. d. Ruše
t. Mikuš
Uubljana, Mestni trg 15
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5
VELIKA ZALOGA suknenega blaga za moške in ženske obleke Lepa izbira svilenih rut in različnih šerp
Krojači in Šivilje, pišite po vzorce!
Telefon 2358
Sanaiorij
v Mariboru
Gosposka ulica 49 Lastnik in vodja: v
primarij dr. Cernič
specijalisi za kirurgijo
Sanatorij je najmoderneje urejen ia operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: viiinsL« solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; fonlzstorjeni za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; Jiatermijo za električno pregrevanje in električo izži-ganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig.
Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80* retji 60 Din.
Pristopajte h
Kmetijski Matici!
KMETJE,
kupujte blago pri tvrdkah, katere
oglašajo v Kmetskem listu!
VSAK
zaveden kmet mora citati naš list!
Zahvala
Za obilne dokaze sučutja ob smrti naše drage stare mame in obilno udeležbo pri pogrebu, zlasti še prečastiti duhovščini in požarni brambri lz Hlebcev se najprisrčneje zahvaljuje
druiina Kristanova
Hlebe« pri Lescah, 28/1.1932.
>000000000000000000000000000000000 V vsako kmetsko hišo Kmetijsko MaticoI
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
II
EKONOM
Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani Kolodvorska ulicaštfev. 7
II
Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Dec
najbolje in najvarneje pri
Kmelshi hranilni in posojilni dom
ce H. 14.257
rrghtr. zadruga z mmm|w« zav«
Srzafavl« .KMETSKI B • M'
I.l.Ua Mar. 2*47
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica i
VLOGE na knjižice ln tekočI račun obrestuje po 6 V, V. brei odpovedi, pri trimesečni odpovedi po t% k>• z adkltka davka
&an|« vloB nad 30,000.000 dinarjev Rezerva aad 700.000 dinarjev 'jamstvo m vloge presega večkratno vrednost vlog
Vlolno &nj1ilee drigfb zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjanja obreatovanja. — POSOJILA daje proti poroštva, i ^ vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite t tok. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih o* 8 — 1«V. in od » —4V„ le ob sobotah ln dnevih prod prazniki od 8 — 1**/.
Podnrfnid v Kamnika, Glavni <rg, In v Mariboru, Slomlkov trg S
KMETSKI LIST
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. - S tem znižanjem se želimo odjemalcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje l in cim ceneje. Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno,
Vrsta 1255-31
še vedno potrebne snežke proti mrazu, vodi in blatu, prodajamo jih iz gabar-dina za bagatelno ceno.
MOŠKI ČEVLJI Z MOČNIM PODPLATOM ZA ŠTRAPAC
Vrsta 9375-03
vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in Dles, a dobite jih tudi z nizko peto,-
Vrsta 9315-03
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali baržuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz.
Vrsta 3945-03
Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žulji niti nog niti žepa.
Vrsta 2842-05
Otroški čevlji iz laka ali boksa xz usnjatim podplatom, štev. 20—28 samo Din 49'—, štev 27—34 samo Din 69'—, štev. 35—38 samo Din 89'—.
Vrsta 245
Sokolski čevlji s peto ali brez nje, od danes celo za polovično ceno. Otroški par samo Din 29'—.
Vrsta 3345-03
Udobni čevlji za široke ali boleče noge, izdelani iz lastina z usnjatim podplatom.
NARODNO GOSPODARSKO NALOGO VRŠI NAJBOLJE ONI, KI PRODAJA SVOJE PROIZVODE ZA TAKO CENO, KI JO KUPEC ZMORE, SVOJIM SODELAVCEM PA NUDI
NAJVIŠJE MOGOČE PLAČE.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
JUGRAD
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 85/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št 48
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčni! cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
»EKONOM« LJUBLJANA, KOLODVORSKA J
Priznano naj boli Si
TRBOVELJSKI PORTLAND-CEMENT
vedno v zalogi pri
EKONOM« osred. gospodarski zadrugi v Ljubljani, r. z. z o. z.
OGLASI. ..Kmetskem listu"
imajo siguren [J SPE H ^
Bogati postanete,
če imate veliko znancev! ,,P E R S S O N S", Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamki za odgovor!
Uredniki Milan Misxl]ti « £adaj«t»lji Ivan Puoelj. a Tink« tiskarna Merkur (predstavnik tiikamei O. Mioh&lak), Ljubljana,