9t.44. V Gorici, t torek dne 23. junija 1914. ^"BmmBmmmmssm Tečaj XL1V. Ishaja dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob i uri popoldne. Stane iw I©to K 10*— V, Iete^.\^5TViJr,«L^; V« » . . . » 2'50 Posamične številke stanejo ¦ .8 vin. Ha naročila &re* doposfane naročnine se se oziramo. fiiffil Telefon it. 83. *Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f& Lavrti. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na tavo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. VeSjeJSrke po prostoru. Reklame »Mfejsi v uredniškem delu 30 vimf^fiL — Za obliko in vsebino o&Jas|y: odklanjamo vsako odgbvor •------ 21. junija 1914. Prepovedan izlet slovenskih romarjev na Koroško. — Dovoljen nemški hujskaški »Volkstag« v,Celovcu. — Prepovedan vseslovenski Sokoiski zlet v Ljubljani. — Laška bomba v Trstu. Ta dan ostane nepozabljen v politični zgodovini Slovencev v ravnopravni Avstriji, dan slovenskega trpljenja, velik dan barbarske gonje proti Slovencem od strani naših drugorodnih sovražnikov in dan, na kateri smo čutili trdo pest vlade. ^ Poglejmo si dogodke kar po vrsti! Slovensko romanje prepovedano. V soboto smo na kratko povedali, da je hotela S. L. S. na Kranjskem prirediti romanje na Koroško: slovenski romarji bi bili šli h dospe sveti, ogledali bi si bili tam prestol, na katerem je sedel Koroški vojvoda ter bil na njem v slovenskem jeziku slovesno potreti za gospodarja dežele, Celovec bi si bili ogledali in po Vrbskem jezeru bi se bili peljali. Romarji pač, drugega nič! Ali zbesneli koroški nemški voditelji so zagnali velik krik o slovenskem ulomu na Koroško, o slovenski nevarnosti, d;vjali so in protestirali, vojvodski stol pri: Gospe Sveti so obili z deskami okoli in ekoli, tako da se ga niti ne vidi in koiič-no so izpešlovali od vlade, Nemcem vedno naklonjene, da je bito to romanje prepovedano. 21. junija 1914. slovenski romarji niso *meli na Koroško, samo zato ne, ker so Slovenci in ker je vlada poslušna kriku Nemcev nad Slovenci! Da tim lažje preprečijo slovensko romanje, so si izmisliti Nemci, da bi bilo prav, na ta dan imeti svoi »Volkstag« v Celovcu; hoteli so s tem ali preprečiti dohod slovenskih romarjev ali pa navaliti na Slovence in biti ž njimi poulične boje, ako bi se prikazali na Koroškem. Ako bi bila koroška deželna vlada hotela pravično postopali, bi.bila morala.glede na javni mir in red prepovedati nemški »Volkstag« pa ne slovensko romanje, ki fr' bilo naznanjeno mnogo pred Volkstagom, Tako triumfirajo Volkstagovci nad Slovenci in nad vlado, ki jim je šla tako lepo na tokov'grdi gonji proti Slovencem. »Volkstag« v Celovcu. Nemški »Volkstag« v Celovcu, na kateri so prišli razni nemški voditelji iz alpskih dežel, je zboroval v nedeljo 21. junija 1914. in na tem zborovanju se je strahovito udarjalo po Slovencih, zaničevali so nas, sumničili, da gledamo v Sr-0;Jo, in boj do skrajnosti so nam napovedovali, boj, ki mora uničiti Slovence, da se odpre zmagonosno pot Nemcev do Adrije. Glavni referat je imel poslanec Do-bernig, ki je govoril proti t r i a 1 i z rn u in poudarjal potrebo edinosti med Nemci. Dobernig je poudarjal, da so Nemci v južnih alpskih deželah p r e d s t r a ž a proti Jugoslovanom, ki slavizirajo celo v jezikovno mešani Koroški, ki naj bi postala žrtev trialističnih teženj. V boju proti Jugoslovanom morajo Nemce v južnih alnskih deželah podpirati zato vsi avstrijski Nemci, kajti s t r i a 1 i z m o m hi bila Nemce rn z a p r t a p o t d o . Adrije. Poslanec Markih je poudarjal, da je ll(>j do najskrajnejših mej, geslo Jugoslovanov, Osvajalne težnje Jugoslovanov so Se opažale že pred balkansko krizo in so "ašle izraza. Nemci na Kranjskem se za- tirajo in ovirajo v njihovem gospodarskem in narodnem razvoju bolj kot kdaj prej. Nemcem je bil boj vsiljen in ga sprejemajo ne zaradi boja samega, ker ljubijo, mir, ampak zaradi obrambe svojih živ-ijenskih interesov. Nemci nikakor n e rno r e j o p r i p u s t i t i, d a bi se jim zaprla pot do Adrije. Nadalje je govoril proti trializmu ter poživljal vlado, naj nastopi proti jugoslovanskim težnjam, ki kale mir v monarhiji. Dr. Eger iz Ljubljane je prosil podpore za »ogroženo nemško narodno eksistenco« na Kranjskem. Pravii je, da v občinah, kjer plačajo Nemci 90 odstotkov vseh davkov, nimajo zastopstva. Povzpel se je do trditve, da*vlada sankcionira vse Nemcem sovražne predloge in je dejal, da zato Nemci take vlade ne morejo podpirati. Za Egerjem je nastopil zastopnik tržaških Nemcev Guggenberger, ki je hvalil zvezo Nemcev z Lahi in omenjal koristi take zveze za Nemce. Primorski Nemci so važna predstraža proti jugoslovanski nevarnosti. Sprejeta je bila taka-le resolucija: Na nemškem »Volkstagu« v Celovcu dne 21. junija 1914 navzoči zaupniki nemškega naroda v alpskih in kraških deželah, iz Trsta in jadranskih pokrajin, izjavljajo, da je nujna potreba vsled resnosti evropskega položaja, vsled razmer i narodnega gospodarstva in vsled financiel-nili razmer države, da zopet nastanejo ustavne razmere v državi. Trud soroja-kov na Češkei.f- glede pravičnega sporazuma spremljajo s toplim čuvstvovanjem. obračajo pa polno pozornost vsega nemškega naroda na boj Nemcev na jugu proti Slovanom tembolj, ker se slovanski vpadi podpirajo od zgoraj. Nemški »Volkstag« vidi predvsem v soudeležbi Slovencev pri trialističnih načrtih bodočnosti nevarnost za nemški narod in zahteva z ozirom na jugoslovansko vprašanje jasno notranjo, kakor zunanjo politiko. Pospeševanje in toleriranje jugoslovanskih napadov vzbuja najostrejše nezaupanje in nemški poslanci se pozivajo, da izvajajo primerne posledice spričo nadaljnega dosedanjega stališča vlade. Nemci v notranji in južni Avstriji vidijo v strogem varstvu skupnosti vseh. Nemcev jamstvo za uspeh njihovega boja in so trdno odločeni, dovesti ga z neupogljivo močjo do konca, braniti stara nemška tla alpskih dežela in ohraniti prosto pot nemškemu narodu do Adrije.« 21. junija 1914. niso smeli ponižni slovenski romarji na Koroško, smeli pa so ta dan ljubi Nemci divjati proti Slovencem na »Volkstagu« in jim napovedati boj, ki naj jih končno uniči. Vse v znamenju avstrijske ravnopravnosti! Vseslovenski sokoiski zlet prepovedan. V nedeljo 2i. junija 1914. pa je šla tudi sirom Slovenije vest, da je prepovedan letošnji vseslovenski Sokoiski zlet v Ljubljani. Odlok se glasi: »Z vlogo dne 5. februarja 1914 naznanilo je ugledno predsedstvo S. S. Z., da namerava prirediti v dneh. 15., 16.. 17. avgusta 1914 v Ljubljani vsesokolski zlet, na katerega se bodo povabile vse v mednarodni telovadni zvezi združene telovadne organizacije. C. kr. policijsko ravnateljstvo prepoveduje v zmislu S C zakona o shodnem pravu prireditev omenjenega zleta iz ozi-rov na javno varnost in javni blagor. Dejstvo, da se naj vsesoko.lskega zleta udeležijo ne samo tuzemske, temveč tudi inozemske korporacije, bi lahko imelo posledice na političnem polju, katere bi nasprotovale državnim interesom in ' ne-vafrib učinkovale na javni blagor. "Zoper ta odlok prosta je pritožba na c. kr. deželno predsedstvo, ki bi se morala vložiti pri tukajšnjem uradu tekom 8 dni po vročitvi te prepovedi. C. kr. vladni svetnik in policijski ravnatelj KiinigI m. p. Odbor »Slovenske sokolske zveze« je v svoji seji dne 21. t. m. sklenil sledeče: Ker so na zlet vabljene inozemske organizacije strogo telovadnega značaja in docela nepolitične, je vložil pritožbo in bo storil zvezni odbor vse korake, da se razveljavi prepoved. Glede na odločno izražene razloge prepovedi pa ima odbor vsekakor trdno prepričanje, da se zlet dovoli vsaj z omejitvijo na sokolske organizacije v naši monarhiji ter poživlja slovenske sokolske župe in društva, da svoje priprave za zlet nadaljujejo kar najintenzivnejše. Odbor »Slovenske sokolske zveze«. Kaj se boji vlada velike nevarnosti za Avstrijo, ako stopi na slovenska tla kak srbski ali ruski junak? Ta prepoved pač ne bo prijetno odmevala ne v Srbiji ne v Rusiji, s tako prepovedjo se vliva olje v ogenj. Pridobiti si je treba Srbijo ne pa vedno bolj širiti razdaljo med našo državo in Srbijo. Veliki ruski car veže nase balkanske države in je šel v Konstanco utrdit prijateljstvo Rumunije, naša avstrijska vlada pa ne zna drugega kot ob vsaki priliki pokazati zobe Balkancem! To pušča za seboj posledice, na katerih ne trpijo seveda modri državniki, ampak trpi davke plačujoče prebivalstvo. — Pa kaj res kdo resno misli, da bi bil dohod par izvenavstrijskih slovanskih telovadcev n e v a r e n državi? Ne verjamemo. — V prepovedi vidimo le namen: ubiti Sokol-sko organizacijo med Slovenci! Troškov za zlet je že ogromno — »sedaj udarimo«! In udarili so! Smo zadeti, ali odbi-jemo udarec in svoje Sokolske organizacije si ne damo uničiti. Taka sila vlada med nami! Opisano smo dobili od Nemcev in vlade. Do tretjuga gre rado. Tretje so. nam dali Italijani: bombo! Laška bomba pri Sokoiski prireditvi v Trstu. Sokol pri Sv. Jakobu v Trstu je imel v nedeljo 21. junija 1914. svoj nastop. Šentjakobski Sokol ima svoje telovadne prostore v palači šole CM D. pri Sv. Jakobu. Bilo je okrog polštirih popoldne, ko je odkorakalo sokolsko moštvo v kroju iz telovadnice v CMD šoli na telo-vadišče za gostilno konsumnega društva Jadran. Isti dan so priredili Italijani svojo Legi no veselico pri Sv. Ani in so v velikih gručah korakali preko Sv. Jakoba na svoj veselični prostor. Vihrajoče slovenske zastave so že oddaleč kazale vsakemu, kje se zbira Tržaško Sokolstv«. Vidni znak prvega javnega sokolskega nastopa v tržaškem mestu pa je bila rdeča zastava z belo tržaško helebardo na sredi. Slovenski Tržačani so se kot slovenski Sokoli zbirali pod tržaško svojo zastavo. Velikanska množica, broječa na tisoče, je napolnila veselični prostor in se zgrnila zlasti okoli telovadišča. Kmalu po 4 je ob zvokih narodne koračnice prikorakala na telovadišče pestra armada sokolskega naraščala. Dvesto jih je bilo mladih Sokolov in Sokoličic, ki so izvajali proste vaje, sestavljene za ljubljanski vsesokolski zlet. Nato je nastopilo članstvo Šentjakobskega Sokola, 28 po številu, z ljubljanskimi prostimi vajami in pokazalo, da je delo v telovadnici kar najresnejše. Članstvo je nato nastopilo na orodju: drogu, dveh bradljah, konju in skoku s palico. Vadi-teljski zbor 9 članov je nastopilnato z ruskimi ^prostimi«. Telovadni nastop je zaključila skupina, ki jo je tvorilo vse-skupno članstvo z naraščajem vred. Večerna zabava se je razvila kar najlepše. Plesišče je bilo polno. Okrog paviljonov se je kar trlo ljudstva. Mize so bile zasedene vse. Petje se je glasilo tu in tam, in občinstvo se je zabavalo, kakor le rnalokedaj. Ves dan je potekel popolnoma mirno, nikjer in od nikoder ni bilo n»K. najmanjše stvari, ki bi bila le količkaj motila siavnost. Ali kaj se je zgodilo? Bilo je okrog 11. ure ponoči, ko so zagledali nekateri udeležniki veselice nekak ognjen trak, ki se je naenkrat pojavil v zraku na /dolnjem koncu veseličnega prostora. Takoj nato pa se je začul silen —-pok. Obenem pa je zažvižgalo preko veseličnega prostora, kakor bi letele kroglje iz puške. »Bomba! Bomba!« Izpraševali so, ali je kdo ranjen, odkod bomba? Policija je konstatirala, da je bila vržena bomba iz one ulice, ki vodi od ulice Industria proti železniški progi. Našlo se je železne drobce, ki so pokazali, da je porabil zločinec kos plinske cevi in jo nabasal z nasekanim železom. Drobci bombe so prileteli preko vsega veseličnega prostora v zgornji zid, odkoder so prileteli potem na mize že toliko oslabljeni, da niso napravili Škode. Bili so pa še vroči in so še smrdeli po smodniku. Tak kos bombe je priletel tudi na vrtni prostor ob veseliČ-nem prostoru se "ahajajoče Legovičeve gostilne, drug kos pa na prav tak prostor Vetničeve krčme, kjer je zadel nekega Jermana, kateremu pa je po sreči raztrgal ie rokav,,ne da bi bil Jerman ranjen. Drobec bombe je zadel tudi gospo Engelma-novo, ki je vodila kavarniški paviljon na zgornjem kraju veseličnega prostora,' a sreča je hotela, da gospa ni bila ranjena. Italijani so torej najeli V nedeljo 21. junija 1914. svojega človeka, ki je vrgel bombo na veselični prostor tned| Slovence z namenom, da ubije kolikor mogoče več Slovencev. Kolikor več, toliko bolj vesela bi bila italijanska duša! Nemci hočejo nas izriniti z naše zemlje in kdor ostane na svoji grudi, se mora ponemčiti, da bo tako stvorjen neroški most do Adrije in zagospoduje Nemec v Trstu. Italijani jim pomagajo kar z bombami, ne da bi računali na to, da je boj Nemcev za Jadranske dežele ravno tako naperjen proti njim kakor proti nam! Ako bi padli mi, potem je že tudi boj z Italijani končan. En mah in konec bi jih bilo! Tako so šibki, zato pa tudi tako zaslepljeni, da , so se udinjali svojemu največjemu sovražniku, Nemcu. Ostri se boj Nemcev in Italijanov proti nam, ostri- se ta boj, znamenje, da smo ha pravi poti in s te poti ne smemo kreniti na drugo. Vidimo svoje sovražnike, čutimo jih, vidimo zveze, toda ne obupava rno ne ob nemškem zmerjanju in izpodrivanju ne ob laški bombi! Naprej gremo v boj! Kvišku srca, po konci glave! Zmaga mora biti naša! Javen shod na Št. Viškigori. »Slovensko-poliiično društvo v Gorici« sklicuje javen shod na Št. Viški gori v gostilniških prostorih g. Antona Piriha, na dan 28. junija t. I. popoldne po blagoslovu. Dnevni red: Politični položaj v deželi. Poročata gg. deželna poslanca d r. F r a n-k o in Mik ti ž. bou na slouenske otroke u kočniku. Italijanski učitelj Ceschia in slovenska mati Peršolja. V »Soči« št. 98. dne 25. oktobra lanskega leta smo priobčili tako-le vest: »Pred okrajno sodnijo v Gorici je bila klicana Marija Peršolja iz Ločnika. Zakaj je bila klicana, ni bilo razvidno iz vabila: mislila je, da je kaj rad: otrok. Nemalo je bila žena razočarana, ko je izvedela, da je tožena radi žaljenja časti in da jo toži znani prijatelj Ločniških Slovencev italijanski učitelj Ceschia. Stvar je ta: Znano je, kako vabijo Italijani v Ločniku slovenske otroke v italijansko šolo; obljubljajo jim obleke in kdo ve kaj še vse. Peršolja je bila izjavila, da jej je Ceschia ponujal za otroka obleke in 30 K denarja, ako pošlje svojega otroka v italijansko šolo. Učitelj Ceschia je šel tožit Slovenko. On je izpovedal pred sodnijo, da je bil v hiši pri Peršoljevi, jej obljubil obleke za otroka, ali denarja jej ni obljubil, tako pravi on. Mož je tudi prisegel na to. Peršoljeva je bila radi tega obsojena na 5 dni zapora. Podana je proti razsodbi ničnostna pritožba. — O stvari spregovorimo obširneje po vsklicni razpravi.« Dostavljamo, da je bila Peršoljeva pred sodnijo sama, brez pravnega zastopnika in da jo je sodil znani italijanski sodnik Leonardo V i n c i. Sodnik je bil ženo še grdo ozmerjal in obsodil. Ozmerjal jo je tako, da so se oni, ki so to slišali, zgražal i. Ceschia je mislil, da je po tej Vincijevi sodbi na varnem in Peršoljeva bo še zaprta, ker se je upala govoriti to, kar je resnično. Peršoljeva si je poiskala pravno pomoč. Pravni zastopnik njen se je z vso unemo oprijel te zadeve in stvar je bila podana drugi instanci. Ali do vsklicne razprave niti prišlo ni, ker je druga instanca sprevidela, kako ie sodila prva instanca in je kar odredila drugega sodnika. Pa tudi tukaj ni prišlo do razprave, ker je laški junak Ceschia tožbo proti Peršoljevi brezpogojno umaknil, dobro vedoč, da ie zadeva za drugo razpravo tako pripravljena, da mora on tožbo izgubiti. Peršoljeva se ni udala in laški sloviti učitelj Ceschia je ugnan. S tem, da je brezpogojno umaknil tožbo proti Peršoljevi. ie nriznal Ceschia resničnost trditev slovenske matere Peršo-Heve: da jej je oonujal obleko in denar, ako odda Fvojesra otroka v laško šolo. S tem slučajem, ki se že sam po sebi dovolj obsoia. se ima bav?ti seoaj šolska oblast, ki stori gotovo svojo dolžnost! Na noben način ne bomo trneli takih razmer v Ločniku. da bi kak laški učitelj lovil slovenske otroke v laško šolo in obljublja? obleko m denar — laški učitelji v Točmkii nai- vršijo svoTe dolžnosti v laški šoli, slovenske stariše in slovenske otroke pa naj pustijo pri miru! Politični precrled. Tridnevno premirje je sklenil albanski knez Viljem z vstaši. Nizozemski oficirji so protestirali proti temu, ker je knez naj-brže sprejel vse pogoje vstašev. — Vladne čete so 20. t m. doživele baje hud poraz. Ustašev je bilo okoli 600, vladnih čet pa 1000. Boj je bil pri Karabunarju In Lušinu. — Velesile so odklonile odposlanje mednarodnih pomožnih čet. — Nekateri voditelji severnih in južnih Albancev so ponudili knezu pomoč, ali knez nravi, da je malo zaupati tem ljudem, ki iščejo le zvez najbrže v ta namen, da bi toliko sprctneje pomagali ustaSem. — Ustaši so dobili baje zopet ojačenja. — V Draču je strašna vročina. Po mestu se širi smrad po padlih Malisorih in Miriditih. Ranjencev je polno. Vode manjka. Grško-turška kriza. — Grški kralj Konstantin je izjavil nekemu korespon-dentu: »Mir je popolnoma izključen, dokler popolnoma ne prenehajo preganjanja Grkov v vseh turških pokrajinah, posebno v Macedoniji in v Mali Aziji«. — Na Dunaju sodijo, da se bo moglo govoriti o de-finitivnem razjasnjenju odnosajev med (irsko in Turčijo Šele takrat, ko bo Grška dosegla namen, po katerem stremi, namreč: da dobi garancije od Turčije, da prizna aneksijo otokov Kiosa in Mitilene od strani Grške in pa obljubo, da ne bo motena v mirni posesti teh otokov. Srbsko-Vatikanski konkordat. — Po med Srbijo in Vatikanom sklenjenem kon-kordatu bo podrejena od sedaj naprej.katoliška cerkev v Srbiji katoliškemu nadškofu v Belgradu. Poleg tega se ustanove v Prizrenu in v Skoplju katoliške stolice, v Belgradu pa katoliški duhovni in učni zavod. Nadškofu se odmeri letna plača 16.000 din. Nadškofa in škofa imenuje papež, kralj pa mora potrditi to imenovanje. Domače vesti. Slovenskih starišev sveta narodna dolžnost je ta, da vpišejo svoje dečke za gimnazijske študije namenjene v slovensko gimnazijo! Slovenski otrok v slovensko šolo! To je pravilo, edino pravilo za poštene slovenske stariše! Nadvojvoda Friderik, generalni nadzornik domobranskih Čet, je dospel v nedeljo popoldne s svojim spremstvom v Gorico, izstopil v hotelu »Siidbahn«, potem se je peljal v Gradež in se vrnil zvečer ter potem odpotoval. Razpis službe. — Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje na svoji dekliški šoli v Trstu eno provizorično učiteljsko mesto. Prednost imajo one prosilke, ki imajo vsposobljenost za poučevanje laščine. S potrebnimi dekreti opremljene prošnje naj se vlože do 10. julija 1.1. pri vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 20. junija 1914. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v Tolminu dne 29. t, m. koncert in sicer v gledališki dvorani. Pričetek ob 5. uri popoldne. Kupujte srečke za tombolo v Volčji-dragi v koristi slovenskim šolam v Gorici! Svečana izročitev redov pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. 19. t. m. opoldne je ravnatelj državne železnice dvorni svetnik G a 1 a m b o s svečano izročil na ravnateljstvu državne železnice v Trstu nadsvetniku državne železnice Dr. Aleksandru Messrner, načelniku oddelka II., podeljeni vitežki križec Fran Josipovega reda, strojnemu mojstru pri kurilnici v Splitu Josipu Sarič podeljeni srebrni zaslužni križec s krono in ogibnemu pregledniku na državnem kolodvoru v Trstu Antonu Frank podeljeni srebni zaslužni križec. Povdarjajoč zasluge vsakega posameznika, ki so z odlikovanji našle vidno priznanje, jim je pripel osebno odlikovanja na prša in končal svoj nagovor s trikratnim, navdušeno sprejetim vsklikom na Njega Veličanstvo cesarja. Nato se je zahvalil nadsvetnik državne železnice Dr. Messrner tudi v imenu soodlikovancev ter je sklenil svoj zahvalni govor z vsklikom na Njega eksce-lenco železniškega ministra. Slovensko deželno učiteljsko društvo za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščan-sko se je ustanovilo pred kratkim. Namestil ištvo je pravila potrdilo, kakor naznanja tržaški uradni list. Občni zbor »Zveze slovenskih športnih društev za Primorsko s sedežem v Gorici« se je vršil v nedeljo ob 9. dopoldne. K zvezi so pristopila dosedaj ta športna društva: »Gorica«, »Danica«, »Vrtojba«, »Miren«, »Solkan« in »Balkan« iz Trsta. Vsa ta društva so tudi bila na občnem zboru zastopana. Po predsedniku je bilo dalje zastopano tudi kolesarsko društvo »Ilirija* iz Ljubljane. Izvoljen j» bil ta odbor: predsednik: Rudolf Drufov-ka, »Gorica«; podpredsednik: Leopold Pegan, »Balkan«; tajnik: Fran Batjel, * Danica <<; tajnikov namestnik: Emil Firm, »Balkan«; blagajnik: Fran Faganel, »Vrtojba«; odbornika: Ferdo Lepuš »Miren« in Ivan Doljak »Solkan«. — Društva, oklenite se Zveze športnih društev in pristopajte k njef polnoStevilno. Klub neaktivnih častnikov v Gorici priredi 28. t. in. glavno streljanje za dobitke v Panovcu. Pričetek ob 3. pop Svirala bo vojaška godba. Na brzovlakih državne železnice so že odpravili razna naznanila v slovenskem jeziku, sedaj jih hočejo odpraviti menda še z drugih vlakov, ker nekaj prelepljajo, kar izgine in se potem lahko nastavi samo nemška naznanila. Za vsak košček pravice slov. jezika na železnici se moramo posebej boriti. Borili se bomo tudi za slovenska naznanila. Hočemo in moramo jih imeti! Sankcijoniran deželno-zborski sklep. § 14 cestno policijskega reda zahteva odslej, da se morajo umikati vozovi na levo in prehitevati na desno. Če prideta na križišču istočasno skup dva vozova, potem ima prednost voz, ki pride od leve strani. Vsi vozovi se pa morajo umikati vozovom, kjer so člani cesarske rodovine, vojaškim četam, procesijam, pogrebom, poštnim in gasilskim vozovom. Porotno zasedanje v Gorici. — Danes in včeraj se vrši porotna obravnava proti nekemu Fajsu, bivšemu finančnemu stražniku v Dolenjah na italijanski meji. Obtoženca zagovarja dr. Turna. Razprava je tajna. Ker so porotniki laške in slovenske narodnosti, je treba vsako izpoved in vsak spis prevesti na drug jezik, vsled česar je razprava zelo zamudna. Fajs je obtožen, da je spolno zlobaril svojo nedoletno hčerko in jo vrhu tega še inficiral s spolno boleznijo. Zaslišanih je bilo mnogo prič, med temi tudi doktor. Spitz, zdravnik vojaške bolnice, ki je izjavil, da je obtoženec spolno bolan in se je radi tega zdravil v vojaški bolnici. Sorodniki obtoženca so se pričevanju odpovedali. Kljub mnogim obremenilnim izjavam prič, izjavlja obtoženec, da ni kriv. Razprava se nadaljuje popoldne. Kazenska razprava proti R. Konje-dicu radi poloma »Mizarske zadruge« v Solkanu je končala v soboto zvečer. Dopoldne je bil zaslišan izvedenec Kačič, vodja goriške filijalke Ljubljanske kreditne banke. Popoludne sta govorila obširno prvi državni pravdnik Jeglič in branitelj dr. Turna. Rudolf Konjedic je obsojen radi krivde konkurza M. Z. na 6 tednov strogega zapora, katerega pa je že prestal s preiskovalnim zaporom. V Krminu pričenja zadnje čase nenavadno ostra gonja proti Slovencem! Niso dali miru, predno niso odnesli slov. trgovcu na Locatellijevem trgu slov. napisa! čez noč so ga vzeli laški napeteži. Velika čast! — Vprašamo gospoda župana barona Locatellija, ali ostane indiferenten napram taki grdi gonji proti Slovencem?! — »L' Eco« ima čudovito veselje nad tem, da je izginil slovenski napis!! Artilerijsko brigadno poveljstvo in poveljstvo artil. trdnjavskega polka (garnizi-je v Vipavi in Gorici) bo s prihodnjim letom v našem mestu po izvedeni reorganizaciji artilerije. H gostovanju Chariejevega velikanskega cirkusa se nam piše. — Od vsega začetka ozko določene meje circenzične umetnosti niso mogle niti prekoračiti okvirja maneže, niti niso mogle obstati v današnji po novem, lepšem in po spopolnitvi stremeči družbi v stari obliki. Vsi poizkusi »reformirati« dosedanjo obliko so se hitro izjalovili. Uvedba teatraličnega v cirkus ni ugajala in v Ameriki običajni multiplikacij-ski eksempel z mrtvimi rnaterialijami je bil pravilno presojen kot to, kar je namreč kot brezpomembni kič! Trdilo se je, da spada bluf k cirkusu, to naziranje je pa čisto napačno. Tekom par let se je razvilo brez vsega blufa iz klasične cirkuške u-metnosti nekaj novega, kar se ne more izmisliti niti z napenjanjem možgan niti u-stvariti« z divjim iskanjem idej: cirkuško gledišče. Cirkus korenini parvzaprav že tisočletja tako globoko v ljubezni ljudi -~ v vsakem sloju prebivalstva, v vsaki starosti, y vsakem poklicu, v vseh deželah se ljudje tako brezpogojno zanimajo zanj, da je nemogoče govoriti o »izumiranju« tega najstarejšega in najpriljubljenejšega zaba-vališča širokih mas. Vse umetnosti varie-teja, gledališča datirajo šele iz novejše dobe, dočim je bil c i r k u s že v starem veku veselje naroda in kraljev. Še nobenih 10 let ni prešlo, kar je vse hrepenelo po mo-h, ki bi ustvaril iz večne enoličnosti že prenasičene cirkuške umetnosti nekaj novega, popolnejšega. Razvoj Chariejevega velikanskega podjetja, uspeh Char- iejevega sistema kaže, da je tu najdena prava pot principielnega spoznanja: cirkuško gledišče. I/, vseh dežel združuje ljudi in živali v mase, upliva poučno in zabavno, združuje z zabavo moment znanstvenega napredka, izpolnuje kulturne naloge, stremi za idealnimi cilji in učinkuje z naj-rafiniranejširn izrabljanjem vseh modernih pridobitev naravnost premagujoče s svojim zunanjim bleskom, improvizirano u-dobnostjo in zmagujočo hitrostjo. Veleka-pital deluje v cirkuškem gledišču. Milijoni hite v visoke obokane prostore, milijoni se vesele na na verjetni hitrosti kombiniranega cirkuškega gledišča. Pogled na u-metnosti, živali, narode se združuje v en okvir — v vse obsegajočo velerazstavo; mase nastopijo in kvaliteta proizvajanja zmaga. Cirkuško gledišče je podesetvor-jenje nekdanjega »cirkusa«, cel dan je odprto in cel dan zabava. Staro in mlado najde tu nekaj, kar ga zanima. Od 9. dopoldne pa do 11. zvečer je odprto cirkuško gledišče; z jutranjim solncem se prične delo v. šotorih in traja, dokler niso posušene vse luči v prostornih šotorih. Proti večeru pije strup, zvečer pleše na Placuti. — 17-letni Srečko Brajnik je bil v nedeljo popoldne strašno nesrečen in tudi še proti večeru. S seboj je imel v ma/i steklenici zaprto sredstvo proti vsem nesrečam in v obupnem trenotku je segel po stekleničici in malo popil; hitro pa se je skesal in odložil, nesli so ga v bolnišnico k usmiljenim bratom, mu izprali fino želodec in Srečko je šel srečen iz bolnišnice —- plesat na Placuto. Rekel je, da za zdaj se mu zdi še lepše na Placuti kot na onem svetu, v katerega je hotel pogledati malo poprej. Greh bi bil zamuditi tako priliko kot se nudi sedaj v »Central ¦• Bio«, kjer se predstavlja znamenito klasično delo »Devica Orleanska«, njeno življenje, njena slava in njena tragična smrt na grmadi Ta predstava je polna dramatičnih efektov in vzbuja zanimanje od začetka do konca. Priporočljiva je posebno za šolsko mladino. Od 23.—30. se vidi ta izbo-ren film zjutraj in popoldan, tako da je vstreženo okoličanskim in meščanskim potrebam. Aretirali so v Gorici brezposelno deklo Marijo Saladin, ki je obdolžetta tatvine raznih predmetov v znesku 140 K. Sidro-Syrup. Sarsaparillae oompoB. Čutilo krvi. Steklenic« K 3 60 in 7 50 ^"Sidro-Liniment. XfSS I Nadomestilo za sidro-Paln-Fxpeller. j N" BaleAlnea!aJiuio6emaillozaprehla.jenjt. ri>un>»ti*>-m. 1 trganje po ndib. itd. /i ^ Steklenica K -.80. 140. 2- ^JT J Sidro-žvepleno-mazilo. Dobi 00 »koro v vsaki apoteki «li pi Or. Rictiter-jevi apoteki „pri flatem levu",^ Praga I, Ettzabethstrasse 5 Razpis dražbe. Cerkveno skladovni odbor v Bovcu razpisuje popravo župnišča v Bovcu PopraviIni stroški so proračuujeni na 5240 K in sicer mizarska dela na 4300 K in zidarska dela na 940 K. Proračun in stavbeni pogoji so m vpogled v občinski pisarni ob uradnih urah. Pismene ponudbe z enotnimi ce nami in 10% varščino v denarju al pupilarno varnih vrednostnih listinah s poslati podpisanemu odboru do 10. jt lija t. 1. Cerkveno skladovni odbor s pridržuje popolno prosto sklepanje sprejetju ali odklonitvi ponudb. Cerkveno skladovni odbor v Bovcu dne 22. junija 1914. Predsednik: Izidor Osfan i. r. ,- Mihajlo Turt prlporofa vvojo »»- BRIVNICO :: 0oricfl« 'i oniviMiuu na Rornu šj< , zavedno občinstvo iz Peyme in tudi iz Go- I rice je prišlo mnogo gostov. — Kot prvi so nastopili' pevci in pevke iz Pevme in zapeli ono lepo pesem »Nazaj v planinski raj« dovršeno in lepo. Potem je sledila Komelova »Pobratimija«, ki so jo izvajali z isto dovršenostjo. Pod spretnim vod-^i^i&^JMSkjag. želi jigvei in 'pevko Uslužen" aplavz.' — Druga točka je bila dramatična.predstava burke »Blažni-c a .V P r v e tir n a d s t r o p j u«, ki so jo izvajali člani, »Dram. odseka Sokola iz Gorice«. Burka je ugajala, zakar je pričal glasen smeli med ' občinstvom. Posebno pohvaliti moramo gospice: Ariglerje-v o in B a z i I i j e v o. G.ca Arigler je izvršila svojo nalogo nad vse dobro in dramatičnemu odseku moramo le častitati na njeni pridobitvi. Tudi g. Baziljeva je, kakor vedno, igrala dobro. — Gospodje so bili vsi na mestu. — Po končanem vspore-du se je razvila prosta zabava in gospice so pridno prodajale cvetlice med občinstvom in mislim, da je umestno ako posebno omenjam predsednico g. .Tug, ki je s' požrtvovalnostjo in spretnostjo vodila celo veselico. — Pevmčani so pokazali, da umejejo velik kulturen pomen naše šolske družbe in zato jim kličemo: Le naprej po začrtani poti! — Podružnica Ciril-Metodove družbe in Telovadno društvo Sokol v Mirim priredita dne 2. avgusta veliko ljudsko slav-Ije, na kar že sedaj opozarjamo slavna I društva v okolici, da naj se na to prireditev blagovolijo ozirati pri določanju svojih J morebitnih veselic. Veselica se bo vršila v večjem slogu kakor igre, petje, telovadba, v senčnatih prostorih gostilne Maru-šič v Mirnu (pri mostu) tik vode Vipave. Riheniberg. — Sokolstvo zahteva inteligence ter telesnega in duševnega napora. Zato se pa po deželi le s trudom vzdržujejo ta koristna društva. Med naj-čilejšimi podeželnimi sokolskimi društvi je Sokol v Rihembergu, za kar gre vsa čast tukajšnji zavedni mladini, posebno pa mlademu Sokolu 0'zeju, ki korenito pojmuje nalogo sokolstva ter žrtvuje v to obilo svojih moči in časa. Povspel se je za to Sokol v Rihembergu do zasluženega vzgleda. In ni čudno, da se ljudstvo rado in z vnemo vdeležuje njegovih prireditev, ki se vselej lepo izvršijo. Nekdanje pijančevanje, robatost in krokauje izginja med mladino, ki se vse lepše vede in za dobro vnema. Lepo veselico je priredil ta Sokol v Rihembergu 7. t. m. Razne vaje so izvajali Sokoli in Sokolice ter naraščaj dečkov in deklic. Vse se je divilo lepim vajam in vsakdo je bil ponosen na mladino, ki mesto v brezdelju, pohajkovanju itd. vadi duha in telo v treznem, krepkem sokol-skem duhu. Nepokvarjen človek se mora I nad tako mladino v istini radovati in jo k temu še bodriti. Toda našel se je človek, I ki bi rad Sokola pokopal na dno pekla. I Ker ne more škoditi odraslim Sokolom, spravil se je uad nežni naraščaj. Ti spadajo še pod šol. oblast; zato pa učitelj, i krajin" in okrajni šol. svet in vse oblasti v boj proti malim Sokoličem. Ta večni I pravdar in tožbar, je naš župnik Straucar, ki pod pretvezo ponočevanja, pijančevanja in plesanja se je zdaj dvignil s krvavo zatožbo proti naraščaju. Vsakdo in on tudi ve, da sokolska mladina ne popiva in ne divja, in vzrok je te njegove gonje I le, ker se mu ne dajo vkleniti v njegov klerikalni jarem. Starišem prizadene s tem lahko sitnosti, hoje in troške — pa jezo. A Sokolu samemu ne bo škodoval: Se več pristašev bo imel. Upamo pa tudi, da oblasti ne pojdejo na škodoželjne liina-nice tožnikove, ker Sokolovo delo pojmujejo celo v visokih krogih toliko, da mladini celo priporočajo vstop v sokolske vrste. Sokol pa tudi ni čuk in se vsakega zdražbauja in kvakanja ne zboji! V Dobravliah se vrši fantovski ples v nedeljo, dne 28. junija. Narodna obramba. ; dopisi. I Konjski sejm v Devinu. — Javni ples. i — Cvetlični dan. — V sredo dne 24. t. m. § n-'i dan sv. Ivana se vrši starodavni konj- 1 ski sijjiti. — Pri tej priliki priredi bralno in 1 Pevsko društvo Ladija« v Devinu na ob- I -Mskem vrtu javni ples, pri katerem svira i v'la godba iz NabreŽ. ne. Ob enem priredi I Ciril-Metodova podružnica cvetlični dan. I CM.ova veselica v Pevmi. — Dne 21. J l "»¦ je priredila C. M. podružnica v Pev- | »ji: lepo veselico z bogatim vsporedom. — 1 ^e okoli 4. popoldan se je začelo zbirati *mmmmmmmmim*Bmmunmmmmmm I Steckenp.erd lilijno mlečnato milo I od tvrdke Bergmana 4 Go., Tetschen na Labl I ostane nedoBegljivo prej in slej * svoj! a8tn- ¦ kovitoati proti pegam in te neizogibno potrebno ¦ «ft umno negovanje kože in lepote. To spriCojejo I E""nalna pisma, k| nam dohajajo vsak dan. K Dobiva se po 80 vla, v lekarnab, mlrodilnicah | in trgovinah r parfumi. Gospodarske vesti. Občni zbor Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici se je vršil v nedeljo ob 10. dopoldne v društvenih prostorih. Zborovanje je vodil predsednik likvidacijskega odbora g. ravnatelj Žnideršič. Obširno in zanimivo poročilo odbora je prebral g. ravnatelj B a j c c. Sanacija zadruge napreduje, vsled denarne krize sicer počasneje, a uspelii so vendar zadovoljivi. Treba je le, da se člani zanimajo za sanacijo, ker j potem bo tudi lažje doseči podpore od države in eventuelno tudi od dežele. V treh letih bo sanacija zadruge izvršena, ker znaša ves primanjkljaj, če upoštevamo vsa aktiva in pasiva le še okoli 350.000 K. Za nadzorstvo je poročal dr. Podgor-nik. Delovanje likvidacijskega odbora je vredno vse pohvale. Nato pojasnjuje način sanacije zadruge, kakor jo je mislil izvesti likvidacijski odbor. Podpore so dosegljive le, če člani sami tudi nekaj žrtvujejo. V tem slučaju je državna podpora i čisto sigurna. Podpore od strani občin so skoraj izključene, ker od vseh občin, ki se jih je naprosilo, je obljubila le občina Miren podporo. Mislilo se je tudi na ustanovitev nove banke, ki bi prevzela sanacijo zadruge. Vsled neugodnega stanja denarnega trga in eventuelno tudi radi previsoko določenih deležev je pa bila ustanovitev banke nemogoča. Priporočljiva pa je ustanovitev nove zadruge. Za to stvar se pa morajo člani topio zavzeti, ker le na ta | način je mogoče zadrugo ustanoviti. Tudi vprašanje Trgovskega doma se more na siičen način ugodno rešiti. Predsednik prebere nato poročilo obeh preglednikov, ki potrdita dobro poslovanje odbora. Vsa j poročila so nato sprejeta. ! Slede volitve. V celoti se sprejme od j dr. Podgornika predlagana lista. Soglasno z vsklikom se izvolijo v načelstvo: dr. Puc, dr. Šapla, Poveraj, Žnideršič, Kra-vos. Kerševani in Bežek. V nadzorstvo so izvoljeni tudi soglasno in z vzklikom I gospodje: Oblokar Ivan, Pregrad Ivan, I Zilih Josip, dr. Podgornik Karel, Klanj-ŠčeK Josii.. Erzetič Anton, Furlani Leopold, Iviritnik Anton in Jerkič Jože. Ker se pa ni doseglo sporazuma glede enega člana, so se izvršile volitve z listki in so izvoljeni kot zastopniki upnikov gospodje: Kovač Ignac, župan, g. inž. Vošnjak, dr. Kersnik in dirigent Kačič. Kot zastopniki zadružnikov pa gospodje: ravnatelj Žnideršič. trgovec Kravos in dr. Šapla. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo danes: črešenj 70 kvintalov po 44 K, hrušk 25 po 36 K, breskev 5 po 90, ribezelj 2 po 50. fižola 20 po 32, špargljev 5 po 58, krompirja 35 po 14, jagod 40 kg po 140, fig 6 kg po 00, grozdja sv. Ivana 3 po 38 kron. Sokolski vestnik. Sokolski zlet III. okrožja v Dornbergu. — Okrožni zlet. kateri se je vršil v nedeljo 21. junija v gradu »(iradiškega mlina«, bi se sicer moral vršiti v Dornbergu, toda nenaklonjenost domačega županstva je prisililo društveni odbor, obrniti se do sosednega za privoljenje zleta, kateri se je pa radevoljno odzvalo prošnji. Ob vročem popoldanskem dnevu se je pričelo zbirati članstvo na postaji v Dornbergu; ob 4. uri je odkorakalo 88 članov v izpre-vodu skozi vas na telovadišče. Pri javni telovadbi je nastopilo 44 članov z ljubljanskimi prostimi vajami. Izvedba dobra. Komaj konča nastop članstva, že prikoraka I.= članic, katere so izvajale župne proste vaje. Nastop je vodila sestra na-čelnica Goriškega Sokola povsem vzorno. Občinstvo je burno aplavdiralo našim vrlim Sokolicam. Za njimi nastopi 18 čla-| nov naraščaja, ki je dovršeno rešil svojo I nalogo. Na orodju so nastopile 2 vrsti na I drogu 1 na bradlji, izkazalo se je, da društva le malo telovadijo na orodju. Zaklju-I ček telovadbe je bila krasna skupina, pri kateri je sodelovalo vse članstvo, izvedba vzorna. V imenu domačega društva pozdravi vse navzoče starosta br. Luznik, na kar se mu zahvali župni starosta br. dr. Irgolič, ki je spodbujal Sokole k nadaljne-mu vztrajnemu delu ter na III. slovenski vsesokolski zler. Občinstva je bilo mnogo in je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika. Po končanem vsporedu se je pričela animirana zabava. Članstvo naj pa prične s podvojeno silo, delovati v svojih društvih, kar bo v ponos Sokola in v pro-speh sokolske organizacije. Pripravljajte se za župni zlet 5. julija v Štandrežu, ki je glavna skušnja nastopa naše župe na vse-sokolskem zletu v Ljubljani. — Na zdar! Kot ustanovnikl k društvu »Sokolski dom« v Gorici so pristopili sledeči gg.: dr. Dinko Puc. odvetnik, dr. Drago Marušič, odvetniški kandidat, dr. Anton Šapla, odvetniški kandidat, Ivan Miklavc, trgovski I sotrudnik, Davorin Černetič, trgovec; Rado Lenard, trgovec, Ernest Berbuč, trgovski sotrudnik, Fran Dovgan, žel. uradnik, dr. Fran Gabršček, odvetnik, Alojz Drufovka, trgovec, Adolf Urbančič, mesar, Fran Dominko, ravnatelj kmet. šole v pok., Jakob Zupančič, c. kr. profesor — vsi v Gorici ter Ignac Križman, nadučitelj v Dornbergu. Živijo ter mnogo naslednikov! Odbor. Razne vesti. Mestni svet tržaški je dovolil za »Lego Nazionale« podporo 15.000 K. Dr. W i 1 f a n je med drugim predlagal, da ako se že da Legi ta znesek, naj se da pa C. M. D. 10.000 K. P u e c h e r je predlagal, naj občina prevzame vse zavode, ki jih vzdržujeta Lega in C. M. D. Wilfanov predlog je bil seveda odklonjen in istotako Pue-cherjev. Glasovali so z a samo Slovenci in socialisti. Sprejet je bil predlog dr. Slavi k a, da se pri Sv. M. Magdaleni sezida tudi slovenska šola ob jednem z laško. Umrla je na Dunaju baronica Berta Suttner, znana apostolica mirovnega gibanja, pisateljica brošure: Proč z orožjem! Leta 1905. je dobila Nobelovo mirovno nagrado. Morski pes v Kvarneru. — Poveljnik parobroda Neptun iz Lošinja je opazil v nedeljo popoldne v Kvarneru morskega lisa, ki je bil dolg 4 m in pol. Kapitan je streljal nanj iz revolverja pa ga ni zadel. Velika zrakoplovna nesreča se je pripetila v soboto, dne 20. t. m. pred Dunajem, v Fischamendu. Tam se je dvignil ob 8. uri zjutraj v zrak vodljivi vojaški zrakoplov > Koerting« s sedmimi osebami v to svrho, da bi delali foto-geometriene posnetke. Zrakoplov je vodil stotnik Haus-\virth z dvema nadporočnikoma Hofstiit-terjem in Breuerjem. s poročnikom Hai-dingerjeui, s korporalom Hadima, poddesetnikom Wcberjem in civilnim inženirjem Kammererjem. — Za imenovanim zrakoplovom se je dvignil v zrak nadporoenik Flatz s fregatnim poročnikom Bucbtejem v letalnem stroju ter skušal prehiteti zrakoplov in se dvigniti više v zrak. Oddaljena sta bila eden od drugega pol kilometra: sedaj je bil zrakoplov nad letalnim strojem, sedaj pod njim, sedaj ga je obkvo-ževal okoli in okoli. Naenkrat bilo je okoli 10. ure je letalni stroj zrakoplov zadel. Grozen plamen se je pojavil kot blisk, oba, zrakoplov in aeroolan, sta bila momental-no v ogniu in v naslednjem trenutku-že na tleh. — Vseh 9 zrakoplovcev je našlo smrt v tej grozni nesreči. Med ponesrečenimi je tudi nadporoenik F. Hofstatter, ki je služil pri 47. polku v Gorici. Usoda nama je ugrabila ljubljenega sinčka Vladimirju. Olga in Vladimir Knafliš. Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št 7 priporoča svojo mesnico, v kateri sece meso prve vrste is vse drago, bar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higlenično opremljena. Na zahtevo strank se ::: : pošilja meso na dom.: : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglaso na dom v isti hiši I. nadstropje. ¦f, ¦___________________ Okrožnica na vse podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« na Goriškem. — Podpisana'odbora sta sklenila v svoji seji dne 20. maja t. 1., da se obrneta do vseh cenjenih podružnic na Goriškem s .pro|n|o: .d^rir^e;§.4uyja tJ I. na god sv. Cirila in *Me*to*da "*8vtt™K4 dan, oziroma zbirko v korist naši »Narodni šoli« v Gorici na Blančah. Ne zadostuje* več tu dvorazrednica, kakor se je izprva mislilo, ampak jo moramo razširit^ še letos v večrazrednico, ako- Hočemo vštra- | i jati v boju proti Lahom in Nemcem. Mesečni izkazi »Družbine« blagajne pa kažejo, da redni dohodki ne zadostujejo niti za kritje rednih stroškov; niti misliti ne smemo, da bi si kaj mogli prihraniti za zidanje. V ta namen so priredila že razna goriška društva C. M. ples dne 7. fehr. ki je dal čistega dobička 1618 K; meseca maja se je izkupilo na cveti, dnevu v 1 Gorici nad 2130,K. Izdatno podporo so obljubila še nekatera druga društva. j ¦ Obračamo se tudi na Vas s prošnjo, j ¦ da priredite prihodnji mesec cvetlično | zbirko v ta namen in v par mesecih bo stala naša trdnjava trdno, zmožna boja napram Švabu. Cenj.gg- odborniki in odbornice! Vložite v ta namen čimprejc priloženo prošnjo kolekovano z 2 kronami na c. kr. okr. glavarstvo. - - Vporabljajte le sveže cvetlice, da s-e na ta način izognete stroškom! Nabrani denar blagovolite poslati po priloženem čeku v Gorico. Konečne rezultate prineseta lista »Edinost« in I Soča«. | V nadi, da se 5. jul. s kakoršnimkolim f prispevkom spomnite naše dece, že naprej I Kkrena hvala. - Z;i odbor ženske in možke C. M. podruž-| niče v Gorici: | Dr: Deruani E. Turk A. i t. č. predsednik. t. č. tajnik. f Kakor je posneti iz raznih listov, pri-I rede cvetlične dneve oziroma veselice in tombolo sledeča društva v prid C. M. šoli I v Gorici: C. M. podružnicav Šmarjah; C. 1 M. podr. v Divači: C. M. podr. v Rihembergu; C. M. podr. v Žt. Petru in Volčji-dragi (cveti, dan); Pevsko in bralno dr. Prešeren« v Št. -Petru pri Gorici tombolo i v Volčiidragi. Druga društva še slede. | Kres pred godom sv. Cirila in Metoda I priredi letos 4. jul. (sobota) moška podr. K C. M. na vrtu pri »Fonu« na Solkanski I cesti. Vstop je vsem prost. I Nove koleke je zopet založila »Druž-I ba C. M.< v Ljubljani. V zalogi jih ima se-I daj 8 vrst. Oni. ki jih nočejo kupovati. i pravijo, da niso lepi!! i Ciril-Metodova podružnica v Mirnu I je imela dne 24. p. m. svoj redni občni 1 zbor. Izvolil se je sledeči odbor: predsed-I niča: Josipina Pavletič; namestnica: I Franja Jaki!; tajnica: Slavica Vilhar; na-I mestnica: Alojzija Uršič; blagajntca: Ve-1 u) Marmolja; namestnica: Ana Šandrin. ¦ Odborniki: Vuk Kristina. Milka Faganeli. I '/.viki Jakil, Marija Pavlin, Niko Jakil. i Leštan Ivan. Pregledovalca računov: I Henrik Vuk. Julij Jakil. Novemu odboru I želimo v zopetnem marljivem delovanju I prav lepih uspehov. Razpis teil v pospeševanje živinoreje in kmetijstva. Uporabljaje denarno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. minis-terstvo za poljedelstvo v pospeševanje naše govedoreje, prešičjereje, čebelarstva -in perutninarstva, je sklenil deželni odbor pospeševati tudi letos tekmovanje med kmetovalci, malimi posestniki in koloni in objavlja v ta namen sledeče razpise daril: I. za dobro vodstvo in oskrbovanje postaj za spuščanje bikov. Za ta darila se morejo potegovati voditelji postaj za spuščanje bikov. Pri podeljevanju daril se bode upoštevalo: a) število bikov ple-menjakov; b) oskrbovanje in krmljenje bikov; c) oskrbovanje hleva in pritiklin; č) vodstvo zapiska o spuščanju. II. Za zgradbe, prezidave in uredbe hlevov. Za ta darila se morajo potegovati mali posestniki, ki dokažejo, da so tekom leta zgradili, pre-zidali, ali uredili hlevska poslopja, ki po svojej prostornosti odgovarjajo potrebam dotične kmetije in so tudi v zdravstvenem in gospodarskem oziru povoljna. III. Za zgradbo gnojišč in pravilno ravnanje z J gnojem. Pri podeljevanju teh daril se upošteva sistem, po katerem so napravljena j gnojišča, ali so ograjena 2 zidom, cementom ali samo z zemljo ali je preskrbljeno za odtok gnojnice v posebno zgrajeno jamo. Upošteva se tudi to, ali je gnojišče na primernem mestu in kako se hrani in oskrbuje hlevski gnoj itd. IV. Za pravilno ravnanje s krmili in njih hranenje. Za ta darila se morejo potegovati mali posestniki, ki dokažejo, da so uvedli na svojih posestvih pravilen sistem hranenja krmil posebno pa taki, ki dokažejo, da so uvedli na svojih posestvih »ensilažo«. Pri podeljevanju teh daril bodo imeli prednost tekmovalci, ki so izvršili izboljšave po navodilih deželnega odbora. V. Za izbolj- ! šaiije prešičjereje, oskrbovanje plemenskih postaj, zgradbo in preuredbo prešičjih hlevov in za brezplačno oddajo plemenskih mrjascev. VI. Za pravilno čebela-renje. Za ta darila se morejo potegovati j vsi čebelarji, ki dokažejo, da pravilno če- » belarijo. Darila se bodo podeljevala v ob- -liki modernega in racijonalnega čebelar- j skega orodja. VII. Za pospeševanje pe- I rutninarstva. Ta razpis ima namen pospeševati pravilno zgradbo kurnikov in iz-rejo za jajca in meso dobre perutnine. Zadevna navodila se izdajo na posebnih letakih. Razun tega se bodo vršila tudi posebna predavanja o perutninarstvu. Prošnje za podelitev vseh zgoraj označenih daril je predložiti po dotičnih županstvih deželnemu odboru do 15. julija 1914. Deželni odbor. PALMA je neobrabljiv kavčuk podpetnik. Poleg navedenih so otvorjene že tudi večje stavbe SPD, ki se tako po nepopisno krasni svoji legi in zelo ugodnimi dohodi, kot po izborni hotelski oskrbi in postrežbi še predvsem priporočajo vsem prijateljem narave, izletnikom z rodbinami, društvom itd. Le-ta planinska letovišča z najpopolnejšo oskrbo, vedno svežimi jedili in dobro pijačo, ki so kaj pripravna in ugodna za daljše bivanje, so: Bistriška koča ob izviru Kamniške Bistrice, iz osrčja Savinjskih alp. Dohod iz Kamnika po cesti kolovozni ali romantično izpeljani, dobronadelani jahalni stezi (velezanimive tesni potoka Bele) ob naravnem mostu »Predaselj« 21/-2\\. Od tod se ti nudijo premnogi izleti in gorske ture. Najzanimivejše so: Kamniško sedlo (Kamniška koča — že oskrbovana — (1921 m), 3V2h, Grintovec (2559 m) 5h, Velika Planina (Koča na V. Pl. 1555 m — že oskrbovana) 3h. Aljažev Dom v Vratih (1010* m). Naj-impozantnejša stavba SPD — turist, hotel — tik pod 1000 m visoko znamenito Severno triglavsko steno! Dohod iz želez, postaje Dovjc-Mojstrana (2X/-M) po tlob-ronalelani cesti mimo prekrasnega slapa Pcričnika in po celi divjeromantični dolini »Vrata«, ki slovi kot ena izmed najlepših dolin v Alpah, sploh je planinska promenada brez primere in ti ostane vedno v hvaležnem spominu. Turist, hotel »Zlatorog« ob Bohinj, jezeru. Najnovejša plan. postojanska SPD ob gorenjem zahodnem koncu Bohinjskega jezera — bisera Julijskih alp! Krasne promenade ob jezeru (kopališče, čolnarna!) Ih od hotela sloviti in mnogoopevani slap Savice! Dohod iz želez, postaje Bohinj. Bistrica peš 2'/2h; vozni promet (omnibus trikrat dnevno, tja in nazaj). Zahtevajte brošur o, ki jo je ravnokar izdal Osred. odbor Slov. plan. društva v Ljubljani! Slovensko planinsko društvo. Slovensko planinsko društvo javlja pt. svojim članom in drugim ljubiteljem slov. planin, da so otvorjene dosedaj že sledeče plan. postojanke: Kadilnikova koča na Golici (1836 m); Dohod ali iz želez, postaje Jesenice čez vas.Planino (1000 m — gostilna pri Kopitarju — P/jh) ter po nemškem aH slov. potu na vrh 2'/V-3h; ali pa b) iz želez, postaje: Podrožčica na Koroškem Čez planino Kladje 31/*—4h. — Oba dva pota dobro nadelana in markirana. Zelo priporočljiva lahka partija, brez vsake nevarnosti. Krasen razgled posebno na Triglavsko pogorje in Visoke Ture! Prostorna koča z mnogimi posteljami. Prešernova koča na Stolu. Dohod iz žel.' postaje Žirovnica 4h, do Prešernove koče na Mal. Stolu čez Žirovniško planino vodi popolnoma varna, izborno nadelana jahalna steza. Na Vel. Sto! (2239 m) y4h. — Razgled s Stola po celi Kranjski in Koroški od tod najpreglednejši in najzanimivejši. Velezanimiv je pot od koče preko Vajnaša po grebenih na Oolico. Dom na Vršiču (1606 m). Dohod po kolovozni cesti skozi divjerornantično dolino Pišenco vrh sedla med Mojstrovko in Prisojnikom iz želez, postaje Kranjska gora samo 2V,h; planinska promenada. — Pristop na Mojstrovko (2332 m) lahek, PAh, na Prisojnik (2547 rn) nekoliko na-pornejši. Sestop v Trento (izvir Soče) 2h. j Razglasi. j C. kr. ravnateljstvo državne železni-1 ce v Trstu odda dobavo orodja in delavnih priprav za službo vzdrževanja želez- • niče v letih 1915 in 1916 potom javnega • razpisa. Vložni rok do 20. julija ^914 opoldne. Podrobni podatki so razvidni iz ča- '. sopisov »Osservatore Triestino, Wiener __• Ztitinm, Verordrumgsblatt fiir Eisen- bahnen und Schiffahrt, Liefcrurifsan-zeiger, Laibacher Zeitung in Avvisatore Dahnato od 1. julija 1914. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček r>L'-' strijonov i. t. d, "" F. BAT!EL~~ Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko.