Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 16.
ček. račun št. 12.666 Teiefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 15. avgusta 1937
Prapor — simbol
Ne človek, ne skupina, ne poedinec, ne organizacija ni, proti čemur smo kedaj vstali in proti čemur se bojujemo tudi danes. Naš nasprotnik je kriva, zlagana misel, napačna ideja. Proti njej smo vstali tam, kjer je imela pogum nastopiti proti katoliški zamisli življenja v odprtem boju, pa tudi tam, kjer se je na videz izmikala polnosti resnice in je hotela živeti v kompromisarstvu dveh svetov.
V težkih časih preizkušnje, vstajajoče vihre zoper Križ in Boga nam je bilo zato neizmerno grenko, da sinovi Cerkve niso v vsej doslednosti vstali kot dobri otroci v njeno obrambo. Dajali so več ko dovolj vzroka, da smo utemeljeno vedeli o njih, da jim je več vredno prijateljstvo naših sovražnikov kakor naše lastno.
Kristus je krvavel iz svojih ran. Ali naj bi izkrvavel? Mar smo za to tukaj, da ga pokopavamo in ne za to, da se sobojujemo za njegovo zmago — pa samo za njegovo — v vsem zasebnem in javnem življenju. Mar naj se kljub opominom očetov v Rimu družimo z njimi, ki rušijo vero, podirajo cerkve in križe ter zemljo namakajo z mučeniško krvjo.
Ob blagoslovitvi prapora jeseniške JSZ se nam je zdelo to potrebno zapisati. Prapor je bojno znamenje — proti komu? Mi vemo, da je članstvo JSZ po ogromni večini verno in pošteno, vemo, da plemenito misli in da jih je med njimi zelo mnogo, ki ne marajo nobenih idejnih kompromisov. Želimo, da bi zato tudi zastavonoše, vodilni člani JSZ, tako pri nas doma kot v centrali ftiogli prav razumeti to zdravo teženje in hotenje. Prapor naj bi bil simbol katoliške dosledne borbene delavske organizacije, ki naj v celoti z vsem katoliškim narodnim pokretom pripravlja novo, lepšo, bolj katoliško in socialno bolj pravično dobo. Naj za njim ne bi stopali nikoli uskoki iz te skupnosti.
Želimo, da bi blagoslov prapora od njega in od delavskih vrst za njim odločil, kar je temu kedaj nasprotovalo. Isti duh bo družil in edinil za skupne cilje in skupno borbo, kakor je nasprotni nedavno z naslado iz vrst JSZ rušil naše vrste in se boril za zmago nasprotnih. Naj bi bil zato novi prapor simbol katoliške skupnosti in prelom metod iz polpretekle dobe.
Borba laži z resnico
Vemo iz zgodovine, vemo iz našega lastnega življenja, kakšen namen ima laž v borbi z resnico: IJati dejanju iii njegovim posledicam drug obraz, prilagoditi vsako nastajanje težnjam in potrebam poedinca in občestva in končno, povzročitelje vsega slabega in zla odeti v plašč resnice in tako premostiti prepad nastajajočega odpora med ljudstvom na eni in med trosilcem laži na drugi strani. To je način dela, ki si brezobzirno utira pot nad osnovnimi pravicami posameznika in njegovega svobodnega pojmovanja.
To pa ni omejeno samo na nižje sloje, temveč je v še večji meri na mestih, ki pogrešna veljajo za te sloje kot edino pravična, na mestih, kjer naj bi se ustvarjali pogoji za dobrobit in blagor občestva, naroda in države.
I)a si ])oja.snimo gornja dva odstavka, nam ni treba preniišljanj. Pred očmi nam je borba za konkordat. Borba za enakopravnost v skupni državi treh narodov. Da se prizna Slovencem tisto, kar se je priznalo že davno srbski pravoslavni cerkvi. Dolga doba čakanja. In še zdaj je treba tako silne borbe za našo enakopravnost. Zakaj? /ato, ker nekaterim predstavnikom v narodni skupščini ni bilo do enakopravnosti slovenskega naroda, pač pa za njih politične koristi, i n se je zgodilo, da до predstavniki enega (hvala Bogu majhnega) dela slovenskega naroda udarili z največjim kladivom po predstavnikih večine, po bratih Slovencih, samo zaradi tega, ker so izpolnjevali sveto dolžnost naroda ob severnih mejah, da mu priborijo enakopravnost Cerkve, v kateri je zakoreninjen z vso svoIxkIo srca in plemenite duše. To se je godilo pred našimi očmi in — bodimo odkrili — tudi v prenekateri sloven-
ski družini, ko je oče branil svojce pred slepoto zaradi lažnega časopisja, ker je sejalo laž in samo laž med slovenski narod. V tem trenutku smo pustili svoj narod rušiti in še bi verjeli lažem, če nas ne bi tuji narodi opomnili, da iie delamo prav. Še bi nasedali klevetnikom, če bi nas tujci ne opominjali s pisano besedo, da zatajujemo tisto v sebi, kar oni spoštujejo. In nas ni bilo sram?
koliko je bilo tistih, ki so se udinjali hudiču in ruvali v temeljih. »Cvetovi« slovenske manjšine! Toda vse je omagalo, vse gnilo se je umaknilo resnici, da veren narod doseže to, kar hoče, čeprav za trenutek omahne. Pa se spet dvigne, ker veruje in upa in — zmaga.
Pred dvajsetimi ieti
Polovica današnjih jeseniških občanov, zlasti mladina izpod 25 let ne ve drugega o avgustu 1917 kakor to, kar vedo iz pripovedovanj staršev ali odraslih bratov. Zato pa naj navedemo tukaj nekaj bežnih slik tistega dne.
k splošnemu pomanjkanju živil, obleke, obutve, da, celo mila, se je pridružila še bojazen za življenje. Sovražniku je bilo dobro znano, da jeseniške železarne izdelujejo vojni material, in pa da so Jesenice važno in strategično železniško križišče. Avstrijskim vojnim oblastem je bilo prav tako znano, da namerava sovražnik napad na Jesenice in to iz zraka. Zato so postavile dve obrambni bateriji, eno za Paarom, nad, kolodvorom, kjer je še zdaj videti betonske podstavke, v katerih pa se danes kopljejo race in gosi na
Z Jesenic
Nenadni srčni kapi je
podlegel vSale ob Gard-skem jezeru v Italiji jeseniški zdravnik gospod dr. Frančišek Kogoj. Zdravnik-človekoljub, ki je ves čas svojega življenja s skrbjo in ljubeznijo negoval bolnike, se ni mogel posloviti pri nas, da bi ga spremili na zadnji poti. Spomin nanj bo ostal v njegovih dobrih delih. Kot nekdanjega župana jeseniškega in večkratnega odbornika in kot zdravnika-prijatelja se mu bo Ijadstvo z molitvijo oddolžilo. — V greznico je padel sin tovarniškega delavca dveletni Kapnikov Lojzek, ki je nekaj časa brez varstva stikal za zanimivostmi Krofo-vega vrta. Medtem ko so ga povsod iskali, se je zadušil. Naj mu sveti večna lučka. — Za rakom na jetrih je umrl iipok. zidar Ivan Med-vešček po dolgotrajnem bolehanju in brezus])e-.šnem zdravljenju. Naj mu bo Bog milostljiv!
Vsem, ki so prizadeti in potrti, izrekamo naše globoko sožalje! Bog jih tolaži!
Draginja življenjskih potrebščin je pri nas že skrajna. Vzrok je v tem, da je kupna moč Jeseničanov večja kot drugod. To vedo prodajalci, še prav posebno pa pode-želani, čeprav neupravičeno, in svoje manjvredno blago vozijo na jeseniški trg, medtem ko je kranjski trg preobložen s prvovrstnim blagom. Ne smemo zametavati dejstva, da smo si sami dvignili cene, ker nikdar še nismo odklonili prav noben odpadek na našem trgu, marveč smo vse pokupili, kar nam je pripeljal podeželan. S tem nočemo kratiti dohodkov prodajalcev, ampak hočemo poudariti le zahtevo, da bi bilo to za tržni denar lahko prvovrstno blago in ne tisto, ki ga drugi trgi odklanjajo. To velja zlasti za sadje in povrtnino. Kar se tiče gozdnih sadežev, jih plačujemo po višji ceni kot Ljubljana, čeprav jih imamo pred nosom. Zakaj se to dogaja baš pri nas? Človek bi skoro dejal, da že več ne poznamo denarne vrednosti, kar potrjuje tudi dejstvo, da je našemu
dopisniku neki kmet rekel; »Kar ne prodamo drugje, prodamo še dražje na Jesenicah.* To zadostuje za upravičenost teh vrst.
Če že nekateri ljudje s svojo oholo kupčijsko mrzlico in s svojimi mastnimi dohociki povišujejo cene na škodo šibkejših kupcev, naj bi vsaj tržno nadzorstvo skrbelo za uravnoveše-nje cen v primeri z blagom. Potem bo pa vsem prav.
Kino Krekov dom je
preteklo nedeljo predvajal dva zanimiva filma, ki sta poleg svoje režijske in tehnične dovršenosti pokazala tudi nravno pojmovanje življenja, s katerim se more človek povzpeti nad materialni in duševni razkroj k očiščenju in plemenitosti, ki je Bogu najbližja. Tako izbiro filmov pozdravljamo in smo je veseli.
V gospodinjski šoli na Jesenicah bo vpisovanje 1. in 2. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne Y poslopju osnovne šole. Sprejemajo se dekleta od 16. leta dalje, izjemoma tudi s 15 letom. V šoli se poučujejo praktični predmeti: kuhanje, šivanje, krojno risanje, pranje in likanje ter še vsa ostala dela, ki se rabijo v domačem gospodinjstvu. Poleg praktičnih predmetov se poučujejo tudi teoretični predmeti in sicer: slovenščina, vzgo-je.slovje, računstvo, ži-viloznanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo in nega dojenčka, državoznan-stvo, vrtnarstvo, servi-ranje.
Da se učenke temeljiteje nauče kuhanja, se priporoča, da tudi obedujejo v šoli, ker s tem mnogo pridobijo v znanju.
Starši učenk se pri vpisu s podpisom obvežejo. da bodo njih hčerke obiskovale šolo do konca šolskega leta.
Za učenke jeseniške občine je šolnina 110.— din za vse leto, hranari-na 50.— din na me;iec. Za vse iz ostalih krajev je šolnina 210.— din za vse leto in hrauarina 100.— din na mesec.
Počitniške kolonlle jeseniške mestne občine
Pretekle dni je jeseniška ol)čina poslala na letovanje v prelepo Komendo 20 dečkov, otrok siromašnih staršev. Sedanja naša obč. uprava je zbirala za kolonijo otroke samo res no socialnih vidikih, kakor je tudi edino pravilno. Ne vemo, če bi kaka druga uprava tudi tako postopala, recimo tista, ki je I>ila, ali pa tista, ki bi lahko prišla zaradi ne-
tako zvani Straži v bližini Javornika. Komandant teh obrambnih baterij je bil zet tedanjega tehničnega ravnatelja KID Justus Hoffmann. Bateriji sta bili Y telefonski zvezi s tovarno, kjer je bila nalašč montirana posebna trozvočna sirena, s katero so dajali varnostne signale.
15. julija dopoldne se je nenadoma pojavil nad Jesenicami sovražni aeroplan, baterije so ga obstreljevale, s tem se pa tudi izdale, kje so postavljene. Zadele seveda niso nič. Ker je bil v tistih časih aeroplan nekaj izrednega, je vse drlo na cesto ter občudovalo to čudo, mesto da bi se poskrilo po zato določenih podzemskih prostorih.
Sedaj je bilo z gotovostjo pričakovati napada. In res, 14. avgusta 1917 ob sedmih zjutraj so završali v zraku Caproniji; petnajst jih je bilo, nekateri so jih v razburjenosti našteli celo več. Baterije so streljale, bombe z groznim pokanjem padale na zemljo, sirena je tulila, ljudstvo kričalo, lokomotive na kolodvoru žvižgale, skratka, bil je pravcati sodni dan za Jesenice in okolico. A tudi sedaj so se še dobili radovedneži, ki so rajši opazovali nenavaden prizor, kot pa da bi se skrili na varno. Ta neupravičena »hrabrost« pa ni trajala dolgo. Ko se je namreč zvedelo, da sta bila z bombo, ki je padla za Mencingerjevo hišo, ubita 14 letni sin hišnega gospodarja in tovarniški delavec Pesjek, je tudi tem upadel pogum in kleti so postale pretesne.
Komaj se je strah nekoliko polegel, je ob eni popoldne zopet zaropotalo. Sedaj se je v nekaj trenutkih vse poskrilo.
Kako je bilo vse brez glave, naj pokaže sledeči prizor: \ kleti 1. delavskega konsumnega društva na Savi je bilo polno ljudi, eni so molili, drugi kleli Italijana in neka ženska se je onesvestila. Dasi je bilo v kleti vina in kisa v izobilju, so moški leteli iz kleti po vodo, da bi onesveščeni pomagali.
V splošnem so bombe padale, ne da bi napravile kako večjo škodo. Najhuje sta bili prizadeti že omenjena Mencingerjeva in pa Jelen-čeva hiša, kateri pa sta že v sosedni občini. Iz tovarniškega prostora je vrglo ogromno jekleno ploščo in jo zvilo kot omleto. Plošča je priletela pred hišo delovodij ter lam po stanovanjih napravila mnogo škode. 1 udi železniški most čez Savo ni bil zadet, dasi je v bližino, na tovarniško lesno skladišče, padlo več bomb.
Komaj so sovražna letala izginila za Možak-Ijo, se je oglasil gasilni rog. Koroška Bela gori — je šlo od ust do ust. Sovražnik je metal tudi vžigalne bombe in res se mu je posrečilo, da je lepo vas Koroško Belo zažgal. Pri tem požaru je 44 gospodarjem pogorelo takorekoč vse. tudi mnogo živine. Cerkev se je že vžigala in kuharica iz župnišča je s škafom vode rešila cerkvene orgle, ki so že gorele. Gorelo je dva dni, gasilo je vojaštvo in celo ruski ujetniki, kateri pa so le bolj iskali, kje bi se dobilo kaj za pod zobe.
17. avgusta, na rojstni dan avstrijskega cesarja Karla, je delo v tovarni počivalo. Ob desetih dopoldne je zopet začelo streljati. Bil pa je en sam sovražni aero|)lan. ki pa ni metal bomb in je letel čez lirušico ter čez Petelina kmalu izginil.
Prebivalstvo je bilo vznemirjeno, tako da je sovražnik svoj namen vendarle dosegel. Po več tednov niso spali doma, s posteljnino so se vozili venkaj in plavški travnik je bil poln neprostovoljnih taborjanov.
Strah se je pa kmalu polegel, ko je že v oktobru sledil znani polom ipri Kobaridu in je bila fronta pomaknjena daleč doli v italijansko ravan, tako da so celo Jesenice prišle izven ožjega vojnega ozendja.
Tako je bilo na Jesenicah pred dvajsetimi leti.
Prosvetni tabor v Radovljici
»Pojdi in tudi ti tako stori!«
S temi Kristusovimi besedami je končal svoj govor pisatelj g. Finžgar na prosvetnem taboru v Radovljici, s katerim je pozval Slovence k skupnemu apostolskemu delu. Od bohinjskega kota in jeseniškega pa tam od Kranja sem se je zbrala armada slovenske mladine, da manifestira svojo pripravljenost, boriti se proti vsakemu, kdor bi hotel storiti zlo narodu, tej veliki božji družini.
Na trgu so v prahu klečali slovenski fantje pred Njim, ki jih kliče. In prišli so odličniki, da se niu poklonijo javno, da prosijo skupno z narodom Njega pomoči v težkih borbah in preizkušnjah, ki nas čakajo. »Povsod Boga« so peli vsi, sproščeni in svobodni, od otroka do starčka.
Ob navzočnosti g. bana dr. Natlačena, ministra dr. G j ura Jankovića, dr. Švrljuga in drugih odličnikov je bila prebrana pozdravna brzojavka ministra dr. Korošca slovenskemu ljudstvu. Zahvalilo se mu je z viharnimi vzkliki.
Šesttisočglava množica se je po maši, ki jo je daroval dekan g. Fatur, udeležila slavnostnega zborovanja. Za pozdravnim nagovorom g. dr. Šmajda vsem odličnikom sta pozdravila tabor radovljiški župan g. Resman in dekan Fatur. Slavnostni govornik g. dr. Bas a j je s svojim klenim govorom spodbujal slovensko mladino k borbi proti komunizmu in obsodil njegovo uničujočo smer. Mladina je z burnimi vzkliki potrdila svojo odločno pripravljenost.
Za tem se je razvil sprevod narodnih noš, fantovskih in dekliških odsekov v krojih, ki so v mimohodu srčno pozdravljali goste na tribuni. Minister g'. Gjura Janković je dal dopisniku »Slovenca« izjavo o svojem navdušenju nad slovensko katoliško mladino.
Popoldne je bil javni nastop z orodno in prosto telovadbo, ki ga je z nagovorom otvoril g. France Klinar.
Prosto zabavo je prevevalo silno navdušenje ogromne množice slovenskega ljudstva, ki je polno upanja odhajalo na svoje domove z mislijo v sebi: Pojdi in tudi ti tako stori! V mirne vasice je spet zavelo življenje, zavestno usmerjeno v naš skupni cilj: Povsod Boga!
Prosilcem za delo pri KID
Komaj se zgodi, da po kakšnem daljšem ]ire-sledku naše železarne zopet vzamejo v zaposlitev kako desetino novih delavcev, že gre ta novica brez časopisa, brez radia kakor blisk po deželi. In zopet prihajajo desetine in desetine in trkajo pri vseh, o katerih mislijo, da imajo količkaj vplivnejšo besedo v kraj.u, in prosijo: »Pomagajte mi v službo!« Stotine kričečih slučajev, S(Kialne bede in revščine se razgrinja pred njihovimi očmi.
Ne vemo, če in koliko bodo jeseniške železarne še sprejemale. Vemo pa, da bodo prosilci Se vedno prihajali in prosili posredovanja.
Radi enotnosti postopanja in ker je tuko prav, (IH v delavskih stvareh odločuje v prvi vrsti delavska organizacija, opozarjamo vse one, ki bi še radi zaposlitve v naših tovarnah po posredovanju naših ljudi in naše skupnosti, d« naj se poslej obračajo na našo delavsko strokovno organizacijo Zvezo združenih delavcev, Jesenice, Krekov dom.
\si merodujni činitelji so se v tem zed in il i in prosimo vse, da to upoštevajo.
\ sa ])otrebna navodila bodo dobili zainteresirani pri ZZD. Vse prosimo, da to obvestilo upoštevajo in se j)o njem ravnajo.
Vzgoja naroda
Marsikomu se zdi, da vzgojni problem ne gre jemati kot kolektivno zamisel človeškega duha in da ta pojem pušča vsakemu dovolj široko področje, na katerem ga lahko maliči v svoji osebni svobodi po mili volji, po svoji pameti in koristi. Prilagoditi vzgojo samo svojim osebnim težnjam, svoji trenutni dopadljivosti in sreči, je prava življenjska potreba današnjega človeka, ki kljub svoji vzvišeni civilizaciji in zrelosti greši prav s tem nad svojim bližnjim. Greši, ker sani zgrešeno misli in ne vidi pred seboj smotra, ki mu je namenjen.
Nihče, kdor misli trezno in pošteno, ne bi smel nikoli pozabiti, da z vzgojo otrok v družinah in zavetiščih, v šolah in skupnih domovih pripravlja svežo silo naroda za čas, ki ga bo sprejel, polnega novih presenečenj in težav, preizkušenj in bremen. Nikakor ne gre prezirati posebno to, da se otrok v pravem času zave svoje pomembnosti in svojih dolžnosti, da se v njem zbudi čut ponosa in časti, ker le v tem primeru bo znal ceniti svoje delo in odgovornost za vse, kar more občestvu škodovati ali koristiti; ne smemo pozabiti, da se v mladini vzgaja narod.
Če pogledamo malo krog sebe, zapazimo tako strašno raznolikost v načinih vzgoje današnje mladine, da se v popolni upravičenosti lahko vprašamo, kakšna bo naša bodočnost, kakšen bo narod, če bo imel na svojem telesu stotero raznovrstnih poganjkov, ki bodo drug drugega odrivali izpod sončnih žarkov? Niti eden ne bo do-rastel in dozorel.
Jo je resnica ob resnici, da je za enotno in pravilno vzgojo mladine potreben enoten in zdrav duh, brez primesi političnih nagnjenj vsaj toliko časa, dokler otrok sam ne dozori in po svoji zdravi pameti ne presodi dobro in slabo, boljšo in slabšo pot, pot naroda, katerega postane tedaj on vreden ali nevreden, izpričuje čas in kraj, kjer se je vzgajal, in postane zgleden posnetek svojega vzgojitelja.
]n naši vzgojitelji in vzgojni zavodi?
To,je najbolj žalostno poglavje v naši zgodovini, ki daje pečat naši miselnosti in nezrelosti. To je priča naše zavozlane logike — kakor je rekel Cankar — in nem dokaz bolne nravnosti.
1'oglejnu) si vzgojo v družini! kolikokrat je zagrenjeno njeno življenje že s tem, ker je vrgla moža in ženo v skupno usodo nagonska brezmi-selnost trenutka, zaradi katerega se v večini primerov duševno odtujita baš takrat, ko bi se morala vzgojiti in drug drugega dopolnjevati. Zakon poslane |)risilno breme in otrok je tista večna senca očitanja, in s tem že seme duševnega sovraštva roditeljev, ki raste samo iz telesnega v brezduševnega, pokvarjenega človeka. Jaliolko je očetovo, istega duha in trpkosti. In tak se zarije v občestvo z vsemi instinkti in nizkimi goni in visi na narodu kot gnojni tvor.
In družina, ki si je z ljubeznijo postavila ognjišče zase in svojega edinega otroka, ki je vse |)rej kot listo, kar predstavlja, je ])oglavje zase. Otrok, ki niu je vseskozi jjrcveč oslajeno življenje, govori in deklamira kot nihče drugi, ima oblek in igrač na pretek, je najlepši in naj-bistrouninejši. Manjka niu samo še to, da bi v letih, ko se zave sijaja, s katerim je obdan, spoštoval svojo bližnje, ki so mu enaki, ljubil materino srce in ne njen >kinč«, in manjka niu sposobnost ocenjevanja lastne vrednosti in vrednosti drugih, ki jih gleda zviška, sit in mogočen, oblasten do svojega puhlega vrha. Tako rastejo paraziti, največji škodljivci in najmanjši tvorci.
Mnogočlanska družina je običajno iz tistih slojev, ki daje narodu največ in največjih žrtev.
Kakor je v njem veliko dobrega, tako je tudi slabega v izobilju. V večini primerov je tvarno stanje take družine posredni vzrok nepravilne vzgoje, ker jim skrb za ohranitev jemlje voljo in moč. Toda to dejstvo ne bi smelo služiti za noben izgovor pri vzgoji, saj vemo, da Bog ne velja niti dinarja, molitev ne vzame nič časa in dobri zgledi so skriti v ljubezni do otrok, samo sramovati se jih ni treba, kakor se ne sramujemo spočetja. Da se otrokom v najnežnejših letih trosi v srca namesto vere kletev in sovraštvo do nje, temu ni krivo socialno stanje, pač pa zločinska brezvestnost do občutkov nedolžnih otrok, ki čisto psihološko pokažejo nezaupanje proti tistim, ki jih ji skrunijo. Odtod prihajajo tisti razkroji v družinah, ki jo razbije jo prej, preden so se dali drug drugemu spoznati, še preden so se drug drugemu zaupali in se med seboj podprli. Namesto ljubezni je sovraštvo, namesto Boga je hudič, ki seje nepokoj in draži tiste gone v človeku, ki rušijo in okužujejo. Vsem tem družinam je enako svojska napačna zavest, da Boga pri vzgoji ne potrebujejo, ker jim krati nagonsko svobodo. Resnica pa je, da jih oživlja vest, pred katero bežijo ter se zatekajo k maliku in-telekta. To je najcenejši skok k izhodu iz odgovornosti za vse, kar zagrešijo, in obenem najlepši in najlažji izgovor pred narodom, kadar išče pojasnila. Prav zaradi tega pa se zločini nad njim dogajajo.
Izločiti moramo vse humane katoliške ustanove, ki vzgajajo mladino v zdravem duhu in boga-boječnosti, jim privzgojijo dostojanstvo in vcepijo samozavest človeka, tvorca in propovednika blagra in graditelja zdrave skupne dobrobiti. Saj so zrasli iz božje setve usmiljenja in ljubezni, poslani zato, da gradijo in ustvarjajo z blagoslovom božjim zase iu za narod, katerega najvrednejši in najpopolnejši udi postajajo s svojimi deli: samo za narod in njegovo korist.
i'odčrtati pa moramo organizacije, ki iz političnega temelja, ki ga imajo, vzgajajo mladino po sistemih, ki jih naš narod ne more sprejeti kot svoje. Te telovadne ustanove in socialne organizacije kažejo slej ko prej očiten namen, da v okviru telesnih ali duševnih gibanj vcepijo v mladino politična prepričanja. 1 a namen je popolnoma izpodrinil iz prvotnega programa telesno in umsko kultnro, ki bi bila narodu v prid, samo zaradi tega. da s prekvasitvijo svojih članov ojačijo politično borbo strasti in samodrštva, da svojemu jalovemu programu pomagajo izboriti. Pozabili pa so v tej slepi gonji, da mladina dozoreva in da se v borbi za vsakdanji kruh kristalizira njeno prepričanje. Naenkrat se zasači v trenutku, ko sto])i njena življenjska preizkušnja v nasprotje z vzgojnimi posledicami, in ta mladina ne ve, čemu je prav za prav dorastla. Tako se začne iskanje tiste zlate poti, na katero bi morala bili speljana že v nežnih letih, da bi se ji prilagodila in na njej koristno trosila svoje mlade sile, ki so namenjene ustvarjanju. Od vsega lega pa ni niti trohice v nji in zato zahteva ta preusnierjenosl znatnih trenj, ki ne padajo v breme narodu. I i vzgojitelji tudi pozabljajo, da njih lastna politična nagnjenja ne morejo biti merilo potreb mladine, ki je odločilna v narodni sili, ker tej vzgoji manjka temelja, pravega in resničnega življenjskega duha kolektivne vzgoje iz vrelca božje pravičnosti in ljubezni. I ako se pojavljajo iz teli vrst ndadeniči brez vzorov, katerim bi posvečali svojo ustvarjalno moč. Zato se cepijo v skupine in društva, z različnimi jiro-grami in željami, ki so popolnoma nasprotne skupnim interesom naroda, ki je primoran gledali, kako se razvija borba brezplodnih strank, ki ne
katerih naših uskokov. Pripominjamo, da je to prvič, da je naša občina na lastno roko poslala otroke letovati in prav je, da pribijemo, da se je to zgodilo pod vodstvom sedanje občinske uprave.
Malčkom, ki so vsi veseli odhajali pod vodstvom kaplana g. Gove-karja in gdč. Mertel Gi-zele v enega najlepših krajev slovenske zemlje, želimo obilo veselja in zdravja, da bi se vrnili utrjeni za novo šolsko leto nazaj na Jesenice.
Fare In kraji v Radovljiškem okraju, dopisujte v list „Na Mejah"
Krošnjarstvo
Jeseniški kot je pač tisti kraj, po katerem se razmeroma pretaka največ denarja sem in tja, iz roke v roko, in kjer je denar, tja prihajajo radi vsi tisti, ki imajo enake želje, da vsaj nekaj tega denarja zvabijo v svoje žepe.
Eni izmed teh so kroš-njarji, zlasti tako imenovani Dalmatinci, med katerimi je pa več drn-gih jiižnjakov kakor pa Dalmatincev. Nikjer jih ne najdete v tako velikem številu kot na Jesenicah. Posebno ob petkih ali okoli prvega, ko vedo, da je še več denarja v rokah tovarniškega delavstva kot pa sicer. Vsiljivi so ti ljudje, nekateri celo nasilni. Če jih od ženeš, dajo iz sebe celo zbirko raznih nečednih besedi, če pa se sjjozabiš, da kaj kupiš od takega kroš-njarja. si gotovo oskubljen, ker je ])lago naj-sla])še kakovosti, preležano, izločeno. Saj jih zalagajo s tem blagom j udje, ki so robo pokupili kdo ve kje. Pri tem pa škodujejo domačim, solidnim trgovcem.
Povrh |)a ti ljudje nočejo poznati našega jezika in bilo bi komaj, da hi ti govoril z njimi v njihovem. Toliko let so že med nami, naš denar jim je všeč, ne pa tudi naš jezik. Лко se naša dekleta, ki gredo v službo v Zagreb ali liel-grad, v pol leta lahko naučijo srbohrvaščine, bi se tudi vsi tisti, ki pri nas iščejo dobička, lahko naučili slovenščine, pa naj si bodo to navadni dalmatinski kroš-njarji ali pa brezštevilni potniki, ki prihajajo k nam iz južnih krajev. Na nas je. da jih pripravimo do lega, ne pa, da se že pri drugem stavku, ko govorimo s takimi Ijuijmi, skušamo prikupiti z znanjem »srbohrvaščine«:. Hodimo ponosni na svoj lepi slovenski materni jezik in
zahtevajmo povsod in od vsakogar, da govori z nami v našem slovenskem jeziku. Ako ga ni zmožen, mu pa recimo, naj pride takrat, kadar ga bo govoril.
Z Dovjesa
Naši delavci, zaposleni na Jesenicah, so prišli na pametno idejo. Pogajajo se z nekim av-topodjetnikom, ki naj bi delavce prevažal dnevno trikrat. S tem bi bila njihova pot zlasti v zimskem času zelo olajšana. Zgodi se, da čez noč zapade sneg, pridejo nalivi, a delavec mora biti ob določeni uri na mestu. Poleti na suhi cesti drve po dolini avtomobili eden za drugim, a ubogi delavec, upehan od trdega dela, mora vso pot požirati za njimi cestni prah, kar ni bogve kako zdravo za že itak polna pljuča plinov, ki jih vdihava pri svojem delu. Od avtomobilov je cesta že tako razrvana in vsako leto bolj ostra, da v kratkem ne bo več uporabna za kolesarjenje. Pozdravljamo to misel naših delavcev ter smo mnenja, da se bo podjetje, ki bo to akcijo začelo, prav dobro odrezalo. Avtobus bi lahko v vmesnem času, ko bi čakal prevoza na Dovje, vozil od Koroške Bele do Jesenic. Gotovo ne bi vozil prazen. Ob nedeljah pa bi v poletnem času gotovo ne mogel zadostiti prirediteljem številnih izletov.
zastavljajo svojih moči za skupni blagor, ampak za udarnost političnih strasti.
Prav taki primeri se dogajajo v šolah, kjer se med čisti vzgojni poučni red meša politična miselnost učiteljev in se med učno tvarino prav spretno podtika razna prepričanja in iz teh narodovih domov prihaja mladina brez pravih pojmov o življenju. K temu je všteto še grenko dejstvo, da nekateri starši kradejo otrokom vrednote veronauka, tako da otrok res ne ve, kaj je beseda materina in kaj je božja.
Iz vsega tega jasno sledi, da smo prav sami krivi vsega gorja, ki pada na nas. Nihče nas ne sili, da se odtegujemo tistim naukom, ki so temelji vsega našega življenja, in nihče nam ne krati pravice, da s temi nauki obogatimo obrambno moč proti vsem spletkam in uničujočim programom skupnega sovražnika: napačni vzgoji.
Ali je treba toliko kričanja nad obupnimi razmerami, ko pa imamo toliko prilik in sredstev, da vse to odstranimo. Prav mi smo tisti, ki naj z odločno gesto prekinemo podtalno delo tistih, ki pri vzgoji mladine odklanjajo resnice božje in mislijo, da je v njihovih političnih prepričanjih vsa modrost sveta, ki bo ozdravila krizo sedanje dobe, ki ni kriza materijalnih dobrin, ampak kriza duha, kriza src in nravi. In božja podoba je človek. Narod še živi po njegovih zapovedih, naj vzgaja po katoliških načelih svoje otroke, pa bo dočakal tisti preobrat, ki bo prinesel ne samo zunanji videz blagostanja, temveč tudi notranji mir in zadovoljstvo.
Otroci laži poročajo
Veliko nas je v naši prijazni dolini; zdi se, da nudijo križem kražem speljana pota simbolično sliko našega družabnega življenja. Tudi v tem smo vsi križem razdeljeni, stoterih mišljenj in ugibanj, včasih duhoviti in spet nesramno hudobni, tako da bi popotnik res kmalu ne vedel, kdo je volk in kdo ovca.
Vsa čast tistim, ki se kremenito drže svojega prepričanja. Teh je veliko. Mnogo je tudi tistih, ki imajo, kakor pijanci ceste, vso modrost tega sveta v zakupu. K tem so vštete nekatere skupine s prvaki inteligence.
Po novicah, ki krožijo med nami, gre soditi, da je tamkaj ta zakladnica novic, ki zaradi vročine spuhte po vsej tovarni in iz nje v deželo.
Tako se je namreč govorilo, da bodo zaradi konkordata vsi državni uslužbenci prikrajšani po 300 din mesečno, da bodo duhovniki prejemali po 6000 din mesečne plače itd. Kaj naj rečemo? Srečni duhovniki, ubogi državni uslužbenci, ki bodo živeli brez mesečnih dohodkov, in ubogi delavci. Tako poročajo, tako govore in pišejo in kujejo novice kakor otroci laži. A laž ima kratke noge.
Da bomo malo pobliže spoznali vse te vesti, te delavske skupine in njih voditelje, si oglejmo poročilo našega dopisnika, ki je iz radovednosti vtaknil nos vanje. Prebral je med drugimi poročili tudi izpiske iz boljševiških poročil. Ker nekaj naše inteligence proučuje generala Franka, bo vsem ustreženo z naslednjimi informacijami.
Komunikeji iz Madrida, Valencije in Barcelone javljajo, da je general Franko izgubil v desetih mesecih 2,686.000 mož, 13.455 avijonov, 600 topov in 80.000 motornih vozil. Rdeči so zavzeli ozemlje, ki je dvakrat večje kot Španija in Maroko skupaj. Po istih poročilih je »Frente popular« 20 krat osvojila Oviedo, Toledo 16 krat, Sa-ragoso 9 krat, Cordovo 5 krat in Huesco 35 krat!
Ves svet pa ve, da je general Franco zavzel samo enkrat — toda enkrat za vselej — Badajoz, Irun, San Sebastijan, Talavero, Toledo, Malago, Bilbao. Oviedo je bil osvobojen samo enkrat, toda končnoveljavno.
Boljševiška zveza pa je izdala neke slike otrok kot žrtev »Frankovih-bomb«. Ugotovljeno pa je, da so te slike iz arhiva francoske vojske z datumom 1914. leta in jih je nekaj izšlo žp v publikacijah o svetovni vojni pred — desetimi leti. — Pametnemu dosti!
i
Hranilnica m posojilnica na Jcscnicah

obrestuje vse vloge do^jm^višj^^^^^zako-
nili določene
me^t
Nove_^lo£e_J/£lač^
Radovljica
v noči pred našim prosvetnim taborom so bo/ji in naši sovražniki razdrli oltar, ki je l)il postavljen na prostornem trgu za slovesno službo božjo naslednjega dne, in ev-haristifni križ na Luncovem.
V pričevanje nuni so taka dela izvršena in po Previdnosti pripuščenu zato, da ne oklevamo več, če nočemo sebi lagati, da smo katoliki. Ločitev duhov je dovršena in nimamo nobene druge izbire kakor: Križ ali satan.
Zato naš program ne more biti več dirka ali tekma za časom, ampak naš program je: Križ. Naša prosveta, naši sestanki, naši štiri-stopi, naše življenje, naša borba velja poslej le zanj.
Bogoskrunstva, ki verno srce bolijo, našo zvestobo Bogu in cerkvi le še povečujejo, le še utrjnjejo in z njo raste vera naša v zmago našo.
=11111
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
3ože Markež
Sesenice, Murova, tel. 605
=11
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
UUDSKI KUHINJI
JESENICE
KREKOV DOM
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo