številka 21 / letnik 61 / Ljubljana, 6. junij 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov $ Slovenije dogajanja o plačni politiki so se končala s kompromisom Zaradi rasti cen se bodo Dlače povečevale dvakrat letno Ta torek so po dolgotrajnih pogajanjih jjrcdstavniki socialnih partnerjev parafirali 2°8ovor o plačni politiki v letih 2002 do >u04. Kot je ob tej priložnosti povedal Du-San Semolič (na pogajanjih sta iz ZSSS so-e'°vala tudi Brane MiSič in Danilo Vedlin), le dogovor kompromis med zelo različnimi ahtevami delodajalcev in sindikatov. Pred-stavniki socialnih partnerjev so s kompromisni bolj ali manj zadovoljni. Koliko so z dojenim zadovoljni Svobodni sindikati, bo kazala za petek, 7. maja, sklicana seja predsedstva ZSSS. . Parafirani dogovor vsebuje skupne elemente .^acne politike v letošnjem in prihodnjem letu zavezo vseh socialnih partnerjev, da bodo ■ etli 2004 prešli na “evropski” način uskla-levanja plač pogovor bo podlaga za usklajevanje plač uejavnostih, za katere velja kolektivna po-; dba za gospodarske dejavnosti. Pri uskla-5v.anju plač z rastjo cen življenjskih potreb-'nlv ^ nc upoštevale cene alkohola in , zhodiščne plače za avgust se bodo povelj^6 za 4,2 odstotka, za december pa za raz-" nied stoodstotno rastjo cen življenjskih P0trebščin in 4,2 odstotka. V soboto, 15. junija, kongres SKEI av v tem tednu so orgitniSKEl opra-konar«;^, ki bo IjaHt. Delteati so Pr; i# 1 zadnje priprave ^ ^°dajo soboto v be Prejč‘li predlog pferaiSa. sptdmcm te y ^0P°initve statiMjn £indi(jvisno tudi od ZSSS d.Vsi sindikati, ki so združeni v ZSSS, vo-,'Jo ta čas bitko v zvezi z vprašanjem, kak-_a bo podoba Slovenije jutri: ali bo urejena Pb meri tistih, ki imajo kapital, ali pa tudi po eri delavcev. Za odgovor na to vprašanje prejemajo svoj del odgovornosti tudi sindika-' rJa bi lahko ta del odgovornosti udejanjili Prejemniki plaket in priznanj so se fotografirali s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem in predsednikom SDGD Miodragom Popovičem. s0 "ce ,n člani IO sindikata podjetja iz Ljubečne Celje so riJ?0-de,'tev plakete prišli v svojem sindikalnem dre-'aJo kot dobro uigrana ekipa. tudi v praksi, pa moramo biti močni. Če bi bili samo glasni, bi bilo to premalo. Delavci bi nam zamerili, če bi izgubili bitko za to, da se Slovenija uveljavi tudi kot socialna država. Zato moramo sindikalisti sodelovati pri oblikovanju vseh tistih zakonov, ki so za delavce najbolj pomembni. ZSSS je doslej sodelovala v pogajanjih za sprejem sistemskih zakonov na delovnopravnem področju, med drugim tudi na pogajanjih o novem zakonu o delovnih razmerjih. Če bi v ZSSS sami pisali zakon o delovnih razmerjih, bi bil zelo kratek. Vendar pa takšen zakon ne bi imel nobene možnosti za sprejem v državnem zboru. Mnogo težje kot napisati svoj zakon je sodelovati v socialnem dialogu, v katerem je treba najti kompromisne rešitve. Delavci od tega, če bi sindikati odklanjali socialni dialog, ne bi imeli nobene koristi. Prva verzija novega zakona o delovnih razmerjih je delavcem odrekala mnoge pravice. Sindikati, med katerimi je imela vodilno vlogo ZSSS, so v socialnem dialogu s socialnimi partnerji te pravice uspeli ne samo ohraniti, temveč celo uzakoniti. Zdaj pa se ZSSS bori za sprejem socialnega sporazuma, kjer je najbolj sporno vprašanje eskalacije. Sindikalisti si prizadevamo, da bi bila eskalacija čim bolj ugodna za delavce, saj so v zadnjem obdobju močno narasli stroški za komunalne storitve, premije za dodatno zdravstveno zavarovanje in mnoge druge cene. Poleg tega pa so imeli delavci veliko stroškov tudi zaradi zamenja- ve osebnih izkaznic, potnih listov in drugih podobnih izdatkov. Sindikati se zavzemamo tudi za različno višino eskalacije za različne tarifne razrede. Ne bi bilo prav, da bi eskalacijo plač zavirali, medtem ko gre velik del dobička gospodarskih in drugih družb za nagrade uprav in članov nadzornih svetov. Dandanes delavcem ni podarjena nobena pravica. Za vsako posebej se morajo sindikati boriti in pri tem uporabiti moč znanja in argumentov, če ne gre drugače, pa tudi pritiske.” Po teh besedah je Semolič tudi čestital dobitnikom letošnjih priznanj SDGD. “Res je, da ni nihče tako dober, kot smo v sindikatih dobri vsi skupaj. Vendar pa je tudi res, da za vsakim uspehom stojijo uspešni posamezniki. Zato so posamezni člani, zaupniki in funkcionarji bili in ostajajo steber našega delovanja,” je poudaril. Plakete in priznanja Nato sta Miodrag Popovič in Jernej Jer-šan podelila plakete in priznanja SDGS za leto 2002. Plakete so prejeli Jure Alač (SGP Pomgrad Murska Sobota), sindikat podjetja IMP Montaža Maribor in sindikat podjetja Ljubečna Celje. Priznanja so prejeli: Ljubo Cvar (OO ZSSS Zasavja), Veljko Čurkovič (Ingrad Gramat Celje), Jožica Kukočka (Stavbar IGM Hoče), Andrej Špolar (IBL Logis Ljubljana) in Vlado Švare (IGEM Kograd Dravograd). Dolgoletnim sindikalnim zaupnikom Francu Trebšetu, Adolfu Kočarju, Antonu Stražišarju, Juretu Alaču in Marti Mulej, ki se jim bo zaradi upokojitve ali drugih razlogov spremenil status, so poklonili grafike. Članom SDGD je ob dnevu gradbincev pisno čestital sekretar združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije Borut Gržinič. Udeležencem seje pa je osebno čestital Albert vodovnik, predsednik koordinacije industrijskih sindikatov. Tomaž Kšela laenotnosi 4 št. 21 / 6. junij 2002 MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE Bili smo na 17. kongresu Nemške zveze sindikatov (DGB) Združevanje sindikatov utrjuje DGB Pretekli teden sva se s predsednikom ZSSS udeležila 17. kongresa Nemške zveze sindikatov (DGB). Že pred kongresom je prišlo do velikih notranjih reform in racionalizacije organizacijske mreže na terenu. To so omogočile tudi združitve nekaterih sindikatov. Po združitvi nekdanje samostojne sindikalne centrale nameščencev (DAG) s sindikatom javnih služb (OTV) je nastal nov sindikat storitvenih dejavnosti Ver.di, ki je največji sindikat v DGB. Sedaj je v DGB le še osem sindikatov, pred štirimi leti jih je bilo še dvanajst. Kar 70 odstotkov od skupno 7,9 milijona vsega članstva je v dveh naj večjih sindikatih - sindikat Ver.di ima 2,8 milijona članov, sindikat kovinarjev IG-Metal pa 2,7 milijona. Ta dva največja sindikata sta zaradi tega na prelomnem kongresu imela kar 280 od skupaj 400 delegatov. Delegati so obravnavali in sprejeli vse dokumente, za katere je po statutu pristojen kongres, in opravili tudi volitve. Kot zunanji opa- zovalec sem kongres primerjal z razmerami v naši državi. Še posebej me je zbodla pomembnost, ki joje sindikalnemu kongresu dala politika skupaj z mediji. Delegatom so na kongresu spregovorili prav vsi najpomembnejši nemški politiki, od predsednika države Johan-nesa Raua, predsednika vlade Gerharda Schro-derja, kanclerskega kandidata Edmunda Sto-iberja do predsednikov parlamentarnih strank. Nagovorila sta jih tudi generalna sekretarja Evropske konfederacije sindikatov in Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov Emilio Gabaglio in Guy Ryder. Kongres pomeni utrditev DGB kot skupne sindikalne centrale vseh vanjo združenih sindikatov. Ta se bo po kongresnih listinah še močneje usmerila na svoje temeljne naloge, med njimi je na pomembnem mestu politično lobiranje v imenu 7,9 milijona članov. Čeprav so v Nemčiji septembra letos parlamentarne volitve, seje DGB tudi na tem kongresu jasno in odkrito opredelila za podporo socialdemokrat- ski stranki oz. za rdeče-zeleno vladno koalicijo, ki je v preteklem mandatu na zakonodajnem področju sledila sindikalnim zahtevam, ni pa bila uspešna v boju proti veliki brezposelnosti. Sprejeti kongresni dokumenti poudarjajo, da lahko na prihodnost države sindikati vplivajo le, če so enotni in povezani, predpogoj za to pa je, kot so slikovito povedali, “spoštovanje hišnega reda v sindikalni hiši”. Ker se bo dosedanji predsednik Dieter Schulte upokojil, je kongres za novega predsednika DGB izvolil Michaela Sommerja, dosedanjega podpredsednika novega sindikata Ver.di. Kandidatna lista je bila po tradiciji za' prta, Sommer je kot edini kandidat prejel 94 odstotkov glasov delegatov. Kongres DGB je bil predvsem pomembna medijska in politična prireditev. Notranjesin-dikalne dogovore so sindikati opravili že pmj in sojih s kongresne tribune le sporočili javnosti. Milan Utrošz CFDT Francije ima novega generalnega sekretarja Prejšnji teden smo bili v Nantesu na 45. kongresu CFDT - ene naj večjih konfederacij francoskih sindikatov. ZSSS ima z njo že dalj časa dobre in prijateljske odnose, podobno tudi s konfederacijo CGT. Za nas je bila posebej poučna razprava o predloženih amandmajih k posameznim kongresnim resolucijam. Čeprav sojih predlagali posamezni sindikati, so jim v razpravi nasprotovali celo njihovi člani iz posameznih podjetij. V razpravi seje pokazalo, daje ključ razvoja sindikalnega gibanja solidarnost med sindikati in močna konfederacija. Krepitev posameznih sindikatov na račun konfederacije za delegate ni bila sprejemljiva. Močan sindikat in šibka konfederacija nista jamstvo za uspešno zaščito delavskih interesov. Morda bi bilo prav, da bi to spoznanje bolj uveljavljali tudi pri nas. Delegati so sprejeli štiri resolucije in program dela, kije naravnan k odpravljanju socialnih problemov, kijih povzroča globalizacija in vedno večja amerikanizacija socialne politike. Kongres je poudaril, da mora Evropa krepiti razvoj socialnega dialoga in prvine socialne politike. Na kongresu smo imeli vrsto pogovorov s predstavniki konfederacije in posameznih sindikatov. Obvestili so nas o nameravani privatizaciji 20 odstotkov premoženja Franc Tele-coma in sodelovanju tega podjetja z nemškim Telecomom. Poročali so tudi o zelo slabem položaju družbe Vivendi. Ker je CFDT po desetih letih na lastno željo zapustila dosedanja generalna sekretarka Nicole Notat, so delegati za novega generalnega sekretaija izvolili Fran-soisa Cherequeja. Brane Mišič Konferenca UNI za dejavnost pošt v Sarajevu Predstavniki SDPZ smo pretekli teden v Sarajevu kot opazovalci sodelovali na konferenci mednarodne sindikalne zveze UNI za poštne dejavnosti. Sodelovali so tudi predstavniki sindikatov držav centralne in vzhodne Evrope. Glavna tema konference je bila uveljavitev socialnega dialoga na državni ravni in možnosti socialnega dialoga na nižjih ravneh. Patrick Massart, predsednik UNI-ja področje centralne in vzhodne Evrope, nas je zaprosil tudi za opis razmer v naši državi. K° sva jih Bernarda Keše in podpisana predstavili, je menil, da so naše aktivnosti pravilo6 in primerne tudi za države, kjer socialnega dialoga še ne poznajo. Sindikati v državah bivše Jugoslavije se p°' leg z nespoštovanjem socialnega dialoga srečujejo tudi z zelo slabimi gospodarskimi razmerami. Po konferenci smo se dogovorili tud' za sodelovanje na konferenci UNI-ja za sektor telekomunikacij, ki bo v začetku naslednjega leta. S posameznimi članicami UNl-ja pa smo se dogovorili za pomoč pri uveljavitvi socialnega dialoga in pripravi kolektiva6 pogodbe za dejavnost poštnih in kurirskih storitev. V državah bivše Jugoslavije potrebuj6' jo dokument, ki bo delavcem zagotavljal nj1' hove pravice iz dela. Informacija, da v Sl°' veniji zaključujemo pogajanja za to kolektiva0 pogodbo, so udeleženci konference sprejo1 s pohvalo. Cvetka Gliha, sekretarka SDP^ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU J sLovenija Ali poteka javna razprava o prihodnosti Evropske unije? Odgovor: Dialog o Evropi je pobuda Evropske komisije, da bi spodbudila javno razpravo o prihodnosti Evropske unije. Dialog je možnost za izražanje lastnega mnenja o tem, kje vidite prihodnost Evrope, kako lahko Unija postane bolj demokratična, kakšne bodo posledice njene širitve, kako lahko povprečen državljan sodeluje v procesu evropskih integracij, za katera področja mora Unija še poskrbeti, kakšno vlogo bi v njej imeti vaša država in na kakšen način je Evropa del vašega vsakdanjika. Več informacij o pobudi »Dialog o Evropi« in o tem, kako v njej sodelovati, je dostopnih na internetu: http://europa.eu.int/dialogue. Vir: publikacija Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji ^(Lm SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVE7 št. 21 / 6. junij 2002 elavska enotnos Začetek spoznavanja novega zakona o delovnih razmerjih n---------r----1 Republiški odbor SDPZ je prej-■’nji teden organiziral posvet o zakonu o delovnih razmerjih. Sko-raj petdesetim udeležencem je Gregor Miklič predstavil zlasti sindikalne naloge pri ureditvi pravic de-avcev v internih aktih podjetij. RJed posvetom je vodstvo repub-'Skega odbora podelilo zaslužnim Posameznikom tudi plakete in priganja SDPZ za leto 2002. Gregor Miklič, ki pripravlja tudi Poseben priročnik o zakonu o de-°vnih razmerjih za sindikalne de-avce, je med drugim dejal: Če delavec sam ne reče ničesar o kršitvi svojih pravic ne sindikatu ne inšpekciji, ni ne sodnika ne tožnika. Pri tem velja stari pregovor, pomagaj si sam in tudi bog ti bo pomagal. Tudi če delavec dela po 84 ur na teden in jih ne dobi plačanih, mora to prijaviti, sicer nihče ne bo ukrepal. Sodna praksa bo morala dati vsebino nekaterim pojmom, ki so uporabljeni v novem zakonu. Delodajalec bo na primer lahko delavca odpustil, če dela ne bo opravil pravočasno. Kaj je pra- Dei- VeJn Pr'znania SDPZ za leto 2002 so prejeli (od des-Ce0'e Kaluža, sekretar območne organizacije ZSSS kataSpV~? Post°jna> Hedvika Možina, predsednica sindi-teijr- ~ste Slovenije Poslovna enota Maribor, Anton Kas-na e’n£Zet,sednil( sindikata Telekoma Slovenije Poslov-težAnaj? Trbovlje, Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ, Mat-er,0f„ SJC> predstavnik sindikata Pošte Slovenije Poslovne renčakanbor' Cisto levo je Predsednik SDPZ Srečko Lo- Gregor Miklič (v sredini, levo Jože Ožek iz kranjske poslovne enote Pošte Slovenije, desno Cvetka gliha, sekretarka SDPZ) je poudaril, da bo sindikat lahko delavcem pomagal le, če bodo to sami želeli. vočasno, to je mednarodno priznan pravni pojem, bo pokazala šele naša sodna praksa. O nameravani odpovedi delovnega razmerja delavca iz krivdnih razlogov in razlogih zanjo mora delodajalec obvestiti tudi sindikat. Ta lahko ugotovi, da delodajalčeva utemeljitev ni zadostna. Če odpuščeni delavec zoper odpust vloži tožbo, ostane na delu do prvostopenjske sodne odločbe. Delodajalec je dolžan delavca pred odpustitvijo tudi opozoriti na kršenje pogodbe o zaposlitvi. Velika novost zakona o delovnih razmerjih je zapisana v 57. členu. Gre za zaposlovanje delavcev, ki jih delodajalec potem naprej posoja drugim delodajalcem. To možnost uspešno uporabljajo na Nizozemskem, kjer je na ta način zaposlenih že 10 odstotkov delavcev. Ta oblika je nadomestilo za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Novi zakon omogoča tudi sklepanje pogodb o delu, krajšem od polnega delovnega časa, na primer deset ur na teden. To obliko zaposlitev v razvitih državah, še posebej v Skandinaviji uporablja zlasti ženske. Skrajšani delovni čas se bo bolj uveljavil, ko bo boljše plačan. V nekaterih državah delodajalci delavcu s polovičnim delovnim časom dajo kar 70 odstotkov plače za poln delovni čas. To je tudi gospodarno, saj je delavec v štirih urah veliko boj produktiven kot v daljšem delovnem času. V zakonu je največ novosti v zvezi s plačilom za delo. Sindikati so na pogajanjih uspeli v za- kon vnesti skoraj vse, kar je že pred desetletji postalo sestavina sindikalne liste. V zakon je vnesena tudi pravica do dodatkov, njihovo konkretno višino pa bodo določale kolektivne pogodbe dejavnosti. Dodatek za delovno dobo, pol odstotka za vsako leto, bo ostal le zaposlenim na dan 1. januarja 2003, ko novi zakon začne veljati. Delodajalci izjavljajo, da bodo raje stimulirali zvestobo, torej le delovno dobo pri njih. Novi zakon določa tudi pravico zaposlenih do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov službenih potovanj, vendar bo višina vseh teh prejemkov urejena v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Regres za letni dopust naj bi še naprej ostal enak, saj se v njem kaže solidarnost med zaposlenimi. Če bi delavci prejemali 13., ali 14. plačo, solidarnosti ne bi bilo več, saj bi prejemali vsak svojo plačo. Norme o delovnem času bodo za delodajalce “zelo krvave”. V zakon je namreč vgrajena direktiva EU o delovnem času. Te določbe bodo od delodajalcev zahtevale dodatno zaposlovanje, saj bo število nadur zelo omejeno, omejeno bo tudi izravnavanje opravljenih ur. Povrh bodo delodajalci dolžni zaposlenim omogočiti najmanj minimalni 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma, delodajalci bodo zaradi določb o delovnem času prisiljeni izboljševati organizacijo dela in racionalizirati poslovanje. F. K. Pogovor s sekretarjem območnega odbora sindikata delavcev trgovine v Podravju Jožetom Murkom Zaradi novih trgovskih centrov zapirajo vrata trgovine v mestnem središču »Okrožno sodišče v Mariboru je v zadnjem letu uvedlo stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave za tri večja trgovska podjetja. V stečaj sta morali podjetji Oskrbni center Maribor in Jekolotehna trgovina, delniška družba Mariborski sejem pa seje znašla v postopku prisilne poravnave,« pravi sekretar območnega odbora sindikata delavcev trgovine (SDTS) v Podravju Jože Murko. »Prav tako pa je v zadnjem letu šlo v stečaj tudi več manjših trgovskih podjetij, v katerih je imel naš sindikat samo posamezne člane. Po Murkovih besedah je od začetka tranzicije do danes v Podravju v stečaj šlo več kot trideset velikih in srednje velikih trgovskih podjetij, v katerih je bilo zaposlenih več kot štiri tisoč delavcev. Samo letos je delo izgubilo dvesto delavcev. »Služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Podravju je v stečajnih postopkih in v postopkih prisilne poravnave zastopala več kot tri tisoč članov našega sindikata. Zal pa seje večina postopkov prisilne poravnave končala s stečajem, zato je sindikalna služba nekatere od delavcev na sodišču zastopala kar dvakrat.« Na eni strani je torej v trgovinski dejavnosti v Podravju v zadnjem desetletju propadlo več kot štiri tisoč delovnih mest, po drugi strani pa so odprli več kot tisoč novih. V Mariboru je namreč v zadnjih letih zrasla vrsta novih nakupovalnih centrov, od Cityja, Europarka, Mercatorja, Merkurja, Obija, Baumaxa in Turbo-Schucha do Tuša in še nekaterih. Na novih delovnih mestih so dekxlajalci zaposlili zlasti mlajše trgovke in trgovce, zato so mnogi, ki so izgubili delo zaradi stečaja podjetja, še vedno brezposelni. »V nekaterih novih trgovskih centrih ima mnogo delavcev pogodbo o delu samo za določen čas. Zato se marsikdaj ne upajo zavzeti za svoje pravice, čeprav jim jih delodajalec krši,« opozarja Murko. »Mnogo delavcev se celo boji včlaniti v sindikat, saj jih je strah, da jim delodajalec ne bi podaljšal pogodbe o delu, če bi izvedel, da so sindikalno organizirani. V večini novih trgovskih centrov imamo tudi zaradi tega samo individualne člane, ki niso povezani v sindikalne podružnice. Treba pa je vedeti, da se v večini sodobnih trgovskih centrov ne srečujemo samo z enim delodajalcem. Samo v Europarku, denimo, posluje 63 različnih delodajalcev, pri katerih je skupno zaposlenih blizu 500 trgovk in trgovcev. V Europarku so torej v večini mali delodajalci, ki zaposlujejo samo manjše število delavcev. Podobno je tudi v Cityju in drugih večjih trgovskih centrih.« Najbolj so na udaru trgovine v mestnem središču »Zaradi novih trgovskih centrov so bile v zadnjih letih najbolj na udaru trgovine v središču Jože Murko: Zaradi stečajev je v Podravju propadlo štiri tisoč delovnih mest v trgovini, v novih trgovskih centrih pa so odprli samo tisoč novih. mesta,« pravi Murko. »To ne pomeni, da se število ljudi, ki čez dan obiščejo mestno središče, zmanjšuje. Gre bolj za to, da ljudje prihajajo v mestno središče zaradi poslovnih opravkov, po nakupe pa hodijo v nova trgovska središča, kjer so cene nižje in je dovolj parkirišč. Zato se v centru spreminja struktura povpraševanja, ki seji bodo morali hočeš nočeš prilagoditi tudi trgovci. V centru mesta zapirajo vrata trgovine, namenjene široki potrošnji, odpirajo pa se novi ekskluzivni gostinski lokali, butiki in druge specializirane trgovine. Vprašanje pa je, kako bodo ti lokali poslovali in kdo bo še upal vanje investirati, saj seje kupna moč v Mariboru v zadnjih letih močno zmanjšala.« Mestna občina Maribor gospodari s 457 poslovnimi prostori v skupni izmeri 48.312 kvadratnih metrov. Od tega je 239 lokalov v mestnem središču, v njih pa najemniki opravljajo 54 različnih dejavnosti. Trenutno je 76 poslovnih prostorov praznih, kar je zlasti posledica dolgotrajnih postopkov denacionalizacije in obnovitvenih del. Kar 39 lokalov je praznih, ker mestna občina od denacionalizacijskih upravičencev ni dobila soglasja, da bi lokale še naprej oddajala. To je za mesto velik problem, saj prazni in dotrajani poslovni prostori kazijo videz mestnega središča, negativno pa vplivajo tudi na poslovne priložnosti lokalov v okolici. »Za najemnino lokalov v lasti mestne občine morajo najemniki mesečno odšteti okoli 1400 tolarjev za kvadratni meter. Najemniki tarnajo, da so glede na doseženi promet najemnine zanje previsoke, čeprav so krepko nižje kot v nekaterih drugih slovenskih mestih. V še težjem položaju so tisti, ki so najeli lokale pri zasebnikih, saj morajo plačevati še znatno višjo najemnino,« opozarja Murko. »Zaradi vseh teh okoliščin zlasti manjša trgovska podjetja zapuščajo center. Včasih so bile v centru trgovine s špecerijo na vsakem koraku, danes pa imajo nekateri prebivalci mestnega središča do prve trgovine s prehrambenimi proizvodi že kar daleč.« »Iznajdljivost« delodajalcev ne pozna meja Kakšen pa je v Podravju ekonomski položaj trgovskih delavcev? »Pred leti marsikateri delavec v trgovini ni prejemal plače po kolektivni pogodbi, danes se s tem problemom praktično ne srečujemo več. V glavnem vsi delodajalci izplačujejo plače po kolektivni pogodbi, vendar dosledno upoštevajo izhodiščno plačo in ne dajo delavcem niti tolarja več,« pojasnjuje Murko. »Več problemov pa imajo delavci z izplačilom regresa za letni dopust in s plačevanjem nadurnega dela. Nekateri delodajalci delavcem preprosto ne izplačajo regresa, češ da nimajo dovolj denarja. Delavcem rečejo, naj jih, če jim ni kaj prav, kar tožijo. Seveda se večina prizadetih delavcev, še zlasti če so zaposleni pri samostojnih podjetnikih ali v manjših podjetjih, ne odloči za tožbo, saj se bojijo, da bi jih potem delodajalec začel šikanirati.« »Številni delavci imajo težave z delom preko rednega delovnega časa, ki jim ga delodajalec ne plača, temveč jim piše »ure v dobro«* ki pa jih ne morejo nikoli izkoristiti. Mnogim trgovkam in trgovcem delodajalci ne omogočijo niti tega, da bi izkoristili letni dopust. Ne vem, ali delodajalci še v kateri panogi tako izkoriščajo delavce s prekomernim delom. Zal pa ima tukaj sindikat velikokrat precej zavezane roke, saj se delavci zatečejo k nam po pomoč šele, ko izgubijo delo oziroma ko jim delodajalec ne podaljša pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V trgovskih podjetjih je podobno kot v drugih dejavnostih, čedalje več delavcev je zaposlenih samo za določen čas.« Ko govori o delu preko rednega delovnega časa, je Murko kritičen tudi do inšpekcije dela. »Nekateri manjši delodajalci imajo odprto trgovino ves dan vse dni v tednu, pa imajo zaposlenega samo enega ali dva delavca. Že preprost izračun pokaže, daje za takšen odpiralni čas premalo zaposlenih, vendar inšpektorji ne ukrepajo.« »Nekateri delodajalci izkoriščajo slabosti v delovanju naše pravne države in zavestno po-skušajo čim več stroškov prevaliti na delavce-Pred kratkim je delodajalec trgovki odtegnil od plače škodo, ki jo je v trgovini povzročil ropar. Delodajalec je v večernem času pustil delavko samo in nezavarovano v trgovini. Ko je prišlo do ropa, gaje prijavil policiji, za vse, ka1 je ropar odnesel, pa je samovoljno obremenil delavko. To je nezaslišano!« Plače brez plačilnih list Murko opaža še druge zvijače, ki jih up°; rahljajo nekateri delodajalci, da bi oškodovan delavce. »V zadnjem času v sindikatu opa' žarno, da nekateri delodajalci delavcem splp*1 ne dajejo plačilnih list, hkrati s plačo pa jid1 Sindikat delavcev tgovine Slovenije Predlog spremembe 17. člena zakona o trgovini je pripravljen Strokovna interesna skupina pri ministrstvu Za gospodarstvo je po enajstih krogih poga-JanJ prejšnji teden pripravila predlog sprememb 17. člena zakona o trgovini, ki naj bi Uravnotežil interese delodajalcev, potrošnikov ln zaposlenih delavcev. V SDTS se zavedamo, da je predlog kom-Pr°mis med socialnimi partnerji, zavedamo Se tudi, da je v naši državi z ustavo določena Podjetniška svoboda. Vendar ta svoboda ni neomejena, saj je po ustavi Slovenija pravna m socialna država. Prepričani smo, da imajo uelavci pravico do znosnih življenjskih po-2°jev, med katere spada tudi zakonsko opremljen počitek. Čeprav z vsemi zahtevami nismo uspeli. Predlagane spremembe zakona v načelu upo-s te vaj o naše stališče, daje potrebno delavcu joadno z zakonodajo omogočiti 24-urni po-mtek. To bo uresničljivo, saj predlog v uvodnih oločbah omejuje obratovalni čas na največ est dni v tednu. Za sindikat so ugodne tudi spremembe zakona, ki nalagajo inšpekciji za delo večje pristojnosti in določajo bistveno večje kazni za kršitelje. Na zadnji seji strokovne skupine smo predlagali še nekaj manjših dopolnitev. Med njimi je tudi obveznost delodajalca, naj bi dodatek k osnovni plači delavca ob nedeljah, praznikih in ponoči znašal sto odstotkov. Sindikati predlagamo, da se pristojni minister pred objavo obrazca urnika obratovalnega časa posvetuje z reprezentativnimi sindikati. Želimo, da bi skupaj z inšpekcijo sodelovali pri izdelavi ocene izvajanja delovnopravnih obveznosti delodajalca do delavcev. Na zaključnem delovnem pogovoru skupine za obratovalni čas trgovskih prodajaln smo ocenili, da so pogajanja potekala korektno in strpno. Kljub odklonilnemu stališču Združenja za trgovino Slovenije pri Gospodarski zbornici smo menili, daje predlog sprejemljiv za večino delodajalcev, ki nam v zadnjem času dajejo tudi veliko podporo. Kakšen bo novi zakon o trgovini? Razveljavljeni 17. člen zakona o trgovini naj bi se po predlogu ministrstva glasil: Prodajalna obratuje v času, ki ga določi trgovec v skladu s potrebami potrošnikov, številom zaposlenih v prodajalni ter obveznostmi, določenimi z delovnopravno zakonodajo in predpisi s področja varstva pred hrupom. Trgovec sme določiti obratovalni čas za največ šest dni v tednu. Ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih sme prodajalna obratovati samo v primeru: - da delavci, razen v izjemnih primerih, izrecno določenih z zakonom, ne delajo v času, daljšem od polnega delovnega časa, - če ima trgovec izpolnjene vse delovnopravne obveznosti do delavcev prodajalne, ki so mu bile naložene z izvršljivo upravno odločbo ali sodbo. Pred začetkom obratovanja prodajalne je trgovec dolžan pristojni upravni enoti prijaviti urnik obratovalnega časa. V SDTS smo prepričani, da bo predlog v naslednjih dneh vložen v parlamentarno proceduro in da ga bodo poslanci tudi sprejeli in s tem na najlepši način končali več kot enoletno liberalizacijo obratovalnega časa, ki je več 10.000 zaposlenim v tej dejavnosti naredila veliko gorja. Sandi Bartol, sekretar '‘'Plačujejo regres za malico in povračilo stroš-°v prevoza na delo in z dela. Tako delavc ^Ploh ne vedo, kakšno plačo so dobili. Sin-.'kat v takšnih primerih takoj reagira, če na-a Pritožba ne pomaga, pa od delodajalca plahte liste izterjamo s pomočjo inšpekcije zi e|o. V enem od manjših podjetij lani delo-aMec delavcem ni dajal plačilnih list, ker oc arca naprej zanje sploh ni več plačeval pri-Tevka za zdravstveno in invalidsko in pokoj-ln!>ko zavarovanje.« ^Naleteli smo tudi na primer, ko je delo aJulec delavko poslal domov na čakanje sa • 0 2a en dan, nato pa ji je na koncu mesec; ^Plačal plačo, kije bila manjša od minimal e- Skliceval se je na določilo zakona, da de cu Pripada minimalna plača, če je delal ve v.^Sec poln delovni čas. Pri nekaterih manj delodajalcih se še vedno srečujemo tud P acevanjem delavcev na roko. Eden od pre J znanih trgovcev v Mariboru pa je svoje delavca celo nagovoril, daje zanj vzel kre j. Pelavec je na banki dvignil potrošnišk l^dit in ga hrez vsakega potrdila predal de aJalcu v dobri veri, da bo pomagal reše kr'Podjetje. Delodajalec je nekaj obroko' kr da namesto delavca odplačal, nato pa ji ver11 PreProsto nehal odplačevati. Zdaj se ki i ! "anka terja vračilo kredita od delavca z paaja nima kje vzeti, saj mu plača zadošči J za preživljanje.« opozarja tudi, da so delavke in c Hl\. . ^ J tl Vlil Vl»_lll V IN.V- 111 VI' dien' .V tr80vskih podjetjih čedalje bolj obn teni. »Tako mala kot velika trgovska poi jetja si prizadevajo, da bi čim večji prihodek ustvarila s čim manj zaposlenimi. Zato so delavci izjemno obremenjeni. Če zbolijo, si marsikdaj ne upajo niti na bolniški dopust, saj morajo potem njihovo delo opraviti njihovi že tako in tako preobremenjeni sodelavci. Veliko delavcev mora delati tudi preko rednega delovnega časa. Zato, da ne bi prišli v navzkriž z zakonom, vodijo nekateri delodajalci celo dvojne evidence - za lastne potrebe in za inšpekcijo za delo.« Delavci v trgovini so preobremenjeni »Delavci so preobremenjeni tudi zaradi tega, ker še vedno ni urejeno vprašanje obratovalnega časa trgovin, čeprav si naš sindikat za to zelo prizadeva,« pravi Murko. »Po 15. marcu 2001, ko je prenehal veljati stari pravilnik o obratovalnem času trgovin, so se razmere za delavce zelo poslabšale. Ogromno trgovin je brez pravega razloga podaljšalo odpiralni čas. Veliko trgovk in trgovcev dela zvečer že do 22.30 ure ali pa še dalj. Res pa je, da so se tudi potrošniki razvadili.« »Člani in sindikalne podružnice v podjetjih nas sicer obveščajo o kršitvah delavskih pravic, vendar pa se po drugi strani ne želijo izpostavljati,« pravi Murko. »Dokler pa tisti, ki mu delodajalec pravice krši, molči in o tem noče javno govoriti, ima tudi sindikat precej zavezane roke. Največ, kar lahko naredimo, je to, da delodajalca opozorimo na kršitve in o njih obvestimo inšpekcijo dela.« »Zaradi takšnih razmerje v nekaterih podružnicah čedalje težje najti tudi nove sindikalne zaupnike,« opozarja Murko. »Delo sindikalnega zaupnika v trgovskih podjetjih je zelo zahtevno, pa tudi izpostavljeno.« Ob tem sindikalni zaupniki za svoje delo ne prejemajo nobenih nagrad. »Naš sindikat si prizadeva za čim boljši ekonomski položaj delavcev,« poudarja Murko. »Poleg tega pa članom pomagamo z nasveti in pravno pomočjo. Če se naš član znajde v stiski, mu pomagamo s solidarnostnimi sredstvi. Vloge za solidarnostno pomoč rešuje republiški odbor sproti, zato tisti, ki so pomoči potrebni, prejmejo solidarnostna sredstva še v istem mesecu. V zadnjih dveh letih je prejelo solidarnostno pomoč več kot 200 članov sindikata delavcev trgovine iz Podravja.« »Naš sindikat skrbi za družabno življenje svojih članov, saj na republiški ravni organiziramo sindikalne igre in podobno. Žal pa imajo naše članice in člani malo prostega časa za takšne oblike sindikalnega druženja, saj so mnoge trgovine nenehno odprte - tudi ob nedeljah in praznikih.« Po Murkovih besedah v sindikatu delavcev trgovine veliko pozornosti posvečajo tudi sindikalnemu izobraževanju in usposabljanju članov. »Samo če bomo oboroženi z znanjem, bomo lahko spreminjali razmere in se uspešno borili za delavske pravice. Zato naš sindikat redno pripravlja seminarje za svoje sindikalne zaupnike in druge člane.« Tomaž Kšela Akti morajo biti sprejeti sporazumno Pogovarjali smo se z Jožetom Kozino, dolgoletnim predsednikom sindikata v Melaminu Jože Kozina je osmo leto predsednik sindikata v Melaminu v Kočevju, kjer je zaposlen že osemnajst let. Pravi, da ga v začetku sindikat ni prav nič zanimal, da pa je z leti spoznal, da bi lahko tudi v tej organizaciji kaj naredil. In zdaj že vrsto let uživa tolikšno zaupanje članov sindikata in delavcev v Melaminu, vseh zaposlenih je 200, da so ga izvolili tudi za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu podjetja. Jože Kozina: Sindikati morajo doseči, da se akti v podjetju ne sprejemajo enostransko, ampak da so rezultat dogovora med upravo sindikatom. Kaj je najbolj aktualno v delu sindikata ta hip? Trenutno je najbolj aktualna skupščina družbe, ki bo konec junija, na kateri bo prišlo do nekaterih sprememb. Kakšne spremembe se obetajo? Za zaposlene in sindikat je najbolj zanimiva in daljnosežna v svojih učinkih zamenjava predsednika nadzornega sveta med mandatom. Morda je ta zamenjava znamenje, da se pidi, ki so največji lastniki Melamina, pripravljajo na prodajo svojega deleža. Lastniška struktura seje v zadnjih štirih letih zelo spreminjala, delnica pa je tudi zelo rasla, zlasti letos, tako daje njena sedanja vrednost trikrat večja od začetne. Nekaj se kuha, to je očitno. Poslovanje podjetja seje v zadnjih dveh letih zelo popravilo in je zelo uspešno. V letih 1998 in 1999 smo imeli izgubo po milijon mark na leto, naslednji dve leti smo bili zelo uspešni in tudi za letos so napovedi ugodne. Morda je zato zdaj čas za prodajo. Zaposlene in sindikat zelo zanimajo prihodnje spremembe v lastništvu Melamina. Bomo videli, kaj bo povedal najverjetnejši prihodnji predsednik nadzornega sveta Stane Valant. Vas je strah morebitnega sovražnega prevzema, strah, da bi sedanji lastniki pri prodaji mislili le na svoj dobiček ne glede na prihodnost tovarne? Negotovost nas drži v napetosti, pričakovanju, ker ne vemo, kaj se bo zgodilo. Če bo prevzem prijateljski, če bo novi lastnik prinesel svež kapital, ga bomo veseli. Če pa nas bo prevzela konkurenca, če bo to sovražni prevzem, se pa bomo proti temu bojevali z vsemi našimi sredstvi. Običajno takšni dogovori potekajo v zakulisju, skriti pred javnostjo. Toda kot dim najavlja ogenj, govorice ... Zdaj, v pripravljalni fazi prodaje, seveda ne dobivamo ustreznih informacij, vse poteka za kulisami, skrito. Sliši pa se, da seje že pojavilo nekaj interesentov, med katerimi naj bi bila tudi Sava iz Kranja. Če gre za korekten prevzem, nimamo nič proti, če bo Sava proizvodnjo iz Kočevja selila v Kranj, bo to za Melamin in regijo zelo slabo in temu se bomo uprli kakor koli že. Ni mogoče samo kupčkati s kapitalom, treba je upoštevati tudi delavce, regijo. Vemo, da je kočevsko področje slabo glede zaposlenosti in razvojnih možnosti. Zdajšnji direktor Melamina Srečko Štefanič je domačin, ‘star melaminovec’ in podpira razvoj kraja. Melamin je na primer dal precej denarja za nakup nekega aparata za tukajšnji zdravstveni dom, podpira lokalne športne klube in kulturna društva. To je dobro, saj sredstva ostajajo v kraju. Če so lastniki ali uprave od drugod, jim za kraj ni dosti mar. Mi bomo dogajanja pri prodaji delnic budno spremljali. Na srečo sem v nadzornem svetu predstavnik zaposlenih, zato imamo v sindikatu kar precej informacij- Kako so lastniki oziroma vodstvo podjetja sprejeli dejstvo, da imajo sindikalista v nadzornem svetu? Ob takšni kombinaciji bi marsikatera uprava tak nadzorni svet najraje poškropila z ‘žegnano vodo’. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu sem že od začetka, torej sem bil član tudi začasnega nadzornega sveta. In vsakič sem doživljal poskuse, da bi na volitvah predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu preprečili mojo izvolitev oziroma celo kandidaturo. S kakšnimi argumenti? Ne vem, kaže pa, da sem moteč element, ker od uprave dosti zahtevam. Denimo podatke o gibanju plač in drugo. Sindikalist težko vpliva na dogajanja v podjetju. Če pa je tudi v nadzornem svetu, mu gre to lažje od rok. Prvič ima bolj natančne podatke, poleg tega lahko preko predstavnikov kapitala v nadzornem svetu upravo ‘prisili’, da nadzornemu svetu predloži tudi podatke, ki so pomembni za sindikat. Tako sem izposloval, da v nadzornem svetu vsake tri mesece analiziramo gibanje plač v podjetju glede na povprečne plače v državi, v panogi, glede na povprečne plače po individualnih pogodbah, povprečne plače po kolektivni pogodbi. To spremljamo zadnja tri leta in vidimo, kje smo s plačami. In kje ste? Lani, ko smo dobro poslovali, smo imeli povprečno izplačano plačo od 5 do 20 odstotkov višjo od republiškega povprečja. Za dejavnostjo, proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov, smo pa zaostajali za 30 odstotkov. Pred leti smo zaostajali za republiškim povprečjem za 15 do 20 odstotkov. Zdaj smo ga presegli, toda pritiskati moramo na upravo še naprej, da dosežemo povprečje plač v naši dejavnosti. To je glede plač naš cilj v prihodnje in dosti lažje ga dosežeš, če delaš tudi v nadzornem svetu, če zadeve poznaš. Težko je sindikatu pritiskati samo na upravo, če s tem ne soglaša vsaj nadzorni svet, ali pa je z njegovimi predlogi vsaj seznanjeni. Kajti uprava je podrejena lastnikom in se jih na svoj način boji, saj jo lahko kadarkoli zamenjajo. Lastniki sicer ne bedijo nad plačami, če pa v nadzornem svetu o tem vprašanju lahko podebatiraš, lahko tudi kaj dosežeš. Mi smo na primer dosegli s prvim aprilom povečanje osnovne plače za pet odstokov, ker smo lani poslovali zelo uspešno. To ni udeležba na dobičku, pač pa dvig plače glede na poslovni uspeh. Zdaj bi radi še dosegli, daje načelo, kako povečati plače glede na poslovni us- peh, zapisano, da se ne pogajamo o tem vsakič sproti. Kakšni so odnosi med sindikatom in upravo? Kako uprava upošteva vaše mnenje, pripombe? V zadnjih treh letih, kar je zdajšnja uprava, smo dosegli, da ta n« ukrepa enostransko, pač pa se pred odločitvami posvetuje s sindikatom. Sindikati morajo doseči, da v firmi ni enostransko sprejetih in uveljavljenih aktov. Vsi akti b| morali biti plod dogovarjanja. Pr' nas v Melaminu sicer je tako, toda dokler ne bo sprejet zakon o kolektivnih pogodbah, bodo še vedno nastajali enostranski akti, ki jih bodo uprave vsiljevale zaposlenim. Naš sindikat si tudi prizadeva povezovati kolektiv in moram reči, da ima pri tem podporo upra' ve. Kolektiv sicer ni razbit, bi pn lahko bil bolj povezan. Imamo!11 različne programe in zaposleni se čutijo bolj pripadnc njim kot Me' laminu. Zato pogosto letijo sen1 in tja očitki, češ da uspešnejši pr°' gram dela za trenutno manj uspeš' ne. Kar seveda ni res, nekateri ne razumejo, da ima vsak svojo plaČ° in da nihče ne dela za drugega’ Kako boste povezovali ljudi, priredili piknik? Slovenije klavska enotnosi št. 21 / 6. junij 2002 > 9 I udi piknik je oblika druženja. Naključje je, da ravno jutri prvikrat organiziramo takšen piknik za melaminovce v Kočevskem Rogu, pri gozdarski hiši Grče * Piknik je bil minulo soboto, **P' a:). Povabljeni so predstavniki lastnikov in KNG, da se malo pogovorimo, odigrali bomo kako n°gometno tekmo in podobno. To jHl bi postala tradicija, prva so-ota v juniju naj bi postala dan damina. Kakšno je sicer vzdušje v kolektivu? Dobra plača je nedvomno naj Pomembnejši dejavnik, ki vpliv; j!a razpoloženje ljudi. Vidim pa u ljudje spremljajo poslovanje jih nič več ne zanima samo, ka ko odbrenkati šiht. Dobro so raz Položeni, kadar je dela in povpra s^vanja po izdelkih dovolj. Za skrbljeni pa postanejo, če se pr Pmdaji ali v proizvodnji zatika akoj reagirajo, vprašujejo, kaj je narobe. Ce stroji stojijo, je neka narobe; če te pošljejo za tri dni n; .Pust, je nekaj narobe. Priletijo k meni, vprašajo. Vprašujejo tu m nadrejene. ^ mislih smo imeli odnose srednjega in nižjega vodstvenega kadra do Podrejenih, na morebitna sikaniranjam, ki ljudem Umijejo voljo do dela. Kar jaz vem, ti odnosi niso na-Pak, čeprav se najdejo tudi avto-ativni vodje, ki podrejenih ne . ZUmejo, se z njimi ne pogovar-Jo p težavah, pač pa samo uka-, uJejo. Nekaj težav zaradi tega je 10 med določanjem tehnoloških P esežkov zaposlenih, ko so po-^niezniki menili, da jih nadrejeni e marajo, pa sojih zato posta-1 med presežne delavce ali pre-I ^Poredili na slabše plačana de-vna mesta. Takšne primere sme redebatirali v krogu prizadetih razrešili probleme. Kompromis JP0 sklenili tudi glede treh, šti-r . delavcev, ki so bili prerazpo-l( ioni na precej slabše plačana de-„ Vtla mesta. V pogovoru z upravo e 0 dosegli, da se jim zaradi te-a Plača ni znižala v celoti, am-'k smo se zmenili za srednjo pot. Predsednik sindkata ste esem let. Ali ste bili pred ern aktivni, morebiti član 'Vršnega odbora ^'ndikata? Ig^dsednik sem od leta 0 Rred tem nikoli v vseh .^H^tih letih zaposlitve v Me-'"ui nisem bil aktiven član. Navadno je, da se človeku, mimo vseh čl izvršilnega odbora. Zakaj se je tako zgodilo v Melaminu? V podjetju je bila takrat precejšnja apatija, bili so slabi časi, takratni predsednik je bil preobremenjen s svojim delom, in člani izvršilnega odbora so me pregovorili, naj prevzamem sindikat. Sem pa postavil nekaj pogojev, ker sem hotel resno delati, kajti kadar prevzamem kako delo, se ga lotim z vso resnostjo. Drugo je samo izguba časa. Najpomembnejši pogoj je bil, da se mora sindikat finančno okrepiti. Če sindikat nima denarja, je nemočen pri katerikoli akciji. Zato smo se že kaka tri leta prej kot drugi sindikati odločili za pobiranje eno-odstotne članarine. S tem smo zbrali precej sredstev in s tem denarjem smo lahko začeli pomagati ljudem v stiskah s posojili. Zmogli smo organizirati družabna srečanja, denimo za novo leto, skupaj s podjetjem. Pri vsaki taki akciji sindikat prispeva del sred-setv. Prispevali smo tudi za starejše delavce, da so šli pozimi v Čatež na oddih. Pri tem je podjetje brezplačno ponudilo počitniško kapaciteto, sindikat pa je pokril stroške medicinskega programa. Je pa za v prihodnje treba rešiti vprašanje davčne obremenitve takšnih počitnic. Nekaj sredstev imamo vezanih v Delavski hranilnici za slabše čase in vse mogoče sindikalne aktivnosti. Imamo na primer precej vrst rekreacij, ki jih je treba plačati, badminton, zimsko rekreacijo, kegljanje. Pol stroškov pokrije sindikat, polovico prispeva podjetje. Tak je dogovor, ki velja za vse delavce. Članov sindikata je tri četrtine zaposlenih. Zakaj pa tega podjetje ne bi pokrivalo samo? Tudi o tem smo razmišljali. Toda poglejte, najprej teh aktivnosti sploh ni bilo; potem je sindikat dal pobudo, s tem, da bo pokril polovico stroškov. Seveda sindikatu za njegov del že zmanjkuje sredstev, ker priliv od članarine na naš račun ni več tako velik odkar povsod velja eno-odstotna članarina. Zato se bo treba ponovno pogovarjati z upravo, da bi ta prevzela denimo dve tretjini stroškov. Čeprav mislim, da bi podjetje vse to lahko pokrivalo samo, saj skrb za rekreacijo znižuje obolevnost in odsotnost z dela zaradi bolezni. Podjetje se pač mora zavedati, daje vlaganje v zdravje zaposlenih dolgoročno rentabilna naložba. B. R. Sindikalna lista Junij 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor’ (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 1. 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 3. Ločeno življenje' 90.223,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 -za 20 let 97.331,00 78.266,00 -za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 451.114,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 681.006,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 135.334,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 67.667,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 158.901,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu je določen z Aneksom k kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS :a enotnost ' št. 21 / 6. junij 2002 SEDEM DNI V SINDIKATIH Diskriminacija brezposelnih, starejših od 40 let 10 Zavod RS za zaposlovanje je povprašal 7788 slovenskih delodajalcev, ki zaposlujejo 516.123 delavcev, o zaposlovanju novih delavcev. Rezultati ankete so torej zelo reprezentativni, so povedali na nedavni tiskovni konferenci. Odgovori delodajalcev so zanimivi tudi za slovenske delavce in sindikate. Iz njih namreč lahko zvemo, kako se v Sloveniji dobi služba. Kar 50 odstotkov vseh delodajalcev, ki so lani zaposlili nove delavce, je le-te poiskalo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje. Tako je, čeprav mnogi, zlasti mali delodajalci, zaposlujejo predvsem od prej znane ljudi. Delodajalci zavodu za zaposlovanje zaupajo, da jim bo znal priskrbeti dobrega delavca. Tudi številnim zasebnim koncesionarskim agencijam za zaposlovanje državnemu zavodu še ni uspelo prevzeti vodilnega mesta med posredovalci dela. Zavod je delodajalcem, ki so iskali nove delavce, posredoval imena kar 61 odstotkov vseh kandidatov. Dobre tri četrtine delodajalcev je bilo zadovoljnih s številom kandidatov za posamezno delovno mesto. Bolj kot lani so bili zadovoljni tudi z lastnostmi kandidatov: 70 odstotkov delodajalcev je menilo, da so kandidati imeli zadostno izobrazbo, le 47 odstotkov pa, da so imeli tudi zadostne delovne izkušnje. Da so kandidati imeli tudi prave osebnostne lastnosti za ponujeno delovno mesto, je menilo le 36 odstotkov delodajalcev. Dobra četrtina delodajalcev si želi, da bi zavod za zaposlovanje že pred napotitvijo opravil ožji izbor primernih kandidatov. Dodatna poldruga desetina delodajalcev ima sicer rada večje število napotenih kandidatov, vendar od zavoda hkrati želi predlog ožjega izbora. Kar petina pa jih ne želi, da bi zavod objavil njihov naslov hkrati s ponudbo delovnega mes- ta, posredoval naj bi ga zgolj ustreznim kandidatom. Delodajalci torej ne želijo imeti opravka z večjim številom kandidatov, ki bi jih morali kar sami zavrniti. Čeprav večina delodajalcev želi, da jim zavod za zaposlovanje v naprej pripravi ožji izbor kandidatov, pa si prav nič ne želijo, da bi prisostvoval pri pogovorih s kandidati. Delodajalci razmeroma počasi sprejemajo nove tehnologije pri iskanju delavcev. Le 13 odstotkov želi potrebe po delavcih zavodu sporočati po internetu, čeprav to možnost pozna že 85 odstotkov delodajalcev. Zavod za zaposlovanje opaža, da v Sloveniji delo najtežje dobijo brezposelni, starejši od 40 let. Pred desetimi leti je bilo med brezposelnimi le dve desetini starejših, zdsaj jih je že polovica. Le redki brezposelni, starejši od 40 let, najdejo novo zaposlitev. Kljub temu je kar 70 odstotkov slovenskih delodajalcev v anketi zatrdilo, da pri izbiri kandidatov niso dajali prednosti mlajšim pred starejšimi. Zavod za zaposlovanje dvomi o iskrenosti teh odgovorov. Zanimivi pa so razlogi, ki sojih navajali tisti delodajalci, ki so si upali priznati, da ne marajo zaposliti starejših od 40 let. Starejših kandidatov menda niso izbrali zato: - ker je njihovo zdravstveno stanje slabše in imajo slabše psihofizične sposobnosti (28,6 odstotka), - se slabše prilagodijo delovnim pogojem in sodelavcem (27 odstotkov), - imajo pomanjkljivo strokovno in posebna znanja (20,1 odstotka), - ne dosegajo ustreznih delovnih rezultatov in norm (11,7 odstotka), - so zaradi višjega dodatka na minulo delo k plači in daljšega dopusta (le 4 odstotki) zanje dražji. Brez dvoma: starejši so pri iskanju zaposlitve na slabšem zaradi pogosto neutemeljenih predsodkov. Čas je, da te predsodke razkrinkamo in se jih znebimo! V tujini ministrstva za delo in sindikati vodijo javne kampanje, v katerih opozarjajo na nesmiselne predsodke pred zaposlovanjem starejših od 40 let. Zaradi vse manjšega priliva mladih iz šol (nizka nataliteta v preteklih dveh desetletjih) in zaradi pokojninske reforme bo med delavci vse več starejših. Predsodki pred njimi med nami torej res ne bodo imeli več nobenega smisla! POMEMBNO ZA STARŠE IN NJIHOV NARAŠČAJ: 28. maja 2002 je Zavod RS za zaposlovanje objavil razpis Republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/2003. Razpis je objavljen v časopisih Delo in Večer ter na spletni strani www.ess.gov.si. Republiško štipendijo bo dobil vsak dijak, vajenec in študent, ki izpolnjuje dohodkovni cenzus. Zoisovo štipendijo pa bo dobil vsak izrazito nadarjeni dijak ali študent, ki ga bo predlagala njegova šola. Lani je bila mesečna povprečna republiška štipendija za dijake in vajence 25.000 in za študente 33.000 tolarjev. Zoisove štipendije pa so znašale za dijake in vajence v povprečju 24.000 in za študente 40.000 tolarjev. Rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 6. 9. 2002 in za študente 4. 10. 2002. Ti roki veljajo tudi za stare štipendiste! Obrazce za vlogo lahko kupite v knjigarnah ali pa si jo natisnete z internetne strani. Lučka Bdhrf 0 izobraževalnih seminarjih ZSSS v maju V maju smo izvajali seminar Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu. Udeleženci so se seznanili z evropskim pravnim redom na področju varnosti in zdravja pri delu, temeljnimi rešitvami zakona o varnosti in zdravju pri delu ter z nalogami sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu in sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu. Na seminarju je sodelovalo štirinajst udeležencev iz Splošne bolnišnice Maribor, DelaTČR, Vege International, Vrtca Medvode, Henkla Slovenije, Ingrada Ljutomer, Te-Toplarne Ljubljane, Fotone Ljubljana, Centra za socialno delo Maribor in Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava. Med udeleženci je bilo največ predsednikov sindikatov družb oziroma zavodov, nekateri pa so bili tudi člani svetov delavcev. Iz analize odgovorov na anketo smo ugotovili, da so bili udeleženci zadovoljni zlasti s predavanji in razpravo. Na seminarju seje namreč razvila zelo bogata razprava, tako da so udeleženci imeli možnosti tudi izmenjati izkušnje. Nekateri od prisotnih so menili, da bi ta seminar kazalo razširiti z problematiko invalidov. Dodatna znanja bi slušatelji potrebovali zlasti iz delavskega soupravljanju in vloge članov svetov delavcev. Potrebovali bi tudi več napotkov za delo sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter iz delovnih razmerij- Strokovni izvajalec seminarja je bil Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS. V maju smo na željo območnega odbora SKEI v Idriji organizirali enodnevni seminar za usposabljanje sindikalnih zaupnikov in članov sindikatov. Sodelovalo je dvaindvajset udeležencev, predsednikov sindikatov družb, sindikalnih zaupnikov in nekateri članov svetov delavcev iz družb Rotos in Kolektor iz Idrije, Eta Cerkno, IMP Klima Godovič, Celes in Ascom iz Idrije. Udeležence je Dušan Semolič seznanil z aktualnimi nalogami ZSSS in tripartitnim sistemom odnosov med sindikati, delodajalci in državo. Pre- davali smo jim tudi Vanda Rešeta (soupravlja-nje). Brane Mišič (kolektivne pogodbe), Nada Mulej (vodenje sestankov in delovnih skupin)’ Udeleženci so bili z izvedbo seminarja zadovolj' ni, nekatere je še posebej pritegnilo predavanja o kolektivnih pogodbah. Dodatna znanja si želijo pridobiti tudi o vodenje sestankov, komU' niciranju, soupravljanju, pogajanjih med sindikati in delodajalci, varnosti in zdravju pri delu-delovnih razmerjih. Na seminarjih želijo tudi vee praktičnega dela in več razprave o konkretni^ primerih. Seminarje so to vsebino bomo ponudili tudi' jesenski izobraževalni sezoni. Ponudili bomo tun delavnice o problematiki delovnih razmerij. V seminarje bomo skušali vpeljali tudi več aktivni' metod aktivnega sodelovanja udeležencev. Veseli smo, ker so udeleženci obeh seminnf jev bogatejši za nova znanja. Prepričani smo, d bodo znali to novo znanje tudi uspešno prenes v prakso svojega okolja. Vanda FtešeiS h Počitniške zmogljivosti so Popolnoma zasedene V območni organizaciji ZSSS Domža-le smo tako kot vsako leto pripravili ugod-n° letovanje za člane. Člani imajo mož-n°st letovanja v Luciji, Fiesi, Stella Ma-nsu, Premanturi, Ježevcu in Bohinjski Bis-Jrici. Zaradi ugodnih cen in zanimivih lokacij je večina terminov že zasedena, po-vpraševanje po letovanju pa presega mož-n°sti območne organizacije. Največ po-vpraševanja je iz podjetij in zavodov, ki ^majo svojih zmogljivosti. Prihodnji teden bodo počitniške priko-‘■ce zasedli prvi uporabniki, ki lahko letovanje plačajo v treh obrokih. V objektih območne organizacije ZSSS ponižale bo v letni sezoni letovalo pre-[to 250 oseb in bodo skupaj ustvarili nekaj Čez dva tisoč nočitev. Območna organizacija se zahvaljuje SDTS, Sindikatu VIR in Sindikatu obrt-n'h delavcev Slovenije, ki so s sredstvi po-toagali, da smo lahko pripravili dokaj Ugodno letovanje. Vsem želimo prijeten dopust! Glosa, plače in delovna razmerja Sindikat Glosa, ki je na usklajevanjih ob sprejemanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju za zaposlene v kulturi dosegel v primerjavi z drugimi največ, organizira v zavodih v teh dneh in tednih razgovore na temo: Kakšne bodo naše plače in kakšna bodo naša delovna razmerja. Odziv in potreba, da bi v neposrednem stiku z zaposlenimi v kulturi odgovorili na nešteta vprašanja, sta presegla pričakovanja glavnega odbora. Pogovori so že bili v ljubljanski Operi, Cankarjevem domu, Pokrajinskem muzeju v Celju, SNG Maribor, na Zavodu za varstvo naravne dediščine, v Knjižnici Mirana Jarca in Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. V prihodnjih dneh bodo pogovori še na RTV Slovenija, v Knjižnici Lenart in še kje. Pogovori so namenjeni predvsem informacijam o določilih, ki urejajo plače, plačne razrede, plačna razmerja, napredovanja, delovno uspešnost in delovna razmerja. Na njih pa prihaja tudi do izmenjave strokovnih mnenj o skupni metodologiji in vsebini kolektivne pogodbe javnega sektorja, ki bosta predmet pogajanj med sindikati in vlado v prihodnjih mesecih. Doro Hvalica Obvladajmo stresna delovnem mestu-5 Stres na delovnem mestu je posledica in vzrok mnogih največjih gospodarskih, zdravstvenih in okoljevarstvenih težav. Zaradi stresa je prizadetih najmanj 40 od 147 milijonov delavcev v petnajstih državah Evropske unije. Na leto povzroča za najmanj 20 milijard evrov stroškov. Povečuje trpljenje ljudi in povzroča bolezen in smrt. Pomembno ovira rast produktivnosti in konkurenčnosti. Toda večino stresa na delovnem mestu je mogoče zlahka preprečiti. Prav zato je tripartitni svetovalni komite za varnost in zdravje pri delu Evropski komisiji priporočil, naj pripravi usmeritve za obvladovanje stresa na delovnem mestu. Evropska unija je napovedala boj stresu na delovnem mestu. Evropski teden varnosti in zdravja pri delu bo zato letos v oktobru posvečen obvladovanju stresa na delovnem mestu. Slovenija kot država kandidatka se letos prvič pridružuje temu evropskemu gibanju. Vsakdo med nami je povabljen k iskanju strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu. Tudi Nova Delavska enotnost razširja znanje o tveganjih za zdravje delavca, povezanih s stresom na delovnem mestu, in o strategijah njegovega obvladovanja. Lučka Boh m PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Prispevki za pokojninsko zavarovanje se ne vračajo Vprašanje: Po zakonu mi bo zaradi ne-jn izpolnjevanja pogo- Prenehalo delovno razmerje. Ker imam r t,1U|to delovne in zavarovalne dobe, ne I*11 imela pogojev za upokojitev. Ker pa j, ^dopolnilu 65 let, se ne bom mogla pri-ko 'V ”a zav<*du za zaposlovanje. Ali lah-p ,0žim zahtevek za povrnitev vplačanih ^P^kov za obvezno pokojninsko zava- t^0v°r: Zakon o zaposlovanju in zava-je ^ nJu za primer brezposelnosti določa, da Zg0]° Pravic iz tega zavarovanja upravičena |0 y | rezposelna oseba, ki je zmožna za de-Zijpj '■ t> členu tega zakona je med drugim de]0Sano’ daje brezposelna oseba zmožna za skleni starejša, kot predpisi o pokojnin-Po .ln invalidskem zavarovanju določajo za V‘to>v "j3 Pr‘dobitev pokojnine za najnižjo za-tono dobo. Zakon o pokojninskem in in- validskem zavarovanju pa med drugim določa tudi potrebno starost za starostno upokojitev z najkrajšo možno pokojninsko zavarovalno dobo 15 let. Ta letos za ženske znaša že 61 let. Po zaključenem prehodnem obdobju pokojninske reforme bo ta starost za ženske znašala 63 let (za moške je že sedaj 65 let). Če boste kmalu dopolnili 65 let, se res ne boste mogli prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Toda če vam bo uspelo najti drugo zaposlitev, smete biti zaposleni tudi pri tej starosti. Res je tudi, da je že prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določal, daje do starostne pokojnine upravičena zgolj oseba, ki ima vsaj 15 let zavarovalne dobe. Potrebno je torej zbrati 15 let zavarovalne dobe in ne katere koli druge pokojninske dobe. V zavarovalno dobo se ne šteje dokupljena, prišteta in dodana pokojninska doba. V zavarovalno dobo pa se šteje skrb za vsakega vašega otroka v prvem letu njegove starosti, če takrat niste bili pokojninsko zavarovani in če je bil otrok takrat slovenski državljan in imel stalno prebivališče v Sloveniji. Nekatere ženske se niso zaposlile prav zato, ker so se posvetile skrbi za otroke. Če je bilo tudi pri vas tako, boste morda nekaj let zavarovalne dobe zbrali tudi na ta način. Te zavarovalne dobe vam ne bo potrebno plačati. Obrazec z navodili za uveljavitev te dobe vam bodo dali na najbližji območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Če vam do polnih 15 let zavarovalne dobe manjka le malo, se lahko prostovoljno vključite v obvezno pokojninsko zavarovanje pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To morate storiti najkasneje šest mesecev po prenehanju delovnega razmerja. To smete storiti, le če ste slovenska državljanka in če ste v zadnjih 10 letih zbrali vsaj 5 let obveznega zavarovanja. Na podlagi prostovoljno sklenjenega zavarovanja boste vsak mesec vplačali dogovorjene (lahko tudi minimalne) prispevke. Tudi tako lahko počasi zberete manjkajočo zavarovalno dobo. Če vam res ne bo uspelo zbrati vsaj 15 let zavarovalne pokojninske dobe, po slovenskih predpisih ne boste upravičeni do lastne starostne pokojnine. Zakon pa ne predvideva možnosti vračila prispevkov v primeru, da posamezniku ne uspe zbrati 15 let zavarovalne dobe. Naj vas opozorim še na možnost pridobitve državne pokojnine. Pravico do le-te ima oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do kakršne koli domače ali tuje pokojnine, kije med 15. in 65. letom vsaj 30 let v Sloveniji imela stalno prebivališče in ki izpolnjuje še premoženjski cenzus. Da bi jo lahko pridobili, bi letos morali biti stari vsaj 69 let. Ta potrebna starost bo že naslednje leto za leto dni nižja, dokler ne bo dokončno obveljala starost 65 let. S 65 leti starosti pa bi bili letos do državne pokojnine upravičeni zgolj, če bi izpolnjevali pogoje za trajno denarno socialno pomoč. Letne športne igre tekstilcev in usnjarjev Najboljši Celjani V Sevnici seje prejšnjo soboto zbralo več kot tisoč članov Stupisa, ki so se pomerili v veš športnih disciplinah. Kot da propadanje podjetij in odpuščanje tekstilcev in usnjarjev na udeležbo na igrah vpliva pozitivno, čeprav je njihov kruh vse bolj negotov. Za majhno mesto je bilo srečanje kar velik dogodek in ob otvoritvi se je v športni dvorani zbralo tudi veliko opazovalcev. Domačini so jim pripravili tudi prijeten program za ušesa in oči. Nastopil je domači pevec Čili Pat-ron in več plesnih skupin. Udeležence je med drugimi pozdravil tudi sevniški župan. Napovedana sta bila tudi direktorja Lisce in Kopitarne, vendar sta se opravičila. Pozdravili so jih tudi sekretar območne organizacije ZSSS Posavje Marjan Urbanč, predsednik športne komisije republiškega odbora Stupisa Boris Govednik in predsednik republiškega odbora tega sindikata Tone Rozman. Zaradi velikega števila udeležencev so se tekmovanja končala šele ob 19. uri. Nogometaši, teh je bilo največ, so bili s premori tako na igriščih kar debelih devet ur. Za manj športne udeležence so domačinke iz Lisce pripravile tudi pohod na domačo skoraj tisoč metrov visoko enako imenovano goro. Zanj seje prijavilo toliko udeleženk in udeležencev, da so na avtobusu, ki jih je peljal na izhodišče, nekateri stali. Ker je pot na goro vodila po strmih skalah, so se posameznice obrnile že pred vrhom. Pohod je bil zanimiv tudi zaradi s cvetjem posutih travnikov, najbolj srečni pa so našli tudi pomladanske jurčke. Republiški odbor je pripravil tudi velik bogat srečelov, na katerem so vse srečke zadele vsaj simbolično darilo. Organizatorji so za udeležence postavili tudi velik šotor in v njem postregli z jedačo in pijačo. Domači zabavni ansambel je zaigral več prijetnih viž, po katerih so se zlasti mlajši kar pridno vrteli. Čeprav seje pred zaključkom vlila še manjša ploha, udeležencev to ni nič motilo. Zlasti tekme v malem nogometu so bile na visoki kakovostni ravni. Zvedeli smo, da so v ekipi Kopitarne na- stopali kar pravi malonogometni “profesionalci”, saj posamezniki trenirajo skoraj vsak dan-Izkušeni žogobrcarji so nastopali tudi v ekipah Bele krajine in Elkroja. Vodstvo iger (od leve) Tone Rozman, Marjan Ut' banč, Kristjan Janc, Boris Govednik Borut Bizjak in Branka Novak je zaploskalo nastopajočim. Ekipe so se v dvorani razvrstile po območjih, prvi so se Nastopil je tudi pevski zbor Lisce, postavili Pomurci. V športni dvorani v Sevnici so se skupaj postavili Gorenjci sih) premagala Belo krajino z 2 : 1, sta se ekipi skup91 in poznejši zmagovalci iz Celja. postavili pred objektiv. 2™dgovalne ekipe y nogometu so prve prejele pokale. *en « Lisce, sicer podpredsednica Stupisa. ^dgovalci v J^^iznem tenisu So bili iz Svile. Na fotografiji so odbojkarice s pokali za najboljše. £e«?,e najboljšim V šahu so bili najboljši iz Preventa, za njimi pa predstavniki Lisce in Polzele. Pokal za najboljšo ekipo, prireditelja naslednjih iger, je visoko v zrak dvignil predstavnik Celja. Na srečanju po končanih igrah so se veselile tudi predstavnice Monta iz Kozjega. Rezultati: Mali nogomet: I. Kopitarna Sevnica, 2. Bela krajina, 3. Elkroj; namizni tenis: I. Svila (Podravje), 2. Velana (Ljubljana), 3. Bela krajina; kegljanje: ženske: 1. Mura (Pourje), 2. Polzela (Celje), 3. Bela krajina; moški: 1. Konus Konex (Celje), 2. Kopitarna(Sevnica), 3. Prevent (Koroška); šah: 1. Prevent (Koroška), 2. Lisca (Sevnica), 3. Konus Ko-nex (Celje); odbojka, ženske: L Prevent (Koroška), 2. Lisca (Sevnica), 3. Polzela (Celje); Skupni zmagovalec je ekipa območne organizacije Celje, ki je dosegla 48 točk, drugo mesto je zasedla ekipa Posavja, tretji in četrti pa so bili predstavniki Koroške in Pomurja. h a enotnos 14 ' št. 21 / 6. junij 2002 f »Joj, kako sem danes utrujen,« je pred dnevi pri malici v naši tovar-I niški menzi potarnal mizar Tone. »Včeraj sem vse popoldne pospravljal stanovanje. Nikoli si ne bi mislil, da se lahko človek pri pospravljanju stanovanja tako utrudi.« »Zakaj pa si pospravljal stanovanje, saj včeraj ni bil mednarodni praznik I žensk - dan žena?« je presenečeno povprašal skladiščnik Rudi. »Rudi, ne izzivaj Toneta. On že ve, zakaj je moral včeraj generalno po-I spraviti stanovanje,« se je zarežal rezkar Vili. »Tone, ali te je žena zalotila s kakšno mlado?« »Eh, saj Tone ni takšen, da bi varal svojo ženo,« je zamahnil z roko kurir Peter. »Verjetno se ga je v bifeju Pri Ančki preveč nacedil in je prišel domov ob štirih zjutraj. Včeraj pa je delal pokoro, ha, ha, ha!« »Tone, zakaj pa si ti tako utihnil,« je povprašal strugar Lojze in se namuznil. »Če imata doma z. ženo tihi teden, to še ne pomeni, da se pri malici ne smeš pogovarjati s prijatelji!« »Ah, fantje, ne omenjajte mi žene, ker se mi orosijo oči, kadar se spomnim nanjo,« je z žalostnim glasom dejal Tone. »Moj bog, pa ja ni kaj narobe z njo,« je vzkliknil Rudi. »Ali je zbolela?« »To ne, bolna ni, zato pa že nekaj mesecev živi pri svoji mami v Halozah,« je pojasnil Tone. »Tam ji zares ni hudega, zato pa jo vsi zelo pogrešamo. Otroka še bolj kot jaz.« »No, saj sem rekel!« je ponovno povzdignil glas Vili. »Tone, prav ti je! Če bi lepo ravnal z ženo, ti zagotovo ne bi pobegnila nazaj na domačijo k materi. Zdaj ti ne preostane nič drugega, kakor da se odpraviš v Haloze in jo prepričaš, da se boš poboljšal!« »Vili, ne govori neumnosti, saj sploh ne gre za to, na kar namiguješ,« je razburjeno odvrnil Tone. »Tako, da boš vedel: ženo sem sam peljal v Haloze k materi!« »Oprosti, Tone, tega pa nismo vedeli,« se je opravičil Rudi. »Takoj bi mora! povedati, da je šla tvoja žena pomagat bolni materi v Haloze. Potem ne bi zbijali neslanih šal na tvoj račun.« »Dragi Rudi, kako naj ti dopovem, da ne gre za to,« se je obupano pri-I jel za glavo Tone. »Moja tašča je zdrava kot dren, enako pa velja za mojo Ženo!« »Hudiča, kdo pa je potem tu bolan!« je vzklikni! Rudi. »Bolna je plačna politika pri nas!« je energično dejal Tone. »Kdo?« smo povprašali vsi v en glas. »Naša plačna politika - in to zelo!« je odvrnil Tone. »Oprosti, Tone, kakšno zvezo pa ima naša plačna politika s tem, da je tvoja žena pri materi v Halozah?« »Oh, pa še kakšno,« je z grenkobo v glasu dejal Tone. »Moja žena je v Halozah zaradi naše plačne politike.« »Zakaj?« smo zopet presenečeno povprašali vsi v en glas. »Poglejte, moja neto plača znaša 81.356 tolarjev. Žena pa je že tri leta \ SEDEM DNI V SINDIKATIH brezposelna, zato na zavodu za zaposlovanje ne prejema več denarnega nadomestila oziroma pomoči,« je pojasnil Tone. »Povejte mi, ali lahko s svojo plačo v mestu preživljam štiričlansko družino?« »S svojo plačo zares ne moreš preživljati družine, vendar pa to še ne more biti razlog, da si ženo odpeljal nazaj k materi v Haloze,« je ogorčeno dejala Sonja iz računovodstva. »Saj se v Halozah pri ženini materi ni prijavila samo žena, temveč vsa naša družina,« je pojasnil Tone. »Zdaj imamo vsi stalno prebivališče v občini Žetale.« »Ljubi Tone, jaz sploh ne razumem več, o čem govoriš,« je odkimal Z glavo Rudi. »Niti tega ne vem, kdo je tukaj nor: ti, jaz ali nekdo tretji! Lepo te prosim, povej, ali ti je zdaj v življenju kaj lažje, ko nisi več prijavljen v mestu, temveč v Žetalah!« »Seveda!« je s pomenljivim glasom dejal Tone. »Kerje do Žetal, kjer po novem živi moja družina, predaleč, da bi se vsak dan vozil na delo, mi pripada dodatek za ločeno življenje. Zato mi podjetje vsak mesec izplača 91.175 tolarjev dodatka za ločeno življenje.« »Ne razumem!« je presenečeno vzkliknil Rudi. »Podjetje ti vsak mesec izplača 81.356 tolarjev plače, s katero moraš preživljati vso družino. Ker živiš ločeno od družine, ti podjetje priznava 91.175 tolarjev dodatnih stroškov? Tega zares ne razumem.« »Saj tudi jaz tega ne razumem, vendar tako v tej deželi pač je,« je skomignil z rameni Tone. »Očitno so tisti, ki imajo pri oblikovanju naše plačne politike v rokah škarje in platno, pri izračunu dodatka za ločeno življenje upoštevali realne stroške, pri izračunu izhodiščnih plač pa ne. Sicer pa ima naša družina od tega, ker je prijavljena pri babici na Žetalah, še veliko drugih koristi!« »Misliš na solato in korenček, ki ga pridela babica na svojem vrtu?« je povprašala Sonja. »Seveda mislim tudi na to, vendar ne samo na to,« je pojasnil Tone. »Ker ima babica, s katero po novem živimo v skupnem gospodinjstvu, skromno kmečko pokojnino, se je zmanjšal dohodek na družinskega člana. Zlato sta oba otroka pridobila pravico do republiške štipendije, ki je povečana za stroške izobraževanja izven domačega kraja.« »Tone, vidim, da ste vi po prijavi v Žetalah postali pravi bogataši!« se je zarežal Rudi. »Zato boš danes da! še za pijačo!« »Kaj si nor!« je vzkliknil Tone. »Žena me ubije, če pridem pijan domov. Danes popoldne moram z njo v Modno hišo, ker si bo kupila nov kostim!« »Potemtakem je tvoja žena vendarle doma?« smo vsi presenečeno povprašalo v en glas. »Pazite, kaj govorite. Moja žena ni doma, temveč je na obisku pri meni,« je dejal Tone. »Moja nesreča je samo v tem, da je vse to s prijavo pri materi v Žetalah vzela preveč dobesedno in da se sedaj doma tudi obnaša tako, kakor da je samo na obisku!« Iz dnevnika delavca Jožeta Dodatek m ločeno Življenje j Kaj je novega v novi številki Nove Delavske enotnosti? Udeležence svečane seje republiškega odbora SDGD je na mizah pričakala nova številka Nove Delavske enotnosti. Člani republiškega odbora in gosti so jo začeli prebirati s takšnim zanimanjem, da so komaj opazili, kdaj se je sveča- prebirajo radi sindikalnega časnika na seja začela. Pa naj še kdo reče, v Sloveniji, ki ga izdaja ZSSS. da sindikalni zaupniki iz podjetij ne T. K. Aforizmi ali roman? »Kako kaj shajaš z moškimi?« »Oh, osvoji ljubezni z izvoljenci bi lahko napisala roman! Kako pa e tebi?« »Jaz pa bi lahko izdala knjigo aj°' rizmov!« Mladi zaljubljenci »Mladi zaljubljenci so v svoji Ij11 j bežni popolnoma slepi!« L »Še prehitro se jim odprejo oči- I »Kaj pa jim jih odpre?” »Poroka!« Nevarno razmerje »Zakaj si nehal hoditi s tisto r/l volasko?« , M »Zdravnik mi je svetoval, naj J M pustim pri miru, če bi rad še let živel« »Kaj je imela aids?« »Ne, njegova žena je bila!« M SKVN SLOVENIJE III,,lil ------------- Šeste poletne igre nepremičninarjev Lepe tekme in še prijetnejše druženje Najasi v idiličnem gozdičku pri dolenjskih Toplieah seje prejšnji Petek zbralo tristo zaposlenih v Podjetjih, ki se ukvarjajo z nepre- mičninami. Tja sta jih povabila Sindikat delavcev komunale, varovanja in nepremičnin Slovenije in združenje nepremičnin pri GZS. Tudi letošnje srečanje je organiziral Alojz Podboj iz Terce Šentrupert. Uvodoma jih je pozdravil Jenez Frelih, predsednik združenja, ob zaključku pa jim je spregovoril predsednik SKVNS Alojz Terbuc. Na tekmovanjih in v družabnem delu srečanja je sodelovalo 28 ekip. Od prvo- do tretjeuvrš-čenih so iz rok sekretarja SKVNS Miloša Mikoliča prejeli lične lesene pladnje. Poleg športnih dis- ciplin so se udeleženci zanimali tudi za družabne igre, zaradi katerih so se na prizorišču zadržali do noči. Srečanje so zaključili s kresom in ob njem rajali, saj sta za dobro razpoloženje skrbela Ka-rado in Brendi z DJ-jem Igorjem. Nastopila je tudi plesna skupina Vi vas. Organizatorji so za moške pripravili še tekmovanje za najlepše prsi, med ženskami pa so izbirali najlepše noge. F. K. Pečenju vrvi je nastopila tudi mešana ekipa »Takle ma-o« in pokleknila šele v finalu. V njej sta moč in spret-'?st Pokazala tudi Lojze Terbuc in Borut Srimšek iz vodiva SKVNS. Rezultati: Badminton, ženske: 1. Mojca Golob (Zarja), 2. Mateja Trlep (Sta-invest), 3. Aleksandra Koprivnik (Staninvest); moški: I. Dimitrij Con-radij (Nepremičnine Celje), 2. Marjan Somrak (Zarja), 3. Janez Junc (Zarja); tarok: Alojz Podboj (Terca), 2. Jože Kapus (Alpdom Radovljica), 3. Vladimir Stopar (SPL); mali nogomet: 1. SPL II. 2. Dom-plan, 3. Osnovna šola Dolenjske Toplice; pikado, moški: I. SPL, 2. Apldom, 3. Domplan; ženske: L Stanovanjsko podjetje Ravne, 2. Alpdom I, 3. Alpdom II; odbojka: Sipro (Žalec), 2. Stanovanjsko podjetje Ravne, 3. Staninvest (Maribor); balinanje, moški: 1. Nepremičnine (Celje), 2. Domplan, 3. Staninvest; ženske: 1. Stanovanjsko podjetje Ravne, 2. Nepremičninski sklad PIZ, 3. SPL; šah: L Gojko Mušič (Commerce), 2. Egidij Skube (Zarja), 3. Janez Horvat (Staninvest); košarka: 1. Staninvest, 2. Habit (Velenje), 3. Domplan; tenis: 1. Goran Slatinek (Domplan), 2. Janez Horvat (Staninvest, 3. Karel Iljaž in Drago petek; hodulje: 1. Franja Saltinšek (Staninvest), 2. Damjan Kavčič (Domplan), 3. Vesna Detečnik (Stanovanjsko podjetje Ravne); vlečenje vrvi, ženske: 1. Domplan Kranj, 2. Atrij Celje, 3, Stanovanjsko podjetje Ravne; moški: 1. Terca Šentrupert, 2. »Takle mamo«, 3. Zarja Novo mesto. Us!>bZ'iše balinarke usPe#i, V nogometu so tretje mesto dosegli učenci osnovne šo- Na hoduljah je bila najhit-so se le Dolenjske Toplice. Pokrovitejstvo nad njimi je prevzel rejša Franja Slatinšek iz Ma-a zelo veselile. Franci Pirc, direktor podjetja SPL iz Ljubljane. ribora. Udeleženci iz SPL so bili najštevilčnejši in so tudi najbolj glasno pozdravili zmago svojih nogometašev. Dekleta podjetja Atrij Celje so v vlečenju vrvi dosegla drugo mesto. 16 i>T3EiraEmnm št. 21 / 6. junij 2002 NAGRADNA KRIŽANKA -v. ^ S • T*P" '—C*-.V > ZVEZNA DRŽAVA ZDA V KATERI SE NAHAJAJO MESTA, KI SO V KRIŽANKI Avtor: Rudi Murn STRANSKI DEL MEDENICE MIŠJI SAMEC NJE IZ DRUŠTVA PRSNI OŠ ONOSTRAN- STVO ENOTA ZA EL. TOK PRITOK BALHA- ŠKEGA JEZERA POGOVORNO: MASKA KNJIŽNO: TLA SKAND, DROBIŽ JAR LUKA NA HONSUJL SKUPINA PTIC V LETU OKENSKO STEKLO IZMIŠUO- TINA ANTON FOERSTER IZKOPA- VANJE KOPNO OBDANO Z VODO AM. FILM. IGRALKA EVANS PRIMEREK ČASOPISA, KNJIGE IZUMRLA VELIKA PTICA NEKDANJI TURSKI GOSPOD KMETIJSKO VOZILO ZA VPREGO VODNIK ANTON ETBIN KRISTAN PREDSED. PLANIN. ZS POGO- VORNO: ZAKOVICA ANTVVER- PEN YORK SUSANNAH BOKSAR MUHAM-MAD ALI PANJ, ŠTOR OLIMPIJ- SKE IGRE TOBAK ZA NJUHANJE NEMŠKI SPOLNIK LIBERIJSKI POLITIK SLOV. PESNIK (FRANCE) NASELJE V ZGORNJI POLJANSKI DOLINI MALAJ- blaznost SONDI- RANJE RUDAR GLAVNA ARTERIJA ŠVICAR. SLIKAR AMMAN (IZ ČRK: RUS) POPU- LARNA POPEVKA KRAJ SV. OD LEIPZIGA NIKELJ DALMATINSKA ANA ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL ANG.-AM. POLITIČNI FILOZOF (THOMAS) GLAVNO M. ITALIJE EVROP. GOROVJE GRŠKA ČRKA MOŠ. GLAS ZNAČIL. NAGEGA SPOMLADI POSEJANO ŽITO OBRA- ČALNI PLUG KNAAK RAINER 953) - NEMŠKI ŠAHOVSKI (R. 1953; VELEMOJSTER GLASBE- NIK SOSS KAR MORA KDO VRNITI V DENARJU PETER AMBROŽ IT. JEZERO V LOMBARD. GLEDA- LIŠKO PRIZO- RIŠČE O UT/0 naše LIRSKA PESEM SLAVKO KOTNIK GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 21 (6. 6. 2002): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, i/.rež^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat^ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 1:......................................................... 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčo številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj^' 2:......................................................... 17. junija 2002. 3:......................................................... Pravilna rešitev gesel iz 19. številke Nove Delavske enotnosti: 1. ZIKA, 2. BASTIA, 3. AJACCIO. 4. CALVI. Nagrado 5000 tolarjev prejme Jan«* 4:......................................................... Zavrl, Pot na Jošta 19, 4000 Kranj.