ntauHiTv* z\rje je v Ljubljani, Frančiškanska nliea St. 8 “iskanj* I. nadatr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. 'opoldiu bi od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikom Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« •	•	sprejemajo.	:	: :
Naročnina : celoletna po poSti ali s pošiljanjem nn dom xa Avetre-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna » 4’50, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 21'00; za : '■ ostala inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
Stev. 261.
V Ljubljani, v petek dne 19. aprila 1912.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom / / .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	*.
OPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
   	'	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	 -
Leto II.
Priroda in družba.
Vsa človeška srca, ki jih spaja obroč moderne civilizacije, utripljejo trepetajoče pod Mogočnim vtiskom strahotne katastrofe na A-uantskem oceanu in vsa usta. ki z njimi govori človeštvo naših dni: časopisje in parlament se Kosajo, da izrazijo svojo bridkost. Skoro noben dogodek sedanjega časa ni izzval toliko tragičnega sožalja, toliko vročega sočustvovanja!
‘ 0 morju plava ladja, polna živega življenja, Polna kipečega hrepenenja — in naenkrat v tihi Pomladanski noči hreščeč sunek, polagoma za-JjJa brezdanje morsko žrelo in pogoltne vse to Zlvljenje in hrepenenje.
Ni še pojasnjeno, kdo je krivec nezmer-lleKa gorja: ali je zločinska roka kapitalizma blazna konkurenca je njegova duša. brezvestno igranje s človeškim življenjem je njegov greh — ali je zločinska roka kapitalizma Pahnila stotine in stotine nesrečnih žrtev v vlažni grob. ali je nesmotrena in nezavedna Priroda požrla svoje hekatombe. Sodba bi bila Prenagljena in vsled tega nečemo tjavendan 0Fez. Preiskave, navaliti zločinske krivde ka-P'talizmu na hrbet. Še več! Po našem mnenju ?9do take in podobne katastrofe kalile veselje človeštvu v vsakem družabnem redu:	kakor
edal je človeški rod. kj je na voščenih kriliv, ji tel v solnčne višave, kakor vešča je, ki ko-)rni po luči in se ožge v plamenu. Resnica je, da :e spekulacija s človeškim življenjem sramotna n neločljiva pritiklina kapitalistične civilizaci-ki poraja v divjem konkurenčnem organizmu danzadnem težke in iieodpustne zločine; esnica je. da le sedanji družabni red, ki raste 2 zasebe lastnine, ponižuje živo človeško o-,eonost do gole številke v kapitalističnem ra-Ampak nič manj resnično ni, da je strem-)enie po akordu duša človeštva, živa in neu-^hljiva sila. ki žene človeštvo navzgor. Vso ^%o napredka, ki ga je prehodilo človeštvo ^ Adamovih časov do naših dni, je prehodilo }|.večnem trdnem boju s prirodo in stopinjo za 'topinjo napredka je moralo plačati s težki-7* žrtvami. Neukročeno stremljenje naprej je ^•ež človeštva in zategadelj tragične izgube,
1 ]'h terja boj s prirodo, ne preminejo nikoli, cin A™-pak globoka žalost, ki jo zbuja v vseh , oveških srcih tragična usoda atlantsk. orja-> drami v naših glavah druge misli, het r. za<^nem trga kolesje v tovarnah cele nerf -e 0(^ Prisilnega dela upehanih in **>rnih delavskih teles, razbeljeni plavži g 'rt3?0 s sv°iinii žarečimi žreli od naporne-leč h orna^ui°če in omahujoče trpine, da-od solnčne luči in od božjega dne vdihajo rudniški tlačani v mračnih rovih stru-, no smrt. Eni cepajo pod silnim mahljajem,
ZmgllTl Se ,:)*az' v z'*e smrt *en0 'n P°^as'- Neverno je mučeništvo dela in število mučeni-v°y ie legion. Hujša od pohlepnosti morskih iti °V *e Požrešnost kapitalističnega mamona strašna katasrtofa »Titanic« ne dosega nje-Ve vsakdanje hekatombe.
Zakaj dremlje vest človeštva ob strahot-t]jtn Pogledu na to vsakdanjo katastrofo, ki j 1]a konca, zakaj skopari s svojim sožaljem ko SPšutiem. ko se v ogromnih množinah po-lov1 -Uie delavsko življenje? Moči morskih va-ne človeštvo še nima v oblasti in pot prirod-njf napredka vede preko temnih, nepregled-
i	^ brezen. ki bodo slejkoprej gradila človie-sv . Zrtve. Ampak v oblasti ima človeštvo dela red. Neizpodbitno je dognano, da
EMlLE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
ie knaistrašuejši izmed vseh, prava groza „0011 monsinjor Palma, od kongregacije urad-^.^enovani odvetnik za obrambo posvečene Vj 0l|ske zveze. Imel je skoraj neomejene pra-Jin : ,ahk° je vnovič prizival. in na vsak na-ljllbif lahko zavlačil proces, dokler se mu je terj, 0>. Zc njegov prvi odvetniški govor, s ka-inii j1 ]e zav.r^čal Morana, je bil grozen. Dvo-Dlen ,? deviškem stanju, navajal na znanstven babi(Va)e- ki £a pripravlja, še neznosnejši, ker kut„^,Zahtcvane zunanje lastnosti pri ženah, o stan, 1 *e bilo dognano, da niso bile deviškega v0 ••zahteval je razuntega temeljito preiska-Da’jp ■ .vseli zapriseženih zdravnikov, končno &(oj ; lzjavlJal, če je ženina poslušnost prvi po-| deVj'^Popolnitve, da nima prosilka, tudi če je Cil’ Pravice, da bi zahtevala razveljavljenje "icn 'Ul’ čigar izvršitev je preprečil izključno le 1)redvi°'1'0Vn' llP°r- Slišati je bilo, da bo drugi ie njp	Ka pripravlja, še neznosnejši, ker
^ilo j?°Vo Prepričanje neomajano. Najhujše je in i’Ua se vpričo te čudovite energije resnice bili u p	dobrohotni kardinali nikdar ne bi
lici,!	svetovati Svetemu očetu razveljav-
PogUn“enedeto je torej zopet začel zapuščati Vsi,1*.	donna	Serafina na povratku od
Ve$tj0 ?ra. Nanija nekoliko potolažila s pripono, m’ , ie neki skupni prijatelj prevzel nalo-,le^Vnn Sovoril z monsinjorjem Palmo. Ali N« v7° 130 to ze'° draga re^- Monsinjor Pal-V’ jt) te°logičnih zadevah jako namazan teo-ie% u°p0ln Poštenjak, je imel v svojem živeti!, urelik° bolest; zaljubil se je bil v poznih eDote £-?'no v siromašno nečakinjo čudovite r1 »OrnJ- l)i Preprečil pohujšanje, jo je mo-v bed -Z nekim pustolovcem, ki jo je pah-;	00	in	pretepal. Videz je bil obvarovan.
je velika večina delavskih nezgod posledica nezmernega dela. da se velko nezgod dogaja v zadnjih delovnih urah, ko od pregnanega dela utrujeno in topo živčevje ne obvladuje kretenj telesa s tisto varnostjo in gotovostjo, s tisto napeto pozornostjo, ki jo zahteva novodobno strojno delo. da ne zaide v past. In se delovni čas ne skrajša! Trdno kot skala je dejstvo, da dnevno vdihovanje otrovnih plinov in vlažnih hlapov izpodkopava živo zdravje in uničuje cvetoče življenje. Ampak to spoznanje je jalovo in ne poraja odpomoči! Na stotine tehničnih in profilaktičnih oprem za varstvo delavskega življenja in zdravja je spoznala in priporočala veda in vendar individualistični kapitalizem vse te opreme zanemarja!
Solze, ki jih pretaka kapitalistična družba za nesrečniki na dnu Atlantskega oceana, so hinavske solze in bridkost, ki jo razkazuje, je neiskrena. Dokler gleda mirno, ne da bi trenila z očmi in ne da bi ganila s prsti, kako padajo brez nehanja neštevilne množice delavskega ljudstva na altar mamonističnega interesa, dokler ji ne kale spanja in ne motijo prebave ogromne žrtve ekscesivnega kapitalističnega egoizma, toliko časa nima pravice deklamirati o spoštovanju do človeškega življenja.
Socialistično delavstvo ji odreka to pravico. ki se z globoko žalostjo spominja mrtvih in terja življenja za žive. ki s sožaljem spremlja od prirode rojeno gorje in se s pestjo vojskuje zoper socialne krivice.
Terorizem mladoturkov.
Nedvomno je, da bodo imeli mladoturki v novem parlamentu ogromno večino, čeprav volitve še niso pri kraju. Politiki, ki so prerokovali ob razpustu parlamenta mladoturkom u-soden poraz, so se izkazali za slabe preroke.
Ampak nikogar ne more osupniti ta nepričakovana zmaga, ako ve, s kakimi sredstvi so jo izvojevali mladoturki. Da podpre svojo ugašajočo slavo, se »stranka napredka« ni sramovala najhujšega terorizma proti svojim nsprot-nikom v volilnem boju. O tem je pričala že vest, da so pozvali člane liberalne zveze pred sodišče.
Toda za mladoturški terorizem imamo še drugih dokazov. V Solunu so mladoturški nasilniki pretepli zaupnike socialno demokratične stranke, veliko število so jih aretirali. Da ob takem nezaslišanem nasilstvu socialisti ne le da ne morejo prodreti s svojimi kandidaturami, ampak da jim je onemogočen slehrn volilni boj, je jasno. Na ukaz mladoturkov so oblasti aretirale tudi delavskega voditelja sodruga La-howa. Vsled teh nasilnosti so socialisti izjavili, da ne morejo opravljati nikake agitacije in so sklenili, da se volitev ne udeležujejo.
Mednarodni socialistični urad v Bruselju je dobil obširno poročilo iz Soluna, ki jasno o-pisuje, kaj vse počenjajo »napredni« mladoturški teroristi. Člane socialno demokratične stranke šikanirajo na vse načine, samo da bi jih o-piašili za nadaljno delo. Socialno demokratično gibanje v Solunu jako lepo uspeva in upravičena je bila nada, da stranka prodre na podlagi kompromisa z opozicionalnimi strankami.^ Komaj so mladoturki to opazili, že so začeli u-ganjati nasilstva, ki postavljajo te »naprednjake« in »reformatorje« v nelepo luč politične korupcije in tiranstva. Ker so mladoturki pri vladnem krmilu, so socialistom kratkomalo
Prav sedaj je prelat preživljal strašno krizo; naveličal se je bil vekomaj segati v žep in ni imel več potrebnega denarja, da bi rešil svojega nečaka iz hude zadrege, ker je šlo za sleparstvo v igri. A to je bilo srečno naključje; rešili so mladeniča na ta način, da so plačali zanj in mu priskrbeli službo, ne da bi bil kdo kaj zahteval od strica. Nekega večera, ko se je že popolnoma stemnilo, je prišel ta kakor sokrivec, da se s solzami zahvali donni Se-rafini.
Ta večer je bil Pierre pri Dariju, ko je stopila Benedeta v smehu in ploskajoča z rokami v sobo.
»Zgodilo se je, zgodilo se je! Pravkar je odšel od tete in ji je prisegel večno zvestobo; zdaj mora biti ljubezniv.«
»Ali pa so mu dali tudi kaj podpisati? Ali se je formalno zavezal?« je vprašal Dario, ki je bil bolj nezaupljiv.
»O ne, kaj pa misliš! Bila je tako kočljiva reč ... Pravijo, da je velik poštenjak.«
Kljub temu se je je zapet nekoliko dotaknil nemir. Kaj. če ostane monsinjor Palma vzlic velike usluge, ki jo je sprejel, nepodkupljiv? Ta misel jo je poslej preganjala, (znova se je pričelo čakanje.
»Nisem ti še povedala,« je čez nekaj časa prekinila molk. »Odločila sem, da napravim famozni poset. Da, davi sem bila s teto pri dveh zdravnikih.« Zopet sc je smehljala in je bila videti brez zadrege.
»No?« je vprašal Dario z enakim mirnim
obličjem
»Kj no, videla sta pač, da se nisem lagala* in vsak je sestavil nekakšno izpričevalo v latinskem jeziku. Menda je to neobhodno potrebno, da more monsinjor Palma opustiti to, kar je govoril.«
Potem S£ je obrnila do Pierra.
»Oh, gospod abbe, ta latinščina!... Ven-
prepovedali volilne shode; razentega so pozaprli najboljše agitatorje, deloma pa izgnali. Zdaj se pripravljajo, da šiloma zapro strankin lokal, aretirajo urednike socialno demokratičnega lista »Solidarad Ovradera« in s tem ustavijo izhajanje lista
Prav tako se tudi volitve vrše v znamenju najhujše korupcije Volilne komisije sestavljajo izključno iz pristašev mladoturkov, volilne postave se kršijo najbrezobzirnejše, volilna sleparstvo uganjajo mladoturki kar očitno. Pritisk oblasti na socialiste je od dne do dne hujši. Vsled brezprirtiernega terorizma se večina vo-lilcev ne udeležuje volitev.
Mednarodni socialistični urad je odločno protestiral proti tem nezaslišanim nasilstvom. Opozoril je socialno demokratično časopisje vseh dežel na škandalozno ravnanje s člani socialističnih delavskih organizacij v Solunu in ga pozval, da takoj započne odločen boj za o-svoboditev po ječah zaprtih sodrugov in za odpravo teh neznosnih razmer.
In vendar so bili ravno mladoturki tisti, ki so apelirali na vso Evropo zaradi roparskega italijanskega pohoda v Tripolitanijo! Sami pa na prav tako nasilen način ropajo svoje politične nasprotnike najnavadnejših državljanskih pravic in teptajo z nogami zakon. Buržvazna morala si je pač povsod enaka ....
NOVICE.
* Govorice o Hilznerjevi smrti. Češko in nemško časopisje je registriralo vesti o Hilsner-jevi mrti. Vodstvo kaznilnice v Stenu, kjer je Hilsner zaprt, je te vesti zanikalo in označilo govorice za neresnične. Kakor znano, je bil Leopold Hilsner 1. 1898 obtožen, da je v Polni umoril Nežo Kruzovo. Avstrijski klerikalizem je razvnel tedaj strupeno kampanjo proti Hils-nerju in strastno razširjal bajko o ritualnem umoru — Neža Kruzova je bila umorjena v židovski veliki noči. Pod vtiskom te židovske agitacije, ki so jo klerikalci napeljali na svoj mlin, je kutnohorska porota obsodila na smrt. Obsodba je temeljila na povsem nemogočih izpovedbah pod klerikalno sugestijo stoječih prič in jo je kasacijsko sodišče razveljavilo. Klerikalci so znova napeli vse sile, da preprečijo Hilsnerjevo oprostitev in odvrnejo od sebe smrtonosni udarec; in res se jim je poserčilo, da je tudi piseško sodišče, k je bilo delegirano za novo razpravo, spoznalo Hilsnerja za krivega in ga obsodilo na mrt. Hilsner je bil nato pomilo-ščen na dosmrtno ječo; mnogo let je presedel v pankraški ječi na Češkem, pozneje pa so ga premestili v kaznilnico Stein. Vse prizadevanje resneoljubnih in pravicoljubnih ljudi, da generalna prokuratura povzroči obnovitev kazenskega postopanja proti Hilsnerju, je bilo doslej
brezuspešno; madež plemenskega sovraštva, ki ga je utisnil klerikalizem v knjigo avstrijske justice še ni zbrisan in še vedno priča, da klerikalcem tudi življenje ni sveto, da se ne strašijo tudi justičnega umora, če jim kažejo strankarske koristi.	s
* Biologična uganka se predstavlja se3aj 1 Castanovem panoptiku berolinskemu občinstvu; dvojčka, ki sta z glavama skupaj zraščena in sicer tako, da tvorita mali deklici, ki sta sedaj tri mesece stari, kadar ležita v posteljici, ravno črto. Njuni glavi sta združeni ob vodu lobanje, toda z obrazoma v nasprotni smeri. Otroka sta sicer popolnoma normalna, čisto živahna in se dobro razvijata. Dolžina obeh teles znaša sku-
dar bi bila rada vedela, kaj je napisano, pa sem milila na vas - če bi bili tako ljubeznivi, da bi mi prevedli. Ali teta mi ni hotela prepustiti spisov; dala ju je takoj priložiti aktom.«
Duhovnik je bil v veliki zadregi, pa je odgovoril le z nedoločeno kretnjo glave, zakaj vedel je, kakšne vrste izpričevala so to bila; določeni, popolni opisi z natančnimi izrazi vseh odrobnostih, o stanju, barvi in obliki. Za ono dvojico ni bilo v tem nedvomno ničesar, da bi se bila sramovala; ta preiskava se jima je zdela povsem naravna in celo osrečujoča, ker je bila vsa sreča njunega življenja odvisna od nje.
»No, upajmo, da bo monsinjor Palma hvaležen,« je zaključila Benedeta. »In med tem, moj Dario, glej da hitro ozdraviš za ta lepi dan najinega hrepenenja.«
Aii bil je tako nepreviden, da je prezgodaj vstal, in rana se mu je zopet odprla, vsled česar je moral še^ nekoliko dni ostati v postelji. Pierre je hodil še nadalje vsak večer k njemu in ga zabaval z opisi svojih izprehodov. Postal je zdaj poguinnejši, križaril je po vseh rimskih okrajih in radosten odkrival klasične posebnosti, ki so zaznamovane v vseh potnih knjigah. Tako je nekega večera pripovedoval z nekakšno nežnostjo o najznamenitejših trgih mesta; začetkoma so se mu zdeli banalni, ali zdaj je opažal, da so zelo raznolični in da ima vsak svojo posebnost; Piazza del Po-polo, tako solnčen, tako plemenit v monumentalni pravilnosti — Piazza di Spagna, živahno shajališče tujcev s svojim lepim in silno velikim dvojnim stopniščem, ki šteje stodvajset stopnic — velika, vedno z mrgolečim ljudstvom napolnjena Piazza Colonna, ki je videti najbolj italijanska s svojo leno, brezbrižno množico, stoječo in postopajočo okrog Marc Avrelovega stebra, in čakajočo, da ji pade sreča iz nebes
—	dolga pravilna Piazza Navona, ki je samotna, odkar ni na njej nič več tržišča, pa varuje le spomin na svojo nekdanjo živahnost— Pi-
paj 95 centimetrov. Da je delovanje možganov tega dvobitja ločeno, izhaja med drugim iz dejstva, da med tem ko en otrok spi, drugi bdi ter se zadovoljno igra s svojimi ročicami. Oče in mati bivata ob strani svojih čudovitih zarojen-cev, ki ju hranijo iz steklenice. Izredni slučaj je zdravnike močno zainteresiral. Da bi ti dve bitji naprej živeli, se zdi ravno tako izključeno, kakor da bi ju z operacijo ločili. Kaj bo ,če se enkrat naučita hoditi?
* Za enotno svetovno poštnino. Nemški -Hansabund« je pričel živahno agitacijo za u-vedbo enotne svetovne poštnine. 250 gospodarskih društev in zvez se mu je pridružilo in ga pooblastilo, da vloži v njih imenu tozadevno peticijo v državnem zboru. Ta peticija, ki se ima sedaj odposlati, prosi državni zbor, da naj pozove vlado: da stori potrebne korake za izpeljavo enotne poštnine 10 centimov za pisma mednarodnega prometa iti sicer na prvem svetovnem poštnem kongresu v Madridu v spomladi leta 1913.; za enkrat naj pa s pomočjo novih, poštni promet zadevajočih dogovorov zlasti s sosednimi državami pripravlja in olajša to reformo svetovne poštnine; ukrene naj predvsem takoj potrebne korake, da se tak dogovor zastran poštnine sklene s Švico.
* Harakiri. Da običaj harakirija (preparan-ja trebuha) ali sepuku (kakor se imenuje v klasičnem jeziku) na Japonskem ni še izumrl, za to
je rusko-japonska Vojna dala dosti zgledov. Slučajev, v katerih so se japonski častniki, a tudi prostaki na bojnem polju sami usmrtili s harakirijem, da bi ušli ujetništvu, je bilo, kakor poročajo »Frankfurter Zeitung« iz Jokohame, na stotine. Pa tudi drugače se čestokrat bere, da so se častniki ali višjim razredom pripadajoči Japonci končali žvljenje s harakrijem, da bi se rešili predkaznijo ali sramoto ali pa da bi s tem označili nezasluženo nesrečo. Kot smrtna kazen pa danes harakiri, kakor svoj čas, na Japonskem ne figurira več. Pojavila pa se je struja, ki dela na povratek k čistim narodno-japonskim običajem, in da je ta struja močna, kaže dejstvo, da je sedaj kakih trideset članov stranke Seiyukai (največje politične stranke v deželnem zboru) vložilo predlog, po katerem naj bi se upeljal zopet harakiri kot smrtna kazen za častnike, državne ali druge uradnike itd., ki bi jih sedaj po smrtni obsodbi obešali. Seveda ni dvoma, da bo padel predlog pod mizo. Toda že dejstvo, da je mogel biti z vso resnostjo vložen, je zelo poučno za današnje razpoloženje na Japonskem.
*Iz Pekinga v Pariz v aeroplanu. M. Cor-mier, drzni pilot, je nekemu sotrudniku »Mati-na« dal interesantno pojasnilo o svojem nameravanem poletu Peking—Pariz. Največje težave bodo po jegovem mnenju v krajih med puščavo Gobi in bajkalskim jezerom. Toda M. Cormier ne pozna nikakih težkoČ, tudi puščava ga ne straši. Mož pozna pot še natanko izza svoje znamenite avtomobilne ture, pozna tudi oazo Tuerin s samostanom, kjer so ga že enkrat prisrčno sprejeli. Potem bo pot naprej vsekakor težavnejša. Preden doseže bajkalsko jezero, bo moral preleteti dolino Salevga mimo Kiakta in Verkuč-Ouidinka. Bajkalsko jezero bo preletel; to ni niti težavnejše niti dalje nego polet s Francoskega na Angleško. Kadar ima pa ekrat bajkalsko jezero za sabo, potem je ostali polet igrača. Polet preko Urala je čisto enostaven in potem je dosežena Evropa, Cormier čaka, da mine deževna doba in hoče svoj grandiozni polet pričeti proti koncu julija. Sicer je
n»nu.L»i»—hl h.'!,.!,„.,111. I..I.nm
azza del Čampo di Fiori, ki jo vsako jutro na-uolnjuje hrupno vrvenje trga za zelenjad in sadje, s pravim gozdom velikih solnčnikov, s kupi rajskih jabolk, paprike, grozdja sredi klepetajoče množice prodajalk in kupovalk. Najbolj ga je presenečal kapitalski stolp; budil je v njem predstavo vrhunca, odprtega, mesto in svet nadvladujočega trga; a zdaj je videl, da je majhen, četverokoten, obdan od treh palač in da je le na eni strani kratek, s strehami omejem razgled. Nihče ne hodi tod mimo; prihaja se po nekakšnem klancu, kjer je ob robu nekoliko palm, in le tujci napravijo ovinek ter se vozijo sem. Vozovi čakajo in turisti se ustavljajo za trenutek, pa dvigajo osove k čudovitemu starinskemu bronastemu v sredi stoječemu kipu Marka Avrela na konju. Okrog štirih kadar zlati solnce levo palačo in se fini kipi na robniku odražajo od modrega neba, bi človek mislil, da je na toplem in tihem trgu malega pokrajinskega mesta, ko vidi pod portikom sedeče in pleteče ženske iz soseščine in tolpe razcapanih otrok, kakor da je cela šola naenkrat izpušena na dvorišče za igro.
Drugi večer je Pierre zopet izražal Benedeti in Dariju svoje občudovanje rimskih vodometov. Rim je ono mesto na svetu, kjer šumi največ vode in na najkrasnejši način iz marmorja in brona — od »Barke« na Piazza id Spagna od Tritona na Piazza Barberini, od želv na malem trgu, ki je krščen po njih, do treh vodometov na Piazza Navona, kjer se v sredi blišči ogromno Berninijevo delo — in zlasti do silne Fontana di Trevi, kažoče tako bahav okus in nadvladane od Neptuna, ki stoji med visokima postavama Zdravja in Plodovi-tosti.
ta čas nekoliko vroč, toda z;a osemuren do deseturen polet vsak dan najprimernejši. V šestih tednih vštevši dneve počitka in eventualne zakasnitve vsled slabega vremena, upa Cormier dospeti iz Pekinga v Pariz.
* Vohunstvo v toulonskem mornariškem arzenalu. Kakor poročajo pariški listi, so na odredbo mornariškega ministrstva poslali več tajnih polcistov v Toulon, ker se je dognalo, da se nekaj časa v ondotnem oddelku mornariške artilerije uganja špijonaža. Po dosedanjih poizvedbah je policija osumila 261etnega delavca, ki je bil zaposlen v ravnateljski pisarni mornariške artilerije in si je bil znal dobiti vpogled v različne tajnosti. Delavca in njegovo ljubcio so prijeli.
* Volilo lorda Listra. Pred kratkim umrli znameniti kirurg lord Lister je v svojem testamentu volil 200.000 mark družbi »Royal So-ciety«, bolnišničnemu skladu kralj Edvard in severno-londonskemu m vseučiliškermi hospi-talu. Pri tem je določil, da nobena teh ustanov ne sme nositi njegovega imena. Univerzi v Edinburgu je zapustil Lister znake pruskega in angleškega reda Pour le merite in vse druge medajle, diplome itd. z izrečno določbo, da univerze te predmete uporabijo, kakor se jim zdi primernejše, da 11. pr. medajle lahko raztopijo in diplome uničijo.
* Liga samomorilcev v Peterburgu. Ruski časopisi so zadnji čas mnogo poročali o ligi samomorilcev v Peterburgu. Policija je zato odredila hišno preiskavo pri diiaku Predtetčen-skem, o katerem so govorili, da je predsednik lige in bi se moral že davno usmrtiti, ker je bil z žrebom odločen za smrt. Pri hišni preiskavi so našli pismo, v katerem piše dijak, naj nikogar ne dolže zaradi njegove smrti. Ko so ga vprašali, kaj pomeni pismo, je Predtetčen-ski odgovoril, da ga je napisal brez vsakega namena. 12. aprila se je pa dijak poskusil usmrtiti, a se je le težko ranil. Policija je dognala v tem poskusu sledeče: 12. aprila je prišla k Predtetčenskemu žena, nekega uradnika. Pogovarjala sta se delj časa in sicer prav burno. Ko je uradnikova žena odšla, je bil dijak poklican k hišnemu telefonu. Hišnik in hišni oskrbnik sta slišala, da jePredtetčenski zagotovil osebi, s katero je govoril, da bo izvršil važno dejanje. 10 minut pozneje se je skušal dijak ustreliti. Med tem. ko je bilo v njegovem stanovanju vse v največji razburjenosti, je prišla zopet ona uradnikova žena in zahtevala, da jo morajo pustiti k težko ranjenemu djaku. Za-branil so ji dostop. Nato je pa šla v kuhinjo in si prilastila revolver, s katerim se je dijak ustrelil. Preiskava je dokazala, da je dala uradnikova žena Predtetčenskemu revolver. Na samomorilčev mizi so našli listek, na katerem je bilo napisano, da je življenje neumno in brez namena, in da njegov samomor ni v nikakršni zvezi z ligo.
* Iz policijske države. Nemško-nacionalnega drž. posl. Einspinnerja, ki je bil na izletu v Dalmaciji, je v Kotoru aretiral detektiv, vzlic temu, da se mu je legitimiral za državnega poslanca. Na okr. glavarstvu so ga seveda izpustili in se mu na dolgo in široko opravičevali. Taka nežna skrb policije za potujoče občinstvo bo najbrž močno povzdignila tujski promet v Dalmaciji.
* Aretacija nevarnega vlomilca v Parizu.
V	Parizu so aretirali glasovitega vodjo roparske bande, po imenu Lartiques, ki je bil svoj čas obsojen v pregnanstvo, pa se mu je posrečilo priti zooet v Pariz, kjer je nadaljeval svojo hudodelsko obrt
♦'Pomorska nezgoda ob islandski obali. Iz Reykjavika poročajo, da je francoska ladja ,Styves“ v soboto ponoči trčila ob islandsko ladj co .Svanen*. Francoska ladja je dospela;z Reykjavik in je imela na krovu tudi 12 mož'v islandske ladjice. Usoda ladjice .Svanen* in ostalih 14 mož je neznana. — Pri Vestmannu pa se je potopil motorni čoln s šestimi možmi.
* Pruski mejni komisar na Ruskem aretiran. Pruski mejni komisar je bil na mejni postaji Wirbal!en, ko je stopil, da bi neko osebno
Guša in kretinizem.
Guša (krof) je, četudi svojemu nositelju ne bo delala prav nobenih težav, tako nelepa prikazen, da že pogled nanj jemlje človeku dobro voljo, zlasti če je krofasta oseba mlado bitje.
Toda pomen guše je še veliko večji. Krof ne kazi samo lepote, temveč je tudi znamenje splošne obolelosti, ki ruinira človeka.
Krof je bolehen izrodek jabolčne žleze. Jabolčna žleza leži pod jabolkom ob sapniku in tehta samo 25 do 40 gramov. Normalno jabolčno žlezo zamore obtipati ob vratu samo izurjena roka zdravnika.
Ako je jabolčna žleza večja nego je normalno, ima človek krof ali gušo. Krof ni nič drugega nego povečana jabolčna žleza. Kako je mogče. da postane mala jabolčna žleza lahko tako velika, da doseže včasih težo več funtov. se bo marsikdo vprašal. Navadno se celice. ki tvorijo žlezo, razmnožijo po številu, in jabolčna žleza se poveča. Poveča se pa jabolčna žleza lahko tudi na ta način, da se sok. ki ga proizvajajo žlezine celice, v veliki množini nabira v jabolčni žlezi. Tedaj je krof nekoliko mehkejši nego sicer. Časih je guša zelo trda. namreč tedaj, če razrastene celice povečane jabolčne žleze deloma poapnenijo.
Krof človeku kazi pred vsem njegovo zunanjost. Toda krof leži neposredno pred sapnikom. In če je krof velik, potem bo pritiskal na sapnik. Sapnik se zoži in oseba, ki je obremenjena z velikim krofom, dobi premalo sape. Tak človek trpi na pomanjkanju sape. posebno pri hoji. tekanju, plavanju in sličnih naporih. To se pripeti tudi že pri manjših krofih, ako tako neugodno ležijo, da pritiskajo ravno na sapnik. Zgodi se celo. da se tak človek zaduši, ako se mu pri napornem dihanju sapnik vsled krofa tako zoži, da ne more zrak več v pljuča.
Človek bi se krofa rad iznebil. Po različnih mazarijah se prepriča, da se ga ne more rešiti. Naposled se odloči za operacijo. Operacija krofa je Še pred kakimi tridesetimi leti bila zelo nevarna in zdravniki so segali po tem
mu znano grofico spremljal preko meje, na ruska tla, aretiran in transportiran v Vilno. Na pristojnih mestih so že storili potrebne korake, da ga
oprostijo.
* Aeroplana trčila drug ob drugega. Iz
Berolina poročajo: Aviatik Stieploschek je hotel na letališču v Johannistalu po daljši vožnji pristati. Pri tem je trčil na drug aeroplan, v kate rem sta se nahajala poročuik Zwickau in neka dama. Obadva aparata sta razbita. Zwickau in dama sta močno poškodovana, dočim je ostal Stieploschek nepoškodovan.
* Kongres bivših kaznjencev. V Bukareštu bo prihodnjo jesen mednarodni kongres bivših kaznjencev. Kongres bo imel namen ustvariti mednarodno zvezo bivših kaznjencev. Propagator te ideje, Konstantin Doneseo, ki ima že več zapornih kazni za sabo, je izjavil, da človeška družba z jetniki krivično ravna. Po njegovem mnenju se vsakemu nesrečniku lahko pomaga. Pristop imajo vse osebe, ki lahko dokažejo, da so več nego dve leti prebili v ječi in imajo resno voljo, da se poboljšajo.
0 zgodovini premoga. •
V	»Frankfurter Zeitung« je priobčil dr. Radlauer razpravo o zgodovini premoga, ki bo gotovo zanimala tudi naši čitatelji. Kedaj so zasledili premog? Katero ljudstvo ga je znalo prvo uporabljati?
Grški filozof Theophrast (238 pred Kr. r.) je pač prvi pisatelj, ki omenja premog. Rujavi premog opisuje takole: »Med kamenjem, ki se rodo lomi, so nekatere vrste, ki postanejo kakor nažgan les, če se jih vrže v ogenj. Tako kamenje se dobi v rudnikih okolo Bene. Ako se vrže goreč les nanj. se užge in gori tako dolgo, dokler se piha vanj, potem pa ugasne, a se nažge lahko zopet iznova. Diši pa zelo neprijetno. Slično kamenje kakor v okolici Bene, se dobi tudi v predgorju Erineas. Pri gorenju izpuhteva smolnat vonj. Kadar dogori, pa ostane snov, ki je podobna ohlajeni prsti. Ono kamenje, katero imenujemo premog, in ki se rabi doma. je prsteno. Gori in vžge se kakor jantar, dalje v Elisu na gorah, čez katere se pride v Olimpijo. Rabijo ga kovači.«
Značilno je, da že Theophrast omenja neprijetni duh premoga, kadar gori. Ravno zaradi tega so ga odklanjali tudi v poznejših stoletjih. Ker niso znali s premogom prav ravnati, je dajal le malo toplote. Kadar je gorel, se je pa tako močno kadilo, da je bilo vse javno mnenje proti upeljavi premoga kot goriva. Magistrat mesta Cvikov na Saksonskem je leta 1348. izdal ostre naredbe zoper rabo premoga. Kovači so kurili s premogom in silno okuževali zrak. Parlament v Londonu je prosil v začetku 14. stoletja kralja Eduarda I., naj prepove rabo premoga. Kralj je uslišal prošnjo. Londonski in predmestni prebivalci so morali žgati zopet les, ker drugače bi bili ostro kaznovani. Vzlic temu je pa že 20 let pozneje prišel premog zopet do veljave. Celo v kraljevi palači so kurili ž njim.
Premog se je rabil kot kurivo že v prazgodovinski dobi. Novodobna raziskavanja so to dokazala. Na Angleškem so namreč našli med premogom orodje iz kresilnega kamna, ki nikakor ni moglo slučajno zaiti v popolnoma zaprte jame, v katere ni bilo mogoče priti drugače, nego s pomočjo modernih instrumentov. To orodje je neovrgljiv dokaz, da so rabili na Angleškem premog že v kameniti dobi. Kitajci, ki imajo mnogo starejšo kulturo kakor mi, so rabili premog v času, ko se nam še sanjalo ni, kako dragocena rudnina je. Marco Polo, ki je prepotoval ves svet in je bil v 13. stoletju v vzhod-nji Aziji, pripoveduje, kako zelo razširjena je raba,premoga med Kitajci.
Človeštvo je pa šele tedaj spoznalo velikanski gospodarski pomen premoga ko je bilo prisiljeno iskati nadomestilo za les, ki se je vedno bolj in bolj začel rabiti za stavbe. Ko so se na Nemškem pričele razvijati steklarne in soline. so pričeli dvigati tudi »črni diamant« izzem-Ije. V 17. stoletju so imeli za veliko umetnost
sredstvu samo v najskrajnejših slučajih, kadar je krofastemu grozila že smrt vsled zadu-šenja. Danes je operacija krofa skoraj že brez nevarnosti. Samo spretna roka jo mora izvršiti. Umrljivost pri operacijah znaša komaj tretjino ali polovico odstotka pri operaciji, tako da so zgledi operacje zelo ugodni. Vsekakor sev četrtini slučajev krof zopet povrne, ni pa več tako nevaren kakor pred operacijo.
Pri operacijah krofov pa so prišli zdravniki kmalu do neprijetnega odkritja. Ljudje, ki so jm bili izrezali povečano jabolčno žlezo, so se tekom let popolnoma izprernenili. Postali so apatični, ravnodušni napram okolici in celemu svetu, njihove duševne sposobnosti so pojemale; koža se jim je gubančila in lasje, iz-vzeinši lase na glavi, so jim izpadali. Ako je bil pacient še mlad. je zaostal v rasti, ostal je slaboumen pritlikavec. Skratka na krofu operirani pacienti so postali polagoma kreteni. Zdravniki si o vzrokih teh neveselih pojavov niso bili popolnoma na jasnem. Da je temu kriva operacija krofa, to je ležalo na dlani. Am-pak zakaj je imela operacija take posledice? Operirani pacienti niso imeli nobene jabolčne žleze več! Torej mora ta majhni organ, ki predstavlja jabolčno žlezo, izpolnjevati neko važno nalogo v našem telesu.
Da bi prišli na jasno, so pričeli zdravniki s poizkusi na živalih. Izrezali so mladim kozam in zajcem jabolčno žlezo natanko tako. kakor se je to izvršilo pri operacijah krofov. In izkazalo se je. da so živali, ki so jim odvzeli jabolčno žlezo, v rasti zelo zaostale. Koze in zajci brez jabolčne žleze so postali topoglavi.
Ti poizkusi so j)okazaIi. da je jabolčna žleza za življenje tako važen organ, da se ga ne sme kar tako izrezati. To spoznanje je bilo treba praktično izkoristiti. Od sedaj naprej pri operacijah krofov niso več izrezali cele bolne jabolčne žleze, temveč samo en del. o-stali del pa so puščali nedotaknjen. In res so pri takih pacientih, ki so nekoliko jabolčne žleze še imeli, izostale hude posledice krofove operacije.
Pa še več! Ako živalim, n. pr. kozam, ki
uporabo premoga pri varjenju soli. Neobhodna potreba premoga za vse gospodarsko življenje se je prav jasno okazala tedaj, ko je človeštvo spoznalo parno moč. L. 1764. je‘angleški mehanik Watt prvi pričel praktično uporabljati parno moč. Hitro so sledile na Angleškem in v Ameriki iznajdbe: 1. 1802. je Vivian iznašel parni stroj z visokim tlakom, 1. 1806. je splavala prva parna ladja 1. 1820. je Stephenson konstruiral lokomotivo.
Premog je temelj, na katerem je zgrajena vsa industrija; najlepše se je pokazalo ob stavki angleških premogarjev, ko je otrpnil ves promet in industrija. Parni stroj ne bi mogel delovati brez premoga, nasprotno pa parni stroj o-mogočuje, da se vzdiguje iz globokih, temnih rovov premog.
Ogromna je poraba premoga. Ali ga ne bo zmanjkalo? Skladi premoga, ki so le v Evropi, zadostujejo še za stoletja. Izven Evrope pa počiva v zemlji toliko že razkritih in še nerazkritih premogovnikov, da je bojazen, da bi zmanjkalo v doglednem času premoga, popolnoma neopravičena.
Ljubijanži in Kranjsko.
— Klerikalno hijenstvo. Minule dni je „S!o-venec“ poročal, da je bilo Silbererjevo ime vpisano v hotelu v Zeli ain See, kjer je prenočeval, preden je odšel na smrtonosno turo, šele nekaj dni potem, ko so ga pogrešili. Lastnik in lastnica hotela, Juri in Marija Steinberger pa izjavljata, da v času, ko je Sdberer v njiju hotelu prenočeval, še nista imela tujske knjige in sta si jo na ukaz žandarmerije šele pozneje nabavila; vsled lega Silbcrer sploh ni vpisan v tujsko knjigo. Časnikarski bandit, ki je izlegel v »Slovencu" to hijensko laž, svoje laži do danes ni še preklical.
— Infamna žurnalistika. „Slovenec“, ki mu je obrekovanje vsakdanji posel, je pred dnevi pisal o zagrebškem »Obzoru", da je v sumljivi zvezi s komisarjem Čuvajem in da je od plačila kavcije oproščen. V odgovor na to obdolžitev je »Obzor" objavil uradno potrdilo policije o vplačilu kavcije v znesku 5000 K in naročil ljubljanskemu odvetniku dr. Ravniharju, da vloži tožbo zoper »Slovenca1*.
— Blamaža 25-odstotnega dr Pegana. Dr. Pegan jo je v svoji strasti proti strokovni zvezi tobačnih delavk in delavcev pošteno skupil. Poročali smo, da je za bivšo zvezno članico sedaj črno tercijalko Tekavc tožil zvezo na izročitev članske knjižice. Ljubljansko sodišče se sploh ni spuščalo v razmotrivanje opravičenosti zahteve, temveč je tožbo kratkomalo odbilo. češ da naj člani in zvezino razsodišče take stvari urede med sabo. 20-odstotni Pegan je pa le hotel delati svoji stranki in pa naši delavski zvezi stroške. Mislil je. da oblastva ne bodo spregledala njegove škodoželjnosti. Deželo sodišče mu je sicer naselo, najvišje sodišče pa mu ja dalo nos, da ga bo pomnil. To blamažo smo dr. Peganu že vnaprej proroko-vali. Doživel jih bo še več! —
— Dtlavsha tiskovna družba v Ljubljani prosi vse kolporterje in zaupnike za obračun do 15. aprila t. 1. Obračun naj se takoj vpošlje.
— Splošno se hvali v Ljubljani in okolici izborna kakovost kruha in sploh peciva iz pekarne konzumnega društva za Ljubljano in okolico. Kruh dobe člani v zadružnih prodajalnah. Kdor pa še ni član, naj pristopi. To stori lahko v vsaki prodajalni društva.
— Obveznlčarje .Zarje” opozarjamo, naj redno vplačujejo obroke, da ne bo nepotrebnih opominov. Porabijo naj tozadevne položnice.
— Čudne navade. Tujec v našem mestu nam piše: Bil sem te dni slučajno na trgu v Ljubljani, kjer prodajajo trije mesarji meso. Občinstva je bilo pri stojnicah precej. Dame s klobuki, preproste žene z rutami in dekle ter služkinje. Opazoval sem obnašanje mesarja, ki prodaja na srednji stojnici. In zgražal sem se. Če mu je kupovalka kaj rekla, dobila je odgovor: v r... me piši, ali pa na vprašanje: »kedaj do-
smo jtn izrezali jabolčno žlezo in ki potem v rasti zaostajajo in postajajo topoglave, damo jabolčno žlezo — ki smo jo odvzeli katerisibodi živali — jesti, tako postanejo te koze brez jabolčne žleze zopet normalne. In ravno tako ljudje, ki jm je bila pri operaciji izrezana cela jabolčna žleza. Ako jim trajno dajemo jabolčne žleze jesti, ostanejo zdravi. Dobivati morajo dan na dan nekoliko jabolčne žleze ali vsaj ekstrakt jabolčne žleze; kajti kakor hitro uživanje jabolčne žleze prekinejo, nastopijo takoj zopet hude opisane posledice, ki so zvezane z izgubo jabolčne žleze.	j
Jabolčna žleza proizvaja gotovo snovi, ki morajo priti v naše telo. v našo kri. ako hoče" mo biti zdravi. Ako nam jabolčna žleza manjka, tedaj mora te snovi telo, da bo zdravo dobivati od zunaj.
Učenjaki so stvar spravili tako daleč, da so te snovi direktno dobili v roke. S primernim kemičnim obdelovanjem jabolčnih žlez. ki se izrežejo iz živali, dobimo snov. ki na ljudi in živali, ki trpe na hudih posledicah krofove operacije ravno tako deluje, kakor pa če bi jedli jabolčno žlezo. Za to snov tedaj gre. ki jo proizvaja jabolčna žleza, in pomanjkanje te snovi povzroča hude posledice krofove opera-cjje. V tej snovi je zapopaden jod; imenujemo ga jodctirin.
*
Znano je, da so v gotovih krajih kroii posebno pogosti. Tako posebno v Švici, kjer je statistika naborov izkazala, da so morali 6 odstotkov nabornikov zavrniti zaradi krofa.
Ako preiščemo zdravstvene razmere v takih krajih, kjer je veliko krofastih ljudi, potem vidimo, da je v takih krajih tudi mnogo kre-tinizma. S kretinizmom (bebavostjo) označujemo tisto bolezensko stanje, v katerem so mladostni pacienti v svoji rasti zaostali, iz-vzemši glavo po vsem telesu goli in duševno manjvredni. Kreten se duševno ne vede drugače nego dobro dresiran pes. Tako vegitirajo kreteni skozi vse življenje.
Jako zanimivo je sedaj, da je jabolčna žle-
bim meso*1 — se je glasil mesarjev odgovor’: .še danes ga boš žrla“ itd. Vprašam vas, ali je to navada v Ljubljani? Ali so ljubljanski ljudje sužnji mesarjev? Ali je mogoče meso tako po ceni. da morajo kupci požirati take surovosti?
—	Priobčujemo brez komentarja. Komentar naj napravijo naši ljubljanski čitatelji sami.
—	Delavstvo v ljubljanskih trgovinah. I* poročila o občnem zboru gremija trgovcev v Ljubljani posnemamo, da je v Ljubljani 156 pro-tokoliranih trgovskih tvrdk 147 pa neprotokoli-ranih. Uslužbenih pa je pri teh tvrdkah 690 trgovskih sotrudnikov, prodajalcev, poslovodij, 222 kočijažev, hlapcev, delavcev ter 173 učencev in učenk.
— Nekaj ključarjev, ki dobe delo zunaj, naj se zglasi v društvenem lokalu pri ljubljanski kovinarski podružnici po 6. zvečer ali v nedeljo dopoldne.
Sodrugi, kupujte delavske vžigalice, dobe
se v vseh konzumnih prodajalnah in v Blaževi tobakarni na Dunajski cesti.
— Nova odKritja v Postojnski jami. Dne
13. t. m. se je posrečilo gg. dr. Rudolfu Wil-nerju od poljedelskega ministrstva, načelniku okrajnega glavarstva v Postojni dr. Antonu P>ls‘ hoferju in jamskemu tajniku Andreju Perkotu izvršiti v Postojnski jami na koncu za takozvano veliko kalvarijo nova odkritja, pri čemur so naleteli na izredne težkoče. Preplezati so morali H metrov visoko navpično steno ter so dospel' skozi neki hodnik v veliko novo jamo, katere tla so okrašena s stotinami snežnobelih kapnikov na stropu in na tleh. Na koncu ogromne votline so splezali raziskovalci med kapniki na dolg )n gladek prostor, ki je mejil ob rov, globok kakih 40 metrov. Vsi poizkusi, dospeti v globočino 2 vrvmi, so se ponesrečili vsled kot zrcalo gladki« sten. Nadaljnja raziskavanja bodo pokazala, a*1 obstoje še nadaljnje votline v 21 km dolgi p°‘ stojnski jami.
— Umrla je v torek v Novem mestu gospa Marija Schiffrer, soproga sodr. Fr. Schiffrerja« skladiščnega mojstra v p. Žalujoči rodbini naše sožalje.
Dramatično društvo v Ljubljani ima danes dne 19. t. m. ob 7. zvečer v prostorih »Narodne čitalnice" odborovo sejo, na katero se vabijo radi izredno važnih razprav vsi gg. odborniki Ifl pa člani intendance, da se je blagovolijo polno-številno udeležiti.
— Delavska nezgoda. V Domžalah je cif' kularna žaga odtrgala več prstov 33 letnemu Antonu Bankotu iz Stude.
— Eiektrokinematograf »Ideal1*. Danes prj' ljubljeni specialni večer. »Lov na divje koze 1 velezanimivo. »Gasteinsko kopališče"; krasnap°' tovalna drama. »Materinska ljubezen in Chopin . krasno kolorirano. Za smeh je obilo preskrbljen0-»Zigolto in modri Anže" (dresiran konj), ,Mirk° se ženi", igra 61etni Abelard in sijajna humoresk3 »Zvijača krojačeve žene". Na koncu senzacijs^8 drama divjega zapada »1000 dolarjev nagrade • Jutri Asta Nielsen »Preganjan do smrti" in sl' jajna veseloigra »Varstveno društvo mladih de* klet".
Štajersko
—	Hrastnik. V nedeljo dne 21. t. m. bo ob
9.	dopoldne občni zbor podružnice rudarjev/ dnevnim redom: 1. Poročilo blagajnika. 2. Voj1' tev novega odbora. 3 Praznovanje 1. maj3* 4. Predavanje o strokovnih organizacijah. Predaj* sodrug Sitter. Rudarji, udeležite se tega shod*' Shod bo v zadružni gostilni. Prav tam bo v so boto dne 20. t. m. ob 4. popoldne važna skusija.
—	Nečloveški ljubimec. Pred kratkim s® bili poročali, da je v Trbovljah na dopustu bnj*. j )či infanterist Alič 17 krat z bajonetom zabod svojo bivšo ljubico, ker ni hotela o njem n več slišati Ranil je tudi svojega nezakonskejj! otroka. Zdaj poročajo, da sta mati in otrok vsie
Kupujte „Zarjo“.
za pri kretenih vedno bolna. Včasih imajo kf . teni krof, včasih pa se jim jabolčna žleza vsi bolezni čisto izgubi. Nič težko ni uganiti. da ‘ kvetinizem z bolestnim stanjem jabolčne žie*r v zvezi. In v resnici se kretinizem zelo uspe® no zdravi, ako dajemo pacientom uživati J® bolčne žleze ali žlezinega ekstrakta. Ako o P zujerno to zdravljenje na kretenskem (be steni) otroku, se nam bo v kratkem času zo .
lo.	da doživljamo naravnost čudeže. Otrolk. se je dosedaj vedel čsto stupidno, postane n enkrat živahnejši in krene na pot duševnem razvoja. Kakor hitro pa z uživanjem žlezines ekstrakta prestane, je v kratkem zopet PreJ kreten.
V Švici je kretinizem posebno močno ra širjen. 1 odstotek nabornikov zavrnejo ta samo zaradi duševne omejenosti.
Stanje kretena je ravno tako kakor sta™ človeka, ki mu je bila izrezana jabolčna ž*®, Pri kretenu je cela jabolčna žleza bolna. nima več jabolčne žleze. Človek, ki je ot? menjen s krofom, pa ima vsaj nekoliko še z« 0 ve jabolčne žleze, ki oskrbuje telo s potres mu snovjo.	0,
V krajih, kjer je veliko krofastih ljudi, stajajo ljudje že zgodaj kreteni.	^e,
Sedaj nastaja vprašanje, kako ic.11 njjtti da je v nekaterih krajih več krofov in z v zvezi stoječega kretinizma nego v dr Ze dolgo časa se ve, da igra pri teni y vlogo voda. V nekaterih vaseh so bili vsi e bivalci krofasti. so zdravniki našli P®saI’‘ osebe, ki niso imeli nobenega krofa. 1 e , lCa, so pile le deževnico namesto vode iz ^j^gil1 ki je oskrboval z vodo rojstno vas. V krajih so zopet krofi in kretinizem *zgin jrii' so prebivalci začeli zajemati pitno vodo ' 0„i gih studencev. Posebno interesantni so ^jla slučaji, ko je cela garnizija vojakov, ki ^ premeščena v drug kraj. naenkrat oooi krofih. Takih slučajev je bilo že mn,°k ‘ia|coV dilo se je že. da je 80 odstotkov vseh voj v takem slučaju obolelo na krofih. 7rnere ^
Nad vse zanimive so dalje n. pr. ra ffljc neki švi^irski vasi. kjer so prebivalci
Koroško.
—	Elektrarna v šmohoru. Občina Šmohor Se že dalje časa bavi z mislijo, da bi napravila elektrarno v svrho boljše razsvetljave in v dosego novih dohodkov za občino. V to svrho je tovarnar Krištof Gallin ponudil občini vodno silo svoje pogorele lesne tovarne na Beli za 25.000 K (vštevši zemljišča). In 13. t. m. je občinski odobr sklenil, da to ponudbo sprejme in zgradi elektrarno. Po neki strokovnjaški ocenitvi bodo celokupni stroški za to napravo z obrestovanjem in amortizacijo vred znašali H7.000 K.
Bolniško zavarovanje v tolminskem okraju.
Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne v Tolminu se je čutil užaljenega zaradi dopisa, priobčenega v 249. ■štev. »Zarje«, češ da ni odgovarjal resnici. Se-Veda. ako je dopis spisan s stališča delavstva, Sotovo ne more ugajati našim delodajalcem. Zategadelj se je liberalno - klerikalni dopisnik 'z Tolmina čutil poklicanega odgovoriti na tisti dopis v liberalni »Soči« in klerikalni »Gorici« ter je nam očital podlo laž. Mogoče misli gosp. tolminski dopisnik »Soče« in »Gorice«, da smo se zlagali, ko smo trdili, da je bilo na shodu |Unog0 takih, ki jih zadeva ni brigala in da je bilo delavstvo, ki je najbolj prizadeto pri tem vPrašanju, slabo zastopano. Mi pa vztrajamo })ri tej trditvi. Ako zna gosp. dopisnik le nekoliko računati, bo videl, da zadostuje za napol-njenje gostilniške sobe in ne dvorane gospoda Kranjca tolminski delodajalci brez delavcev; ’n ako so bili povrhu še tudi dobro zastopani delodajalci iz Sv. Lucije. Volč. Idrije, Bače in ceb gosp. Križnič s svojimi uradniki iz Pod-jnelca. kakor trdite v »Soči« in v »Gorici«, uje se je tedaj nahajalo toliko delavstva?!
Tudi glede na krivice, kakor jih dopisnik Uttenuje, poudarjamo, da je vse jadikovanje urez podlage; deloma pa so doletele delodajal-Ce razne nepriličnosti po njih lastni krivdi in trmoglavosti. To smo tudi pripravljeni dokazati Ua kompetentnem mestu za vsak slučaj poseduj. pa boste videli, da vodstvo blagajne ni Prekoračilo zakona napram tolminskim delodajalcem. Tudi ni res. da je bolniška blagajna v italijanskih rokah, marveč se vodstvo blagajne nahaja v delavskih rokah, kjer so zastopani tudi slovenski delavci. Da pa je nadzorovalna oblast blagajne v rokah italijanskega magistrata, tega gotovo ni krivo sedanje vod-Av° blagajne, ki je trn v peti goriškemu magistratu. Dosedaj so edini socialisti protestirali Proti temu. da je prideljena nadzorovalna ob-st blagajne goriškemu magistratu, slovenski narodnjaki se niso niti zmenili za to.
, Zmerjanje s »predrznostjo« in s »kričači«, Uakor smo ga slišali tudi na shodu, nas pusti eyeda popolnoma hladne. Koliko podlage ima
tudi
da
. sicer to zmerjanje, je razvidno iz dejstva,
l.	ie sam predsednik shoda gospod Vrtovec j IZnak da je dal sodrug Štolfa dobrih nasve-v. Pripravljalni odbor, ki je tako marljiv in ki u tohko poteguje za dobrobit prizadetih tega ^ raju* Pa vprašamo: Kje si bil celih 22 let, od-r. °bstoji zakon o bolniških blagajnah, da se
2	zbudil iz spanja pravičnega ter pobrigal u koristi prizadetega delavstva tega okraja? ie ko' priPravfialni odbor, kje si bil takrat, ko set' v celem tolminskem okraju le par de-tin delavcev zavarovanih in si pustil toliko jiotm delavcev zanemarjenih, da niso bili de-7 a* tega za delavstvo koristnega zakona?! n aj nisi izkazal takrat tvojo dobrodušnost aprani delavstvu tega okraja in mu priskrbel A Prepotreben zavod? Od leta 1888. dalje je Ij'1 paš okraj zanemarjen, ne da bi se naš od-ym Pripravljalni odbor spomnil dati delavstvu lie ’ kar IT1U gre po zaK°nut Od leta 1888. da-ste vi gosp. delodajalci kršili zakon o zava* yanju v našem okraju, ne da bi izkazali ti-Vašo dobro voljo napram delavstvu; celih Pam Ste shranievali lePe tisočake v svoj žep, niesto, da bi prispevali v bolniško blagajno.
ie n uP°ra^jaj' nov studenec za pitno vodo in £>re}?- 'Plujšem rodu kmalu ponehala gušavost.
vod -a*C' sP°dnie vas> PP so pili še zmerom kroc° IZ starega studenca; pošiljali so v šolo ko l^-eT °*roke ‘n ie nied °troci tudi mno-
V	A.^v’carski raziskovalec dr. Eugen Bircher
prjxa.ravu se je tudi s poizkusi na živalih presek m da ima voda 'z Kotovih krajev ta uči-kro{. .ar°č'l si je podgane iz Berolina, kjer so
vale' Ja*<0 rec^ki. Tri do šest mesecev so dobi-kr;>;„.nje,K.0Ve Podgane vodo izključno iz takih
*ra- ' S*' T ^ i-fuufcaiic vuuu	ll*	larvm
tv°stJo * erJe» ™nogo krofov. Z absolutno go-dO;
Omembe.
je (jn'” so dobile podgane krofe. In preskava ^ememb*3’ S° nastopde tud’ kretenske iz-
tinizemko *e to’ da ustvaria voda krofe in krenem p’ 0 tein. s‘ do sedaj znanost še ni na jas-dah ’n a)t°vo je, da morajo biti v gotovih vo-^nkujej(f pose^ne snov>> ki tako škodljivo u-
Jaj0 !ra.že sani° spoznanje dejstva, da ustvar-Cen0 dv<^ vode kro.fe in kretinizem. je drago-^ih’wes Je' da se jjudcm, ki trpijo že iz otrobe 2 ,et "a pomanjkanju jabolčne žleze, ki so Ulag‘flaaih n°K kreteni, ne da več mnogo po-krA V- ‘oda ubranimo se lahko pred krofi in Up0r2mom s tem. da vode ki je sumljiva, ne 'no dni 0 Za ,)itno vodo- temveč si oskrbi-UersA-,g0’ zdravo vodo. Tako s si n. pr. v Rup-Uiti0 ' a v ^vici. ker so imeli zmerom posebno enkrat 0{ast'h ljudi in kretenov, oskrbeli na-jŠ rivAdo iz čisto drugega studenca nego Uost tis- i prei. In res je bil uspeh narav->totkr>lra,.en- ^eta 1885- le bi*o tamkaj še 59 od-Še 2 y krofastih šolarjev, leta 1907. pa samo odstotkov.
f°m J! • s 1'ltriranjem vode — četudi ne zrne-kf°{ 'n s prekuhanjem vode se uničijo njene, So ^Vzročujoče lastnosti. Od tega prihaja,
vec ml tr°ci bogatih ljudi v Švici, ktn- popijejo Jfnnj v. ?• ^aia ali kave namesto vode. mnogo °'asti nego pa otroci ubogih starišev.
Sedaj, ko je vodstvo okrajne bolniške blagajne v Gorici vas prisililo vpoštevati zakon in ko je nam isto vodstvo priskrbelo vse potrebno glede na zavarovanje proti bolezni; sedaj ko imamo zdravniško pomoč v vsakem sodnem okraju; sedaj ko je okrajna bolniška blagajna izdala lepe tisočake kron podpore bolnim in ponesrečenim delavcem v tem okraju, česar preje niso bili tega deležni; zdaj pa imate nesramen pogum kričati proti vodstvu bolniške blagajne, da vam dela krivico samo zato, ker se ravna po zakonu. Danes ko nam je bolniška blagajna v Gorici priskrbela vse potrebno za zavarovanje v tem okraju in še celo ustregla v tem oziru, da nam je ustanovila svojo podružnico v Tohnnu, imate še pogum zahtevati v imenu istega zakona, ki ste ga celih 20 let kršili, da vam oblast dovoli samostojno bolniško blagajno za tolminski okraj v Tolminu. Četudi bi bili predpogoji za to, ozir. da bi bil naš okraj zanemarjen v tem ozru, bi morala kompetentna oblast preje pomisliti, preden ugodi tolminskim delodajalcem. Toliko manj pa je njih zahteva opravičena, ker bodo imeli v zmi-slu novih sprememb v pravilih bolniške blagajne v Gorici odobrenih od c. kr. namestništva v Trstu tolminski delodajalci, kakor tudi delojemalci priliko, da pri prihodnjih volitvah postavijo svoje zastopnike pri upravi bolniške blagajne. Ne vemo sicer prav gotovo, iz kakšnih vzrokov zahtevajo še le sedaj samostojno bolniško blagajno v Tolminu, ko ni nobene po-rnankljivosti v tem oziru, namesto da bi bili zahtevali takrat, ko je bil naš okraj čisto zanemarjen in je bil torej vzrok za to. Zato smo mnenja, da smatrajo naši delodajalci delavstvo tega okraja za nezavedno, da bi v slučaju ugodne rešitve njih zadeve gospodarili pri bolniški blagajni kakor bi sami hoteli; tako gospodarijo pri raznih bolniških blagajnah na deželi in tako so gospodarili preje pri goriški blagajni, dokler se ni delavstvo zdramilo. In ako bi se ustanovila okrajna bolniška blagajna v Tolminu, bomo tudi priskrbeli, da ne bodo gospodarili tam delodajalci, marveč da bo vodstvo v rokah delavcev, ki bodo gledali, da se ne bodo kršile delavstvu pravice od strani delodajalcev.
Z ozirom na gosp. Ziernfelda moramo o-meniti. da on ne sedi v pripravljalnem odboru; ako tedaj ni bil izposojen, se je izposodil sam za poročevalca ali na prošnje odbora, ker v pripravljalnem odboru ni bilo zato sposobne osebe. Glede na sestavo pripravljalnega odbora pa moramo v toliko popraviti, da dva delodajalca nista stalna delodajalca, ampak le deloma in eden teh je gosp. Battigeli. ki je tudi podpisal prošnjo; gosp. Battigeli ne daje sedaj nobenemu delavcu posla. Zato mislimo, da naj nameri gospod liberalno-klerikalni dopisnik svoje očitke o lažeh tjekaj, kjer so opravičeni.
Goriško.
— Šmarje pri Ajdovščini. Okrajna organizacija ajdovska vabi na javen shod s predavanjem na dan 21. aprila 1912, ob 3. uri pop. v Šmarjah pri Guštinih v prostorih Josipa Cigoja. Predava sodr. Dr. Henrik Tuma: Kmet, delavec in socializem.
— Ajdovščina. Politična okrajna organizacija vabi na javen shod dne 28. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih pri Štibilju s predavanjem sodruga dr. Henrika Tuma: Obrtnik, delavec in socializem.
— Nova avtomobilska zveza. Prejšnji župan v Bovcu gosp. Mlekuž je vpeljal redno avtomobilsko zvezo med Bovcem in Trbižem. S tem je uvedena zveza med Trbižem in Trstom, kar je ne samo za ondotno prebivalstvo, marveč tudi za vse turiste velike važnosti.
Trst.
— Naglo ozdravljenje. Dne 17. t. m. se je pripeljal v Trst star mož z veliko grbo. Težko je zlezel iz železniškega voza in se je mučno vlekel, opiraje se na dve berglji, skozi hodnik proti izhodu. Pri vratih pa je naletel grbec na finančnega paznika, kateremu se je zdela grba malo prevelika. Povabil je grbca s seboj v uradno preiskovalnico, in glej čudo, tekom 5 minut se je izbubil iz grbca popolnoma čil in čvrst možakar s precejšnjim svežnjem v roki Zdravljenje ga je stalo le okroglo 6 K.
— Pošten najditelj. Odvetniku dr. Gambi-niju je odnesel vihar klobuk. Medtem, ko je dr. Gambini lovil klobuk, je izgubil listnico, v kateri je imel 1000 K. Ko je dr. Gambini listnico pogrešil, je bil trdno prepričan, da jo je pozabil v kavarni „Oriental“ in jo je šel takoj iskat. Že je hotel iti na policijo, ker so mu v kavarni povedali, da je vzel listnico s sabo, kar stopi v kavarno mlad Dalmatinec Buzanič in izroči dr. Gambiniju listnico s polno vsebino. Mladi Dalmatinec, ki ne spada med premožne sloje, ni zahteval niti najdenine.
Vestnik organizacij.
Mladinska podružnica ,,Vzajemnosti“ ima danes 19. t. m. ob 8. zvečer v zvezinih prostorih odborovo sejo.
Jesenice. Sodrugi, ki imajo veselje do petja, naj pridejo v nedeljo dne 21. aprila ob 9. dopoldne k .Jelenu" na Savi, kjer ima podružnični odbor .Vzajemnosti11 sejo. Želeti je, da se priglasi čim več sodrugov-pevcev, da bo zbor tem popolnejši.
Člani nogometnega odseka „Vzajemnosti“ se pozivajo, da čim prej oddajo svoje mere, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku.
Plavajoča palača.
Še pred tednom dni je White Star-Line z opravičenim ponosom napovedovala odhod največjega parnika, ki ga je svet kdaj videl, odhod »Titanica«. 2435 poptnikov bi imelo imeti prostora na njem in 860 mož je bilo določenih za postrežbo in vodstvo tega morskega velikana. Vse kar so bile le zmogle znanost, umetnost. tehnika in mornarska izkušenost, se je izkoristilo, da bi se ustvarilo orjaško navtično delo. ki bi se ga bila dosedaj komaj predstavljala* fantazija. Miljone in miljone denarja je veljalo to plavajoče mesto. Gigantska je bila vnanja stavba »Titanica«. a ravno tako so tudi no-
tranji prostori izdavali tako rafinirano in razsipno razkošje, kakor ga najdemo sicer samo v palačah amerikanskih miljarderjev. S krova so peljale pred vsem skozi več nadstropij široke stopnjice staroangleškega sloga dol v razne prostore prvega razreda, ki so se nahajali v srednjem delu parnega kolosa. Najprej je človek prišel v veliko jedilno dvorano, ki je bila urejena v imenitnem krasotnem slogu sedemnajstega stoletja. Težke preproge so pokrivale tla in široki zeleni naslanjači so obkrože-vale masivne mize z mahagonovine, na katerih je bilo pripravljeno najdragocenejše jedilno o-rodje. Raz strop, ki je bil okrašen po vzorih francoskih gradov iz sedemnajstega stoletja, so žarele električne luči v kristalnih lestencih.
V	stene so bila vdelana umetniško izdelana steklena okna, ki so s svojimi nežnimi bojami nekoliko temnila žarki sijaj žarnic. Izborna kuhinja, ki je razpolagala z izvrstno šolanim osobjem, je na jedilih, pijačah in izbranih delikatesah uredila vse, kar zamorejo samo najboljši hoteli nuditi svojim gostom.
Takisto v staroangleškem slogu je bila u-rejena sprejemna dvorana, ki je bla okrašena s perzijskimi preprogami in goblini in historičnimi slikami. Gdpočitna dvorana je bila veren posnetek velike dvorane v versejskem gradu. Dalje je bil potnikom prvega razreda na razpolago udobni pisalni in bralni salon. Poleg njega se je nahajala prostorna kadilna soba. ki je do najmanjših posameznosti nalikovala pravemu gentlemanskemu klubu. Gori na krovu se je nahajala še široka steklena veranda z visokimi in širokimi okni. ki so nudili krasen razgled po morju. V verando so bile vzidane vdolbine. ki so bile bogato okrašene s palmami in drugimi južnimi rastlinami. V srednjem traktu ladje je bla turška kopelj s krasnimi, v orientalskem slogu urejenimi stranskimi prostori. Igrališče je nudilo zopet priliko za igre najrazličnejših vrst. kakor tennis, kroket itd. Prostorni plavalni bazeni so skrbeli za primerno osvežavo popotnikov. Naposled ne smemo pozabiti velike telovadne dvorane, v kateri je najmodernejše telovadno orodje omogočalo vaje najrazličnejših telovadnih sistemov.
O osamljenih kabinah ni treba po vsem tem še posebej naglašati, da so bile opremljene z največjim komfortom, ki si ga človek v spalnih in stanovanjskih prostorih le misliti more. Seveda so imeli vsi ti prostori centralno kurjavo in lastne kopalne kabine. Tretji in drugi razred sta imela takisto celo vrsto družabnih prostorov za svoje pasažirje. In četudi so bili ti prostori skromnejše urejeni nego oni prvega razreda, pa so vendar v enaki meri odgovarjali vsem zahtevam dolgega pomorskega potovanja.
Ob te prostore za popotnike, h katerim moramo šteti tudi knjižnično dvorano, glasbeni salon, razne restavracije in kavarne, so se vrstila velika skladišča živil in hladilnice, kjer je bila hranjena zaloga jedil in pijač. Na krovu je bila še cela vrsta električnih svetilnih naprav. lastna pošta, telefonska centrala, požarna bramba. lekarna, več brivnic in fotografski atelje. Cel štab zdravnikov pod vodstvom glavnega zdravnika, ki so mu bile prideljene izvežbane bolniške strežnice, je skrbel za zdravje popotnikov.
V	spodnjih delih ladje so bili nastanjeni po najnovejših modelih konstruirani stroji. Ladja, ki je vozila z največjo brzino, je vsled posebne konstrukcije lahko vozila naprej ali nazaj, kat je pri velikih ladjah zlasti v pristaniščih izrednega pomena.
Z ogromnimi stroški je bil zgrajen »Tita-nic«;najmodernejše pridobitve tehnike so bile zastopane na njegovem krovu, brezžični telegraf je še v besnečo noč poslal svoj zadnji klic na pomoč, ki ni ostal neuslišan. Toda naposled je hitro naraščajoča voda tudi telegrafista odtrgala od njegovega aparata. Tako je v eni pomladni noči brutalna sila elementov uničila »Titanic«, največji parnik sveta in tam, kjer je pred par dnevi plaval še veličastni pomorski velikan, plavajo danes razbite podrti-ne in človeška trupla in z njimi se igrajo v večni enoličnosti brezsrčni valovi morja.
Lurška pravljica.
Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju.
(Dalje.)
Ubogi župnik je bil že sit usiljevanja histerične; obrekovanje prejšnjih prijateljev ga je mrzelo. Iztopil je iz službe in se zatekel v samostan. Kakor mnogo drugih, je postal tudi on žrtev histeričnega zalezovanja. Ko je odšel, se je bolezen gdč. V. tako poslabšala, da so jo morali izročiti v blaznico. Pa tudi tukaj je skozi celih deset let dobivala nočni obsk župnikov, ki je živel daleč od nje v nekem rimskem samostanu.
Iz tega se vidi, da dobi ekstaza tudi pri pobožnih ljudeh, popolnoma protiverski značaj.
XII.
O sugestiji.
Ko bi bili pustili Bernadeto, da bi prišla vsak dan popolnoma mirno k jami, bodsi sama, ali pa v družbi otrok, tedaj bi se dokončal razvitek ektaze brez vsakih posebnih izprememb: prihod: kleče bi molila — halucinacija — ekstaza vrnitev domov.
Od tretjega prikazanja dalje pa je nastopila izprememba v razvoju simptomov. Vsled sugestije so se pridružile halucinacijam vida še halucinacije sluha. Bernadeta se je pomenkovala s prikaznijo. Slišala je besede: pokora, pokora, pokora! Zaupali so ji skrivnosti. Ukazali so ji, naj skoplje zemljo z rokami, da bi našla studenec. Končno so še razglasili brezmadežno spočetje.
Da to dejstvo lahko razumemo, moramo pomisliti, da so se dogodila po 1. 1856., deset let za la Salette, ki je bil takrat na višku. La Sa-lette, sveti gorski kraj, ki je danes skoraj pozabljen, je pa vzbujal takrat tako pozornost, kakor dandanes Lurd. Župniki po cerkvah, stare ženske po hišah, — svete podobe, verski listi, molitveniki so pripovedovali na vse strani o Materi božji, ki se je bila prikazala nekemu rev-
nemu pastirju in neki mali pastirici. Devica je zahtevala od njiju, naj se dela pokora; zaupala jma je tajnosti; iz skale, na kateri je sedela, je privrel studenec. Zgodilo se je, da so osebe iz Bernadetine okolice, pripovedovale dekletu zgodbo o La Salette z vsemi podrobnostmi. Nekatera dejstva so se prav natančno opisavala; primerjali so oba prikazanja; učinkovali so nanjo s sugestijo.
Državni zbor.
D u n a j, 18. aprila.
Današnja seja, prva po velikonočnih počitnicah. je bila posvečena strahovladi na Hrvaškem. Socialni demokrati, nemški in češki, ter slovenski klerikalci so z interpelacijami spravili v razgovor sramoten in zločinski režim na Hrvaškem, ki po svoji podli zakonoloinno-sti nima primere v ustavni zgodovini in ki je postal evropski škandal prve vrste. Na koncu seje je odgovarjal na hrvaške interpelacije ministrski predsednik grof Stiirgkh. Mož doslej ni razkazoval posebne korajže napram ogrski samopašnosti in je zmerom, tudi tedaj, kedar je šlo za najočitnejše pravice avstrijskega parlamenta. Zlezel lepo pod klop in se skril za šablonski izgovor, da se avstrijska vlada nima vmešavati v notranje politične zadeve ogrske države. Zato je nekoliko frapiral njegov današnji odgovor, v katerem je izjavil, da je avstrijska vlada zavezana zasledovati razvoj dogodkov na Hrvaškem, ki upliva tudi na razmere v to stranski polovici in v Bosni in Hercegovini in izrazil željo, da se na Hrvaškem čimprej upostavijo ustavne razmere. Ta korajža je seveda lehko razumljiva; Vsa akcija je bila naperjena zoper grofa Khuena. ki je moralni krivec hrvaškega škandala. Sedaj je Khu-en odpravljen, krona je uvidela ,da vede nasilna in katastrofalna politika, ki jo je inavgu-riral Khuen, od neuspeha do neuspeha, pa mu je stopil v žile nov pogum. — Odgovor ministrskega predsednika je dalmatinske poslance, ki so že brusili orožje obstrukcije, očitno potolažil in so opustili svojo prvotno namero.
V	naslednjem podajamo podrobno poročilo;
Predsednik dr. Sylvester se spominja smrti predsednika francoske zbornice Brissona in katastrofe na Atlantskem oceanu.
Posl. Biankini; Gospod predsednik, pozabili ste še na večjo nesrečo, na hrvaško katastrofo (Medklici dalmatinskih poslancev: Dol s Čuvajem! Dol s komisarjem! Dol z nasil-stvoin!)
Strahovlada na Hrvaškem.
Nato se med vlogami prečitajo dobesedno interpelacije o izjemnem stanju na Hrvaškem. Med čitanjem dalmatinski poslanci hrupno demonstrirajo zoper Čuvajev režim. Socialno demokratična interpelacija stavlja na vlado sledeča vprašanja:
1. Ali je avstrijska vlada protestirala zoper državni prevrat na Hrvaškem?
2. Ali namerava avstrijska vlada zahtevati od krone in od ogrske vlade upostavitev ustavnih razmer na Hrvaškem in v Slavoniji?
3. Kaj namerava avstrijska vlada ukreniti v varstvo avstrijskih interesov, zlasti v interesu mirnih in prijateljskih odnošajev z balkanskimi narodi, ki jih venomer kali nasilna politika ogrske vlade.
Nato pride zbornica na dnevni red in začne z
razpravo o uradniških predlogah.
Posl. dr. Waber obžaluje, da vlada ni o-premila uradniške službene pragmatike s podrobnim računom o stroških, vsled česar se odsek ne more zediniti zastran napredovalnih rokov. Predloga pomenja vsekako korak naprej. ker zagotavlja uradnikom minimum, da ga dosežejo v najneugodnejših razmerah. Veliko nasprotje pa zija med vlado in večino zbornice glede na organizacijsko pravico uradnikov. Vsak pameten človek se mora zoperstaviti omejevanju te pravice. Velik del uradnikov je v svojih dohodkih po vladni predlogi naravnost prikrajšan.
Diktatura na Hrvaškem.
Posl. Duliblč izjavlja, da zločin madjarske oligarhije ni le državni prevrat, temveč navadno pobalinstvo zoper hrvaško ljudstvo, zoper krono, zoper avstrijski parlament in zoper vso monarhijo. Na Hrvaškem niso dobili nobenega spodobnega človeka, ki bi sd* bil postavil na čelo take brutalne vlade. Zato so izbrali kreaturo. dvomljivo eksistenco, katere doslej ni nihče poznal. V sedanjem trenotku gre predvsem za to. da se napravi konec temu absolutizmu in brutalnosti, ki praznuje svoje orgije na Hrvaškem.
Posl. Duliblč je nato prekinil svoj govor in ga nadaljuje na jutršnji seji.
Reforma hišno-najemninskega davka.
Nato se je začela razprava o nujnih predlogih za reformo hišno-najemninskega davka in je utemeljeval nemški nacionalec poslanec Kraus svoj predlog.
Ministrski predsednik o hrvaških razmerah.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh odgovarja na socialno-demokratični in na klerikalno interpelacijo o hrvaških razmerah. V svojem odgovoru pravi ministrski predsednik, da se odredbe, zoper katere se obračajo interpe-lantje odmikajo ingerenci avstrijske vlade, vsled česar se podrobno ne bo pečal z njimi. Vendar pa je vredno pomisleka, ali rezultat in splošni vtis izjemnega stanja na Hrvaškem ni tak. da sega preko sfere onostranskega državnega ozemlja in bistveno vpliva na interese monarhije naznotraj in na zunaj. Nadalje je treba vzeti v pretres, da so ustavne naprave v celi državi izhodišče in podlaga za konsti-tucionalno rešitev tistih vprašanj, ki so celi monarhiji skupna, in da more vsled tega sisti-ranje ustave v tako za državo važnem delu. kakor je Hrvaška, imeti za posledico ogroženje skupnih nalog monarhije. Končno zamore tak čin kvarno vplivati na proces politične naturalizacije prebivalstva v Bosni in Hercegovini,
kar bi ne bilo v interesu države. Zato se avstrijska vlada ne more odtegniti dolžnosti, da jemlje v okviru svoje kompetence v pretres, kakšne slabe posledice bi znali imeti taki dogodki z ozirom na skupne interese monarhije, /e danes pa smem izraziti upanje, da za upravo Hrvaške in Slavonije odgovorni faktorji najdejo čimprej pota in sredstva, ki vrnejo Hrvaški in Slavoniji ustavne razmere.
Sablja in roženkranc.
Poslanec Kraft in Miihlvvert interpelirata zastran verskih vaj za častnike in zaradi prepovedi plesnih zabav o postnem času.
Nato slede različnavprašanja dalmatinskih poslancev na predsednika, tičoča se Cuvjevega režima.
Prihodnja seja jutri.
Čast mrtvih.
Socialno-demokratični klub je vložil v posl. zbornici predlog za izpremembo § 495 kaz. zak. Predlog zahteva, da se postavi pogrešanim o-sebam kurator, ki je opravičen tožiti zaradi razžaljene časti pogrešane osebe. V obstoječem zakonu je občutna vrzelj: pogrešana oseba ne more braniti svoje časti, rodbina pa le potem, ko je smrt uradno dognana. V utemeljevanju predloga je omenjena infamna lopovščina, ki so jo zagrešili krščanski socialci nad imenom Silbe-rerjevim.
ZADNJE VESTI.
OGRSKA KRIZA.
Demlslja v parlamentu.
Budimpešta, 19. aprila. Na včerajšnji seji je sporočil grof Khuen Hedervary parlamentu svojo demisijo, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo, kadar se sestavi novi kabinet.
Lukacseva misija.
Dunaj, 19. aprila. Sinoči sta imela vnanji minister grof Berchtold in ministrski predsednik grof StUrgkh konferenco, ki jo spravljajo v zvezo z ogrsko krizo in z delegacijami. Lukacs je že sinoči dospel na Dunsj in ga sprejme danes cesar na avdienci, kjer mu poveri nalogo, da sestavi nov kabinet.
Lukacseva posvetovanja.
Budimpešta, 19 aprila. Lukacs je imel včeraj dopoldne posvetovanja s honvednim ministrom, z grofom Tiso in Khuenom. Popoldne je konferiral z Navarjem. Lukacs si je baje zagotovil popolno podporo od strani vladne stranke in Tise.
Justhovcl.
Budimpešta, 19. aprila. Med Justhovci je velika osuplost vsled časnikarskih poročil, da se namerava opirati Lukacs edinole na vladno stranko. Justhovci so pripravljeni podpirati Lu-kacsa samo pod pogojem, ako poda zadovoljiv program z ozirom na splošno in enako volilno pravico.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Italijansko brodovje je bombardiralo
Dardanele.
Pariz, 19. aprila. Vesti, ki so došle včeraj popoldne iz Carigrada, so silno razburljive. Neka depeša poroča, da je 27 italijanskih bojnih ladij bombardiralo vnanje dardanelske utrdbe. Ena italijanska ladja se je potopila, ker je zadela ob mino. Obenem nameravajo zasesti Italijani več otokov, da pritisnejo na porto z ozirom na mirovna pogajanja.
Turško poročilo.
Carigrad, 19. aprila. (Oddano ob 5. uri in 16 minut včeraj popoldne.) Tu je razširjena vest ,da je priplulo zjutraj 27 italijanskih ladij pred Dardanele in so bombardirale kumkalske utrdbe.
Poročilo turškega vnanjega in vojnega ministra.
Carigrad, 19. aprila. Vnanji minister je sporočil diplomatskemu zboru, vojni mnister pa poslancem, da ie včeraj zjutraj 27 italijanskih bojnih ladij bombardiralo dardanelski utrdbi Kumkale in Sidel Bar. Škoda je neznana. Ena Italijanska ladja je poškodovana. Bombardiranje je že pri kraju.
Vtisk na Dunaju.
Dunaj, 19. aprila. V tukajšnjih informiranih krogih ne verjamejo vestem, da so Italijani bombardirali Dardanele, že z ozirom na mirovna pogajanja ne.
Zadnja vest.
Carigrad, 19. aprila.Bombardiranje ie trajalo poltretjo uro. Turki so imeli enega mrtvega in enega ranjenca. Eno italijansko oklopico je strel Iz turškega topa tako poškodoval, da je bila nesposobna za boj. Italijansko brodovje je nato odplulo v Galipoliški zaliv. Italijani so bombardirali tudi Samos,
KATASTROFA NA ATLANTSKEM OCEANU.
„Carpathla.“
Novi Jork, 19. aprila. Doslej še vedno niso znane podrobnosti strašnekatastrofe. Dospel je samo seznam popotnikov na tnedkrovu in brzojavi rešencev na prijatelje in sorodnike. „Carpa-thio“ pričakujejo danes zjutraj.
Rešencl.
Novi Jork, 19. aprila. Carinska križarka „Chester“ se je brezzično zvezala s *C srpa thio“ in poroča: „Carpathia“ je rešila 432 potnikov prvega in drugega razreda. Zategadelj je opravičeno mnenje, da so našli smrt v valovih skoro vsi moški popotniki 1. in 2. razreda. Ostali rešenci so iz tretjega razreda in z med-
krova. Število vseh rešencev je baje 705, med temi 100 mož posadke.
Nepotrjena vest.
Hallfaks, 18. aprila. Brezžični brzojav kabelske ladje „Minia* poroča, da je prejel vest o 250 rešenih popotnikih s „Titanica“, ki so na krovu parnika .Baltic*. Vest je sporočil neznan parnik in je kapitan izjavil, da ne prevzame zanjo nikake odgovornosti.
2000 mrtvih.
Novi Jork, 19. aprila. Vedno bolj se potrjuje zla slutnja, da je doletela ob katastrofi ,Ti-tanica“ najmanj 2000 oseb smrt. Tudi novojorški urad White Star Line je prejel s „Franconie* poročilo v tem zmislu.
Rešeni samo na „Carpathll“.
Novi Jork, 19. aprila. „Newyork American” priobčuje brezžični brzojav: Kapitan »Carpathie* je izjavil, da ve popolnoma gotovo, da se ni nihče rešil razen rešencev na krovu .Carpathie*.
Kapitalističen zločin.
London, 19. aprila. Na krovu „T i t a -nica“je bilo okolo3000popotnikov. „T i t a n i c“ pa je imel samo dvajset rešilnih čolnov s sabo, ki so zadostovali približno za samo 1200 popotni k o v.
Zločinska postava.
London, 19. aprila. Dvajset čolnov, ki jih je imel sabo .Titani c“, je celo prekoračilo minimum, ki ga določa j o predpisi trgovinske postave odleta 189 4. Postava se ni od tega leta prav nič spremenila. Strašno število mrtvih je torej kapitalisti* čno-meščanski zločin.
Pritožbe zaradi števila čolnov.
London, 11. aprila. Kapitan Smith se je že dalj časa pritoževal zaradi premajhnega števila rešilnih čolnov pri„01ympicu“ in pri„Titanicu“. Iz brezmerne kapitalistične dobič-kaželjnosti pa lastniki pritožbam niso ugodili.
Zvonenje po toči.
London, 19. aprila. Iz Novega Jorka poročajo, da zahtevajo ameriški listi od parlamenta, naj takoj sklene postavo, ki izključuje iz ameriških pristanišč slehrno ladjo, če nima v svojih rešilnih čolnih prostora za vsakega popotnika in mornarja.
Preiskava katastrofe.
Novi Jork, 19. aprila. Senat je brez debate sprejel predlogo, ki zahteva temeljito preiskavo katastrofe »Titanica**. Trgovski odsek vašington-skega senata je izvolil pododsek izrednih članov, ki so že odpotovali v Novi Jork, da sodelujejo pri preiskavi katastrofe.
Rešenci pred kongresom.
Novi Jork, 19. aprila. Predsednik represen-tacijske zbornice in predsednik trgovske zbornice sta pozvala vlado, naj naprosi posamične rešence s „Titanica“, da poročajo pred kongresom o svojih vtiskih in doživljajih.
Diamant Hope.
Berolin, 19. aprila. S „Titanicom“ se je pogreznil v morje tudi znameniti diamant Hope, s katerim je spojena cela vrsta tragičnih dogodkov bd leta 1642. Lastnik diamanta je bil neki Ame-rikanec iz Washingtona, eden izmed njegovih zadnjih lastnikov je bil tudi turški ekssultan Abdul Hamid. Vreden je bil nad poldrug miljon kron.
PARNIK V NEVARNOSTI.
2000 popotnikov na krovu.
Novi Jork, 19. aprila. Iz Halifaksa brzojav-ljajo, da je dospel tjekaj brezžični brzojav parnika »Carl Grey\ ki je zadel pri St. Johnu ob plavajoč ledenik. Parnik je prosil za pomoč; na njegovem krovu je okolo 2000 oseb. Kanadska topničarka „Minto“ je odplula na pomoč.
Neverjetna vest?
Sankt John, 19. aprila. Postaja za brezžično brzojavljenje na rtu Race nima nobenega poročila o nezgodi parnika „Carl Grey“. Vest o nesreči smatra za neverjetno.
TURČIJA.
Novi parlament.
Carigrad, 19. aprila. Dasi volitve še niso pri kraju in je izvoljenih izmed 300 poslancev samo 165, so danes otvorili novi parlament ob
2.	popoldne v navzočnosti sultana, prestolonaslednika in diplomatov. Navzočih je bilo sto poslancev in skoro vsi senatorji Veliki vezir je prebral prestolni govor, ki se je pečal z notranjo politiko, s krečanskimi in perzijskimi zadevami. Z ozirom na tripolitansko vojno je prestolni govor izjavil, da je možen mir samo na podlagi turške suverenitete nad Tripolitanijo in Cirenajko.
MAROKO.
Vojaški upor.
London, 19. aprila. Reuterjevemu uradu poročajo iz T a n g e r j a , da se je uprl v Fezu del domačih čet in del posadke, ker niso dobili nameravane višje plače.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Ixd»j» in	i»io£b» Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kdor ljubi dobro kavo
c i m ■ J naj vporablja kot pridatek samo
= pravi „Franck‘\ =
ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku.
Tovarna v Zagrebu.
M. Zor, Ljabjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kocesljonlran pokončernlec podgan, mtšl In mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št. 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl i n c e, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Proda se posestvo
v Zagorju ob Savi
obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi.
I
zdravniško priporočeno
dljetetično sredstvo.
Kri boreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V	steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
T
PoSljite naročnino, če je še niste 1
Razglas.
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za obdaritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajočih poslov z
nagradami po 50 kron.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.) ki pripadajo poselskemu stanu v zmislu poselskega reda;
2.) ki so služile ali še služijo najmanj petnajst let neprenehoma pri eni in isti rodbini;
3.) ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda, in
4.) ki lani od nas niso bile obdarovane z nagrado za posle.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano služabno dobo dokazati s p0' selsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr > potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek služabne dobe, ako posel po ozdravljenju zopet vstopi v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je do dne 31. maja 1.1. pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca junija 1.1.
Minulo leto smo podelili znesek 3000 K za obdaritev 40 dolgo služečih poslov, spadajočih k stanju naših vlagateljev. Za te nagrade je prosilo 154 poslov. Na deset prosilcev se nismo mogl* zaradi tega ozirati, ker niso zadostili pogojem za podelitev teh nagrad. Od ostalih 144 prosilcev je dobilo 10 poslov nagrade po 100 K in 40 nagrade po 50 K. Preteklo leto obdarovani letos ne morejo dobiti nagrade, da pridejo drugi prosilci na vrsto.
V Ljubljani, 11. aprila 1912.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
Konzumno društvo za Ljubljano ===== in okolico =■-............. ,=s
j
ni 41 f. :•*
o?- i(' jlifi
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št
lastno pekarijo
v kateri se bo izdelovalo pecivo vseh vrst
Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljubljani : Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulic^ na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem.
■   — — —   -■ ■—
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
Čevljarski pomočnik
se takoj sprejme na stalno šivano, zbito in boljše delo pri Ivan-u Kos-u, čevljarskem mojstru v Zagorju ob Savi.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prol. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
fvetek, Zaloška cesta, ešark, Selenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pich ie r, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križ?y in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovala®
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne naCine za zavarovanje življenja. Njeni tari ^ preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom, /iivljcnskc police banke .Slav je	osa.
Izpodbitnc in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem.. mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom z osjo skega oddelka K 2,495'719. Kapitalij in škod pa je do sedaj Izplačala K tO».8S6*861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila •razpošilja drage volje in poštnine i
GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.  —