Odrin je padel! Odrin ]e padel! Ta klic je navdal Slovane po celein svetu z navd.ušen]em in ponosom. Vse se veseli tega izrednega uspeha bolgarsko-srbsfeega orožja, Starcem prihajajo solze veselja v oči, otroci vriskajo od veselja, nsozeta in mladenicem se žarijo o5i navdušenja, žene in raladenKe glasno obfiuduje]o junake pred Odrinom. Vsi smo ponosni, da smo bratje tako hrabrili vojakov, Desetletja so utrjevali Turki po nacrtih Slovanom povsod sovražnih nemškili. Častnikov in pod nadzorstvom nemških inženirjov Odrin in okolioo. Odrin je veljal za nepremagljivo trdnjavo. In ko se je za&ela vojska in obleganje Odrina, prihiteli so zopet nemSki eastniki, da so osebpo pomagali Sukripasi pri vodstvu obrambe... Vsi neprijatelji Slovatiov so upali, da se ob Odrjnu razbije moč jugoslovanskih držav. Zgodilo se je drugaSe, in sedaj so obmolkniR naši stari nasprotniki, a mi Slovani se veselimo in radujemo. Padec Odrina pomeni obcnem ponižanje vseh neprijateljev Slovanstva. Tem večja ]e naš.a radost, tem zavednejši naš ponos. Zadnji bo|l za Odrin. ¦Vrhovni poveljnik bolgarsko-srbsk.e oblegovalne armade pred Odrinom, general Savov, ]e izdal dne 23. marca povelje, da naj poveljnik II. armailnega zbora prične z naskokom na vzhodnji tr.dnjavski krog z vseini silami. Dne 24, maroa popoldne so začeli obstreljevati Bolgari s svojimi 'težkimi topovi vzhodni trdnjavski krog, in obstreljevamje je trajalo nejirestano do 8. ure zveBer. Turki so &utilit da se pripravlja glavni naskok in so odgovarjali iz vseb svojih težkih topov. Po 8. uri zveSer je trajalo obstreljevanje v večjih presledkih naprej. Med tem so Bolgari pripravili vse za glavni naskok na prednje odrinske utrdbe, Glasno trobentanje je naznanjalo, da bodo prihodnji trentitek bolgarski junaki naskbBili Odrin. V noči od 24. na 25. marca je pričela bolgarska pebota na vzhodnem krogu prodirati, Ob 4. nri zjut. raj 25^ marca so prekbračili Bolgari reko Kumdere. Cete so uato pod zašeito bolgarskih topov prodirale v nepopisnera junaštvu naprej. Ko se je zdanilo, je padlo 7 glavnili predutrdb na vzliodni strani v roke zmagujo^ira Bolgarom. Istočasno so Bolgari in Srbi tudi prodirali na južni in zahodni strani. Strašen boj je divjal na celi crti. Nekako ob 10, uri dopoldne di:e 25. marca so Bolgari na vzliodnem krogu prodrli do 200 korakbv pred notranji utrjeni pas. Zajeli so nad 1000 Turkov in mnogo topov, k"atere so takoj obrnili proti Turkora. Cel dan je trajal krvavi boj. Proti večeru je turška artilerija skoro popolnoma utijxniia, tako ciobro so merili Bolgari s svojimi topovi. Izdano je bilo povelje, da se izvrši po noBi naskok na notranji utrdbeni pas. Med strabovitim pokanjem topov ie pehota razdrla vse umetne ovire, s katerimi so biie zavajovane utrčlbe, ter je prodirala neprenehoma naprej. Boj je trajal brez presledka celo noc. Ko je dne 26. marca zjutraj napotila zora, so bolgarske Bete z bajonetnim naskokom zavzele 7 utrdb na notran.ii vzhodni obrambni črti. Bolgari so svoje in zaplenjene topove pomaknili naprej ter so sipali iz njih liud ogenj na Turke ter njih utrdbe, Tur&ke 5ete so bežale z utrdb v mesto. Turjri so izprevideli, da za Odrin ni veB rešitve. ZaČeli so ob 9. uri zažigati skladišča, vojasnice, bolni&nice in druge vojažke stavbe, Izbruhnil je velikanski požar. Grozen dim gorečih hišv, pomeSan z dimom v zrak vzletelih smodnišnic, je pokrival Odrin. Planjava, na kateri leži mesto, je odsevala v žarečem svitu, Topovi so grmeli, kriSanje bežečih Turkov in zmagujocih kristjainov se ,ie razlegalo po mestu. V tem trenotku so prvi bolgarski polki udrli v odrinske ulice, kjer se je zopet razvil krvav boj na nož. Bolgarske in srbske čete so drle z vso silo v mesto, da se Še prej polaste Odrina, predno ga Tur6ini vsega zažgo. Mestno prebivalstvo je divje tekalo po mestnin ulicali in veselo pozdravljalo svoje rešitelje. Med tem so razobesili Bolgari na glavnem delu trdnjave bolgarslko zastavo, Odrin se uda. Ko je Šukri-paša videl, da je izgubljen, se je umaknil v neko utrdbo na severo-zabDdni strajii mesla. Ob 2. uri popoldne dne 26. marca se je Sukripaša s oelim generalnim štaboci udal in izročil svojo sabljo bolgarskemu poveljniku. Potih.nili so topovi, mesto je bilo v rokah Bolgarov, Tudi na južni strani so bolgarske Bete predrle trdnjavskl obročt Le' na severo-zahodini strani je ostalo Še nekaj utrdb v turškitt rokali, katere so se pa proti veceru tudi udale. Ko se je na glavni trdnjavi razobesila bolgarska zastava m je bolgarski praporš2ak snel polumesec z mestnih vrat ter ga nadomestil s sv. križem, so naenkrat zadoneli topovi s trdnjave, ki so naznanjali, da je nad Odrinom zagospodoval — Slovan-kristjan. Bolgari in Srfol marširajo v Odrln. Vhbd bolgarskih in srbskih polkov v gorefie me. sto je bil velicasten. Na čelu 5et so korakale vojašKe godbe, ki so med urnebesnimi 3,Živio"- in ,,Ura"-klici igrale bolgarsko narodno himno ^Sumi Marica ..." in druge slovanske pesmi. Med sviranjem godbe so pretresali ozraBje grozoviti poki razstreljajočiji, se smodnišnic in drugiH skladišc streljiva. Na ulicali so se mestoma vršili še krvavi boji. Bolgari so našli v nekaterih utrdbah celotne posadke popolnoma izmučene in gladne, ker že delj casa niso dobile nifiesar jesti* Kristjani v Odrinu, ki so pretrpeli za Casa obleganja mnogo straliu, glatlu in mučenja od strani besnin' Turkov, so pozdravljali v mesto korakajoče Bete: ,,NaŠi bratje prihajajo." ,,Slava rešiteljem!" ,,Bog vas sprimi!" — Ko so s trdnjave' zadoneli topovi, Ki so naznanjali, da je polumesec premagan, so se oglasile trobente, godbe so zaigrale, po oelem Odrinu pa so se oglasili zvonovi. Nekaj podrobnosti o boiih za Odrliiv Pri naskoku na Odrin so bili priŠli Bolgari in Srbi na sk.oro nepredorne ži&.ne ograje. Strah<)vito ranogo napora je bilo treba, da so Bolgari in Srbi prerezali žice. Pri tem težavnera in zamudnem delu je padlo nepregledno ranogo Junakbv, Toda ktonSno je bilo tudi to delo izvršeno, pot je' bila prosta. Od ži^nih ograj pa do utrdb je bilo pa Še zelo nevarno polje. Pred modernimi (novodobnimi) utrdbami je namreč polje skbro povsod podra.iniranq. Miiogi izmed nasih čitateljev se Še spominjajo, kako so pred Port-Arturjem zletele cele stotnije v zrak, ko so pridrvele na podzemske mine, Tudi pred Odrinora se je bilo bati takih rain. Mine' pa so razliftne. MogoBe je, da opazovalec iz trdnjave zapali z elektrifinim tokom minn, proti takim miriam se Bolgari niso mogli ŠMtiti. So pa tudi mine, ki se razlete, ge stopijo vojaki na ploskev, ki jih krije. So globoke jame, nasajene s koli in posute z železnimi škorpijoni. Proti tem so se Bolgari in Srbi zavarovali na ta način, da so pognali cez bojno po. lje velikti množino živine,. Za njo še-le so drveli junaki pod visoke utrdbe. Tu se je moral junaški naskok zoj>et ustaviti. Po 11 m visoki betonski zidovi, le tu in tam razbiti od krogel težkiH oblegovalnih topov, so jira zapiraJi pot. Toda oblegovalci so bili tudi na to pripravljeni. Na lestvah in drogovih so preplezali tu. di te zidove. Razvilo se je straliovito klanje na zidovih; oko v okb so se gledali siovražlniki. Tu ni bilo pardona, z bajoneti so drli oblegovalci naprej in utrdba je padla za utrdbo. Na drugi strani pa so Turki v divjem begu zapnščali svoje postojanke. Slo je v divjem begu proti Odrinu. Toda Bolgari in Srbi niso mirovali. Za-nje ni bilo poftitka in oddiha. Topov niso bili mogli spraviti še na tnrške utrdbe, ali tega niti treba ni bilo. V utrdbah, samih so našli turske topove, ki jih sovražnik ni vec utegnil storiti nerabp^ in poleg njih ogromno množiiao streliva. Bolgari in Srbi so jih obrnili in turški topovi so sipali smrt in pogin v turške vrste, Bežeči Turki, ki so se izogibali min, položenih med utrdbami iji Odnnom, so iuizali oblegovalcem pot v niesto, Kratek odiinor ]e nastal, med katerim so novorili na Dbeh straneh topovi. Na eni strani turški topovi v rokah, oblegovaleev, na drngi strani turški topovi iz. Odriiia, In zgodilo se je zopet neKaj neverjetnega. Oni turški topovi, ki se prej niso mogli meriti z izbornimi srbskimi in bolgarskimi, so razbili zadnje turške baterije v Odrinu samem. Nove oete Srbov in Bolgarov so prihajale v utrdbe. V diru je prišla konjenica in poljski topovi so prid-rveli, da koncajo krvavo delo. Na utrdbah je zavilirala zmagovita bolgarska zastaiva. Nove, Cile čete so zabele zasledovati bežeee Turke proti Odrinu. Kratek boj še v prvih1 ulicali, potem pa so se umaknili Turki v notranje mesto. Le tu in tajn je počil iz kalke hiše ali iz razvalin strel. Zmagovalci so udrU proti zahrbtnemu sovražniku in v kratkom so indi te pognali v beg, ali pa jih na mestu- pobili. Sirašno je bilo to klanje v gorečem mestu, Vse ullce na vzhodni strani so bile zasedene od Srbov in Bolgiarov. Na jugu in na zapadu pa so že grmeli topovi. Tedaj se oglasi na glavni cesti, ki vodi v mesto, godba. Junaki šipčanskega 23. polka so korakali v mesto. Za njimi je prišel jambplski polk in za tem rodopski polk, Nato pa konjenica in artilerija. Ko so Bolgari m Srbi udrli v mesto, vnelo se je strašno poulieno klanje. Turki so se branili zelo obupno. Zavezniki so z nasajeninii bajoneti preganiali turšlke vojake z ulice v ulico. V rruiogih delilf mesta se je vršil boj hišo za hišo. Poulicne bitke so se nadaljevale še celo noč. Boj za Odrin je trajal skkipaj 48 ur neprenehbma. Bolgarske izgube so zelo yelike. Natan8nih številk o padlih bolgarskih juliakili š>e ni, a domneva se, da je mrtvih in ranjenih' Bolgarov in Srbovvzadnjih bt>_ jib. za Odrin 5 do 10 tisoS, Car Ferdinand je ravno r,adi velikiH žrtev, katere so bile znane že naprej, najbolj nasprotoval naskoku na Odrin. A udati se je moral, da se je trdnjava poprej zavzela, nego bi se sklenil mir. Velikanski plen. Neizmerno velik je bojni plen, ki so ga dosegli Bolgari. Z naglim pomikanjem v mesto so rešili Bolgairi še vec zalog streliva in drugili potrebiščm ter stavb, katere bi bili sioer Turki razstrelili ali zažga]i. Vrelikaiisko je število vjetib Turkjov. Vjetih je bilo 61.000 mož, med temi 17 paŠ, 4 diviziiski generali, 8 brigadnili generalov in 1220 castnikov. Med ujetniki se nahaja 64 nemSkih castnikov, 18 rumunskih in 6 belgUskili, ki so se bojevali na turški strani. Govori se, da se naliaja med vjetniki tudi turški prestolonaslednik Jussuf Ezzedin. Bolgari so zaplenili 84,000 puSii, 620 topov in Dgromne zaloge streliva, Živež v Odrinu še ni popolnoma posel. Bolgar. ski vojaki so nainrefi zasledili še zalogo moke, katero so Turki pozabili unieiti. Moko so Bolgari razdelili med gladne mestne reveže. Po dosedanji cenitvi, ki pa še ni natanfiiia, znaša vrednost vsega zapienjenega vojnega materijala 175 milijonov Irankov. Plen se bratovsko razdeli med Bolgare in Srbe. General Ivanov je iraenoval za poveljnikaDrinopoIja generala Cerkovskega. Sukri-paša. TurŠki poveljnik Sukri-paša se je res pokazal junaka, kakor menda nobe'n drug turški general y sedanji vojski. Celih 5 mesečev je junaško branil izročeno mu trdnjavo. Dasiravno mu je liuda predla v obloganem mestu, vendar sovr;ažniku trdnjave ni lnotel izročiti brez boja. Dne 25. marca je baje poslal Sukripaša zadnjo brezžiSno brzojavkb v Carigrad, katera so je glasila: ,,Sovražnik je »tvoril danes generalni nas&otk iia trdnjavo. Ne veto še, kako se bitka konca, a če bo zmaga na straini sovražjiik.a, boin pognal v zrak vse utrdbe. Razrušul bom brez vsakega obotavljainja tudi vsa mohamedanska svetišSa, dia jih ne onccasti sovra^nik s svojimi .nogami, Sedaj rajzdiram telegrafsko postajo. Ce sovraznik zmaga, ne bo dobil v i*oke lepega mesta, ampak kup razvalin," Sukri-paša je imel svoje taborišče na utrdbi IL derian, v nekem pre'dmestju, kjer se je nahajala tudi brezžična brzojavna postaja, Ko so Bolgari vdrli v to predmestje, so bile vse ulice polne voja&tva. Prišlo je do krvave poulicne bitte, Sukri-paša se ]e udal še-le potein, ko je uvidel, da je vsak odpor zaman. — Star je Sufcri-paša 58 let, a vsled njegove bele brade je videti mnlogo starejsi, Vrojaške šole je napravil v Nemčiji in govori baje tudi izborno nemški. PrejŠnji po\reljnik Odrijia, Ar.if-paša, je trdnjavo zelo zanemaril. Sukri-paša se je vec let silno trudil, da je izpremenil mosto v moono trdnjafvo. Poklical je iz Nemčije inženerje in častnike in je po pjiliovih načrtili zidal utrdbe. Sukri-paša je albanskega rodu. Po postavi je mo6an, ima širokb čelo iv velik, zakrivljen nos ter žive, glo!;ok'e oc[, Za Sasa, ko se je zafoelo obleganje Odrina, je bil ŠukVi-paŠa zelo rejen, vsleddolgotrajnili bojev in skrbi pa je silovito shujšal. Šukri-paiša je dospel dne 29. marca ob 5. uri zjutraj s svojim generalnim šta.bom v spremstvru bolKarskih oficirjev v Sofijo. Sprejela sta ga jiačelnik kolodvora in poveljnik sofijske jiosadkc, kateri je Sukri-pašo sledefie nagovoriir ,,Visokost! Cel svet občuduje zmagovalce kakor tudi premagance v Odrinu. Ulalgarija občuduje velike juinake odrinske. Sprejmite visokost v Vaši nesrefu izraze nasega vseoWega obfudovanja nad Vasim junaštvom". Snkri-paŠa je odgovoril, da tudi on občuduje bolgarska junaštva. Nato so bili jetniki odpeljani na odkazana jim stanovanja. Bolgari so pripravljeni Sukri-paši dovoLti, ce to želi, povrateki v Carigrad, ako se zaveže s cash;o ijesedo, Veseljo na Bolgarskem Po bliskbvito se je razn,esla;ocelemliolgarskem r.adostna vest3 da je padel Odrin. Ko je došla ta novica v Sofijo, je bilo naetikrat vse mesto i.OK-onou. ,,Odrin je padel", Odrin je iijaš", so vpile ljudske množice. Doneli so topovi, ki so oznanjali padec te velevažne Irdnjave; vsi zvonovi vseh cerkVa so zvonili; godbe so igrale po ulicah ,,Šumi Marica", znano bolgarsko zmagujoCo pesem, ljudstvo je vriskalo ip preijevalo. Od ranega jutra do poznega vecera je bilo vso prebivalstvo na nogab1. Po bratsko sta se objemala veselja kniet in me&čan, delavec in bogatag,. V oerkvah so se služile zahvalne službe božje. Verniki so skupno in glasno molili: ,,Tebe veliki Bog mi hvalimo!" Zalivalnih božjih služb in zadušnic za padle junake so se udeležili v Soiiji vsi mijiistri, uradniki in vse ljudstvo, Na vre8er po zinagi so po hribih zažareli kresovi, ki so naznanjali vsemu Balkanu dan veselja, Z Bolgari pa so se slavne zimage ves-elili tudi vsi drugi Slovaini. V ruskem držav.nem zboru (dumi) se je vršila j;>osebna slavnostna seja. Mesto Petrograd je bilo razsvetljeno. Veliko veselje nad zavzetjem Odrina je bilo posebno na Srbskem in med Crnogprci. Na tisooe brzojavnih cestitk ie došlo z v^seh delov sveia v Soiijo.. Stotisoceri glasovi kipecega veselja, gromeči in doneei izrazi nepopisne radosti donijo povsod, kjer biva Slovan. Odrin'je našl! Dne 28, raarca se je pripeljal car Ferdinand s princema Borisom in Cirilom s posebnim vlakom pred Odrin,. Vlak se je ustavil pred mestom, ker so Turki ¦poskusili razstreliti most 6ez Ardo. Poskus se jim pa ni popolnoma posrefiil. S carjem so se pripeljali v avtomobilih v mesto tudi princi in generali Savov, Ivanov, Račev in Petrov. Prebivalstvo jih je navduseno pozdravljalo. Vozili so se skozi trume turških vjetnikov. Kralj je nadzoroval bolgarsiko vojaštvo. V vojaškera k.lubu je vrnil car Sukri-paM sabljo z laskavimi besedami ter čestital generalu na junaštvu turških čet^ Turki jokajo. Ko je došlo v Carigrad poroeiljo, da je Odrin padel, se je polastila tur&kega prebivalstva obupnost. Posebno med mladoturki je aiastala stragna zmešnjava in žalost. Zelo pobit je bil tudi sultan sam. Ko mu je veliki vezir porocal, d;a je Odrin padel in da Bolgari tudi pri Cataldci zmagovJfo prodirajo, je' začel sultan glasno plakati, V Carigradu so mohamedanski duhovniki po cele dneve na mošejab (turške molilnioe) objokovali Alaha. Klicali so: ^.Mohamod, ti si velik prerok', zak.aj si zapustil svoje verne, zakaj si prip.ustil nevernikom zmago nad pravovernimi?" Tur&ke žene so se po padcu Odrina 3 dni postile in plakale. Mesto Odrln. Mesto ima iako lepo Iego in le?i y prijetni kotlini srednjpvisokih grifie\r, ki od treh strani obdajajo mesto. Pri Odrinu se stekajo 3 reke: Mb-rica, Arda in Tundža. Po vseh vrhovili okrog mesta stojijo trdnjave. Nekdaj je bil Odrip lepo in, bogato mesto, a vsled ranogili vojsk, ki so divjale okrog njgga, in obilih požarov, posebno pa vsled turške zanikrnosti, je izgubil Odrin stvoj zunanji sijaj in sedaj je bolj podoben vasi nego mestu. Skoro edini kras mesta je prelepa Selimova raošefja, ki s svojimi štirimi, nad 60 m visokimi stolpiSi, se ])oaosno dviga na malem gricu.' Odrin Steje 71.000 prebivalcev, od teh je 23.000 Turkov, 30.000 pravoslavnili Bolgarov in Grfcov ter nekaj Armenoev in Židov. Katolicajnov je v mestu le okrog 500, vendar je v Odrinu središfip vseh katolicanov Turcije in Bolgarske. Prebivalstvo se zelo pe'fia z industrijo in trgovino. Mesto ima velevažnio trgovsfco lego, ker se ob njem križata 2 zeleznigki progi. Znamenit je takbimenovani Miliajlov most cez Marico, ki Je ves zidan. Turki so se'diaj en del tega mostu pred vliodom Bolgarov razrušili. Od prejšnje bolgarske meje pri Mustafa-paši je Odrin oddalien 36 km. Okolica mesta je zelo rodovitna, le ob iztoku Arde in Tundže v Marico se naliaja dokaj obMrno moSvirje. Na vzhbdnih gricih so lepi vinogradi, v katerih baje raste izborna vinska kapljica. Na bolgarskih bojiščlh. Na, polotoku Gali])oli je vse pri starem, v obeh tabjorih je mir. Na eataldSlcem bojnem pozorišGu so Bolgari kropkb udarili proti Tni-kom, zavzeli svoja prejgnja mesta ter skušajo potis-niti Turke koliitor mogoSe dalee proti Carigradu nazaj. Mesto Cataldca je po ljuteta boju zopet v bolgarskih rokali. Crnogorci prcd Skadrom. Avstrijska vlada je pri turški vladi izposlovala, da je dotvolila poveljniku Skadra, da pusti odpotovati iz mesta vse tujoe. Velevlasti so naznanile tudi Crni gori in Srbiji, da pripade Skiajder Albaniji ter da je nadaljno obstreljevanje brez pomena. Toda Crna gora se za to sporočilo ni zmenila in je za^ela v ponedeljek, dne 31. marca, Skader zopet z vso silo napadati. Velevlasti grozijo, da bodo prisilile Črnogorce z orožjem, da niirujejo. Da imajo resno voljo, so te dni poslale netkatere bojne ladje pred črnogorskb obrežje, Toda misli se, da se Cnrogorci iie bodo dali ustraSiti. Ali se potern res nastopi z orožjem proti Cr. ni gori in kdo bo prevzel to nalogo — nekateri pravijo, da Avstrija, je danes težko reči, kajti Rusija se bo • gotovo ustavljala in tudi italijanski kralj ne bo sel do skrajisosti, saj je vendar Crn,ogorski kralj Nikita oče lijegove žene, Mirovna pogajania. Velevlasti so sporočile turški vladi, da njej in balkanski zvezi priporocajo naslednje mirovne pog,oje: 1, Meja med Turči.io in Bolgarijo gre ob črti Enos (ob izlivu Marice v Egejsko morje) — Mlidiah (ob Crnem morju). Vse ozemlje, kar ga leži zapadno od te grte, pripalde balkanskim zaveznikom z izjemo Albanije, ki postane samostojna., 2. Odločba o Egejskin otokili se prepusti velevlastim. 3. Turčija se brezpogojno odreče Kreti. 4. Velesile ne bbdo podpirale balkanske zveze v zalitevi, da ji da Turf-ija odškodnino. Verjetno je, da se Tureija ne bo obofavljala, spro]eti ta mirovna dolocila, a skoraj gotovo je, da balk.ansMa zveza z niejno črto Enos—Midiah it> da odpade od^kodnina, ne bode zadovoljna. Pogajanja se bodo tore) se iiadaljevala, in tudi vojske še ne bo konec. — Po novejšili poročilih je Turčija rairovne i>og)oje velevlasti sprejela.