tv( ča ei) p! ate n. LETO XV ŠIEV. 367 Sli ——»101111111 - MALI LJUDJE v velikih časih Letalec, ki bi hotel danes z Rusjanovim letalom preleteti ocean natne-\ sto, da bi sedel za krmilo letala na reaktivni pogon, bi bil bolj sodoben kakor ljudje, ki po 16 letih po zmagi nad fašizmom in po trpkih izkušnjah, ki jih je zadnja vojna prinesla vsemu človeštvu in tudi Italiji — poši-m Ijajo proteste in uradne prizive na vlado proti imenovanju enega samega Slovenca (na 13 članov) v trgovsko komisijo za pregled spiska zavarovancev proti boleznim, ali tisti pravniki, ki se protivijo priznanju slovenskega jezika na sodiščih. Nič hitreje ne capljajo za duhom časa niti člani pokrajinskega sveta, ki so i prav tako glasovali proti uporabi slo-: venščine. Mi bi lahko šli mimo vseh teh Ž.a-. lostnih pojavov — saj smo si pravico do porabe svojega jezika in še druge že davno pridobili in so te tudi ie zapisane v mednarodnih pogodbah (londonskem sporazumu) pa tudi v ! sami italijanski ustavi — v prepričanju, da se nobena država najmanj pa tista, ki se ponaša s svojo kulturo 1 rini enega stolpca 50 lir, za inozem- n stvo 60 lir, — Odgovorni urednik: a1 dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba tj »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« ii v Trstu. PREKOP DONAVA - TISA - DONAVA Prekop Donava - Tisa - Donava je treba šteti med največje gradbene Gospodarstveniki iz vsega sveta sodelujejo na prireditvah, ki jih organizira: ZAGREBŠKI VELESEJEM CENE PENZIONA NA BLEDU V ZIMSKI SEZONI Hotel Topilce (202 postelji) 1200 do 1500 dinarjev, hotel Jelovica (106 ) 700 do 1100, hotel Krim (60 ) 700-850, hotel Lovec (30 ) 750-800, Športhotel Pokljuka (120) 850-1400 dinarjev. NOV HOTEL V BOVCU V Bovcu bodo zgradili nov hotel z zmogljivostjo 100 postelj. Stroški za gradnjo bodo znašali 162 milijonov dinarjev. OBRESTNA MERA PO SVETU 29. DEC. 1960. Avstrija 5%, Belgija 5%, Francija 3,50%, Zah. Nemčija 4%, Vel. Britanija 5%, Grčija 6%, Italija 3,50%, Nizozemska 3,50%, Švica 2%, Egipt 3,62%, Indija 4%, Japonska 6,935%, Pakistan 4%, Združene ameriške države 3%. Dne 19. januarja je Zah. Nemčija znižala svojo obrestno mero na 3,50%. PO DEVIZNI PREOBRAZBI Naš list je že poročal o podrobnostih devizne preobrazbe, s katero je bil uveden enoten obračunski tečaj dinarja nasproti dolarju ter je bila s tem ustvarjena podlaga za enotno obračunavanje z vsemi državami, ki trgujejo z Jugoslavijo. Ugotoviti moramo, da je bil ukrep v trgovskih krogih sprejet z zadovoljstvom, ker omogoča jasnejše in preprostejše poslovanje, čeprav ne odpravlja problemov, ki . so tesno povezani z zunanjo trgovino. Morda jih je še več, ker bodo odslej morala podjetja bolj skrbno računati kot doslej, ko je bila zunanja trgovina v mnogem izredno privilegirana. Družba je namreč v mnogih primerih pokrivala razlike v cenah, zlasti negativne, to je, če je bilo blago prodano v tujino ceneje, kot je bilo doma kupljeno. Nekaj tega bo sicer še ostalo, toda način, kako bo prišlo do priznanja premij in podobno, .bo temeljil bolj na gospodarskih osnovah kot doslej. Torej ni več izvoz ali uvoz za vsako ceno, temveč v glavnem le, če so za to dani gospodarski pogoji, po domače, če se splača, razen v primerih, ko je nujno, da nekaj kupimo ali prodamo zunaj. Nekaj kritike je bilo v zvezi z novimi deviznimi predpisi, ker niso bili objavjeni pravočasno, to je vsaj pred novim letom, pa tudi zato, ker še sedaj niso .predpisi popolni in je potrebno čakati še na ta ali ona pojasnila in dodatne predpise. Posebno velja to glede carinskega zakona, glede določitve kontingentov, premij in podobno. Jasno je, da bo čakanje na to povzročilo nekaj zastoja v 1WW XXVIII. SEJEM NOVI SAD - 3UGOSLAVI3A 29 - IV. - 8 V. 1961. Illllllllllllllllllllllllllllllllllll||||!lllllllllllll||||||||||l||ll|||||||||||||||||||l||,ll,„„„„llll llablednji hoteli be (ilipoloeajo Hotel COLUMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 ln 31-083 II. kategorije. . Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Mednarodni spomladanski ZAGREBŠKI VELESEJEM 14. — 23. IV. 1961 obsega: MEDNARODNI SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE MEDNARODNI SEJEM PREHRANE MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA MEDNARODNI SEJEM TEKSTILA IN KONFEKCIJE Z MODNO REVIJO MEDNARODNA RAZSTAVA »MEDICINA IN TEHNIKA« in stalne prireditve zagrebškega velesejma: Razstavo jugoslovanskega turizma in gostinstva, Mednarodno razstavo merilne in regulacijske tehnike in avtomacije -JUREMA ter Mednarodno razstavo strokovne in znanstvene knjige - ISIP Hotel POŠTA Hoiel Med Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Soba s kopalnico. Laiten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. - Žičnica Trg Gberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalje. V Za vse informacije obrnite se na naslov: Zagrebški velesejem Zagreb Aleja Borisa Kidriča Telefon 51-666 -‘n fa \ N kil i, i »ra vo "tri ®9K@ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED lob pa 'jei ‘ra- dii est >ok ak< Oci lar ■at« li A. PERTOT Dl. Ginuastica 22 TRST ‘I prodaja na debelo In drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge -gumbe In razno galanterijo IMPEXPORT UV0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE 1 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPOE VOZIttO PODJETJE LA GORIZIANA 60RIZIA - VIA DOGA D'AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - GOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo d. d. IMPOBT - MPOBT vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesne Industrijo TB»T - Sedež : ul. Gieerone 8/11 Telefon : 30**14 ČVTOPRBVOZ Cunja Rihard TRST Strada dal Prilili 288 telefon 35-378 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčne cene to , lOtl; te u je tali 2; :r>ai 'o ožn K Ja i N fd v ''pa ] GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL (*" 21 I V 1$ KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. TRA KS - TRIESTE Sedeti a r. I. TRIESTE TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Poravnajte naročnino tav, l'«Š /Ki i 1U: A VTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Previemase vsakovrstne prevele ia tu ln Inerem-etve. — Peatreiba hitra. Cene ugodne ! Mj ‘erlQ fc teg’ h 5 [tič: klic ffiti hso hi . ki $ K) h k, Slovensko gospodarsko združenje na braniku koristi naših trgovcev tvu. šibi me-ste- Kaj meni predsednik o sporu s „Federcommercio“ in »Associazione commercianti al dettaglio" vir-Zglasili smo se pri predsedniku Slo- pokrajinskega značaja in da ne za-po-nskega gospodarskega združenja g. stopa zahtev kategorij, ki imajo pra- več;, švaglju in ga zaprosili za nekate-bi- pojasnila v zvezi z vprašanjem poze'aj inske komisije za bolniško blagaj-Vr-i za trgovce. 130, Takoj v uvodu je g. predsednik >dčrtal škodo, ki jo občutijo zaradi delovanja komisije vsi upravičenci to seveda tudi člani združenj, ka-111,11,1 lih zastopniki so s svojim neuteme-;nim posegom preprečili delovanje nenjene komisije. NI-. t 9'Na vprašanje, kaj misli o prizivu, ste- so Sa vložili predstavniki dveh tr- __1vskih združenj (Federazione del tna ^rhercio in Associazione commer lar-3*1^ aZ dettaglio) proti imenovanju tna st°pnika Slovenskega gospodarske-aj0 '■ združenja v omenjeno komisijo, se odgovoril: NI--— priziv bi moral temeljiti, kot je 1 Zidano, le na čl. 5 zakona o bolniški 'Tli agajni za trgovce, ki pod črko a) ši" >loča, da imenuje prefekt šest čla-:m-)v v pokrajinsko komisijo bolniške ik: agajne po predhodnem posvetu z -ba tjbolj raprezentativnimi pokrajinski-is« i trgovskimi združenji. In vendar ; tako: priziv posveča le malo paž-|e pravni strani zadeve — očitno zaidi pomanjkanja pravnih argumen-IV ■— in ponavlja več ali manj član-: tukajšnjega časopisja, ki so polni tznih podtikanj na račun Slovenske-1 gospodarskega združenja. Zato se )rn dotaknil najprej, in le mimogre-te, imenujmo jo tako, nepravne rani omenjenega priziva. Zaman bi 1 navajal, da ne more nihče osporo-našemu združenju, pa čeprav bi 1 hotela »edina reprezentativna treska organizacija«, kot trdi o sebi ;dercommercio, da zastopa koristi '°jih preko 1000 članov, od katerih n ima nad 520 pravico do vpisa v Eniško blagajno trgovcev. Poleg te 1 naj še dodam, da iščejo zaščito 1 nas še mnogi drugi. ^a vprašanje, kaj nam predsednik ako pove glede očitkov, da Sloven- jo gospodarsko združenje ni stanov- organizacija trgovcev, da nima vico do vpisa v trgovsko bolniško blagajno, nam je predsednik odgovoril: — Kar zadeva značaj in cilje našega združenja, je obče znano, da je bilo Združenje ustanovljeno že leta 1947. in, da si je že tedaj, na usta novnem občnem zboru, zastavilo nalogo, da zastopa in ščiti koristi svojih včlanjenih kategorij. Združenje je bilo takoj ob svoji ustanovitvi uradno priznano kot stanovska organizacija. Ima več sekcij, ki zajemajo ra zne gospodarske dejavnosti, razen, seveda, poljedelcev, za katere skrbijo njihove priznane stanovske ustanove. Iz tega izhaja, da je imenovanje predstavnika našega združenja kot zastopnika prizadetih sekcij popolnoma v skladu z zakonom. Naše združenje torej ni nikakšna trgovska zbornica, saj v njej ni poljedelcev, še manj pa neka »camera ombra«, »al-tare nazionale«, kot trdijo v svojem prizivu omenjeni gospodje, temveč zakonita stanovska organizacija, ki po svojem ustroju in svojih namenih mora ščititi koristi svojih članov. Poudarjam, da ima naše združenje svoje številne člane v vseh šestih občinah na Tržaškem ozemlju, medtem ko bi bilo morda bolj umestno postaviti vprašanje podpisnikom priziva, ali so njihova združenja v enaki meri reprezentativna v pokrajinskem merilu kot je Slovensko gospodarsko združenje. Kaj pravite, g. predsednik, glede tr ditve, da združenje nima kvalifikacije stanovske organizacije, ker ga ni doslej pokrajinski urad z.a delo nikdar pozval, ko je šlo za sindikalne spore? Oprostite, vprašanje ste postavili na zgrešen naslov. Nanj bi lahko odgovorile z vso kompetenco samo pristojne oblasti. Edino te dobro vedo, zakaj združenju ni bilo do sedaj kljub številnim vlogam priznano pravično zastopstvo v ustreznih organizmih čeprav ima vse kvalifikacije stanovske organizacije, ki jih zahtevajo zakoni. STAVKA NA BENCINSKIH črpalih. Pretekli torek so ostale bencin-te črpalke v Trstu zaprte. Osebje je Prizorilo enodnevno stavko, da bi izrazilo svoje nezadovoljstvo za-i(Ii nezadostne prodaje goriva. Te-lu je krivo deloma previsoko število rPalk v mestu (okrog 120), deloma a. bližina jugoslovanskih črpalk. Pravici bencina zahtevajo prepoved v°za goriva iz Jugoslavije in poseb- 0 znižanje cene goriva v Trstu. Ob tchodu čez mejo z avtomobili in •otorji L;o te dni Tržačani opazili, a'9 v.lSJtŽZnti cariniki strože nadzira- 1 uvoz bencina iz Jugoslavije v re-irvoarjih osebnih avtomobilov, če-*av je to proti določilom videmske-a sporazuma o obmejnem prometu. DELAVSKE ZADRUGE so razpisale natečaj za nov zaščitni znak. Tekmovalci lahko pošljejo enega ali več o-snutkov na upravo Delavskih zadrug; Trst, ul. Ital o Svevo 14/16 najkasneje do 28 februarja. Nagrade znašajo I. 50.000, II. 30.000 in III. 10.000 lir. PODRAŽITEV VOŽNJE NA OPČINE. Kakor smo že napovedali v našem listu je Družba malih železnic, ki vzdržuje vzpenjačo in tramvajsko progo na Opčine, začenši s 1. februarjem močno povišala ceno vožnje za naročnike (abonente). Cena za posamezne vožnje je ostala neizpremenjena pri 80 lirah za odrasle, 70 za dijake in 50 za vojake. Povišana letna tarifa za proste poklice znaša zdaj 40.800 (prej 33.600) iir, za nameščence 27.960 (23.040) in Na vprašanje, kako torej da se o-menjeni spotikajo ob imenovanju predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja v komisijo, ko je jasno, da ima združenje vse pogoje in značilnosti, ki jih zakon zahteva, je predsednik združenja odgovoril: •— Na to vaše vprašanje odgovarjajo že sama podtikanja v prizivu. Z druge strani pa sami dobro veste, da hodijo tu pri nas nekateri še vedno radi po stari uhojeni poti, ko očitajo slovenski ustanovi, če si le drzne nastopiti v obrambo koristi svojih članov — pa čeprav po zakoniti poti —, da uganja politiko in da ni demokratična. Tako se še vedno ponavlja stara a vedno resnična basen o volku in jagnjetu: nekdo se pritožuje, da se mu godi krivica, le pod pretvezo, da bi jo lahko on sam nemoteno delal drugim. Vendar zakon je zakon, in ne ščiti danes tega jutri drugega, ampak vse državljane, pa tudi, če gre za državljane slovenske narodnosti. Na vprašanje, ali je bil prizadel kak drugi rojak slovenske narodnosti zaradi imenovanja zastopnika Slovenskega gospodarskega združenja v komisiji, je predsednik odgovoril: — No, pri vsej zadevi pa je vsekakor najbolj smešno, da skušajo nekateri gospodje dajati vodstvu združenja nauke o pravilnem vedenju. Tu mislim zlasti na trditev, da je bila storjena z imenovanjem zastopnika Slovenskega gospodarskega združenja zlasti dvojna krivica nekemu slovenskemu rojaku, ki je pa tudi naš član. Navedel bom le gola dejstva, ki ne potrebujejo nobenega komentarja. Eno izmed združenj, ki sta vložili priziv, je že 10. 12. 1960 poslalo na prefekturo vlogo in predlagalo osemnajst imen za člane omenjene komisije. Vse zaman bi iskali v seznamu kako slovensko ime. Kasneje, in sicer 16. 12. 1960 — po razgovorih, poudar- jam, ki jih je o zadevi imelo z oblastmi vodstvo Slovenskega gospodarskega združenja, je Federcommercio poslala drugo vlogo prefekturi in je v njej zadnje, osemnajsto ime člana za dijake 20.400 (16.800) lir. Navadno plačujejo naročniki naročnino mesečno; ta znaša zdaj 3.400 za proste poklice (prej 2.800), 2.320 za nameščence (1920) in 1700 za dijake (1400). V nedeljo dopoldne je bilo v kino dvorani na Opčinah protestno zborovanje, na kalerega so bili prizadeli povabljeni z lepaki v italijanskem jeziku in letaki v slovenščini. Oblasti so nove cene že odobrile. Povišek je izredno visok, zlasti, ker je promet na tej progi živahen. Oh petkih in sobotah potuje posebno mnogo Jugoslovanov iz obmejnega pasu. Pred drugo vojno je vožnja stala 3,20 lire, mesečna naročnina pa 42 lir, pred prvo svetovno vojno pa je stala ena vožnja 1 krono. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE SERGAS je prevzelo prevozniško podjetje »Autovie Carsichc«, ki vzdržuje zveze med Trstom in okolico. Veruje v poslanstvo slovanskih narodov Naši bralci v domačih posebno pa “jih krajih se bodo gotovo začudi-. 1’ ho bodo brali, da je naš sodelavec ““go Godina 8. januarja obhajal j ?i 85. rojstni dan. Da človek še 1,1 85. letu tako sveže in temperaturo piše — tako temperamentne mu včasih urednik mora tudi stri- -li 1 Peruti — bo malokdo verjel. Pred obrim letom je nekdo izmed naših !aIcev iz Amerike povpraševal o |lern, ko je opisal izlet na Bazovico. ravzaprav je tudi za njegove bliž-Znance uganka, od kod črpa še ‘ho moči in toliko svežine za svoje ; stavke. Po našem mnenju ga drži honci prepričanje, da se da svet 1 hp gospodarsko in temu dosledno °cialno preurediti, da bo za vsako-, nastopila doba zlate blaginje, po ■ateri hrepeni človeštvo, in da je lu- vic in drug, ki je trgovala s stroji; od tod sem prišel k »Edinosti«, kjer sem bil zaposlen tri leta. Nekaj časa sem urejeval humoristični tednik »Brivec«, ki sem ga prevzel od učitelja Miloša Kamuščica ter ga preimenoval v »Škrata«. Za »škrata« so mi pošiljali karikature tudi slovenski impresionisti z Dunaja. Pozneje sem se posvetil bolj trgovinski stroki kot dopisnik in računovodja. Seveda sem pri tem še vedno pisal za liste, in sicer proti honorarju. Iz Trsta me je peljala pot v Dalmacijo, na Hrvaško, °n poklican, da do zadnjega di-)a dela za to. Iz tega njegovega pretkan j a so se tudi rodile razne nje-VVe gospodarske teorije, pa tudi po-, njihovega praktičnega uresni-, .la, o katerih je sam spregovoril “ckrat v našem listu. In še danes javlja nove in nove osnutke, jih “Pravlja in dopolnjuje ter jih ti-• a na svoje stroške pri vsej svoji “aočni stiski. svojem prepričanju je Drago r^na svojevrsten, nediscipliniran jeClalist, ki kritično proučuje social-)r ‘n gospodarske teorije pa tudi akso. Zanimivo je, da se je pred to let* v Livornu, kjer se je udeležil ,^ngresa italijanske socialistične stran-^ kot tržaški odposlanec, po razce-•e odločil za levo strujo, iz katere taj?.e porodila komunistična stranka ;n^a, presojo njegovega značaja je ,(ac'lno, da smo prav z veliko teža-0> Zvabili od njega sliko za to pri-n°st, pač pa je rad odgovarjal na smo mu jih postavili, Ranja-ki ki 01 našim bralcem odkrili vsaj ne- 5 . njegove notranjosti, iz katere je |(JVrelo že toliko razprav in član-Pa tudi hudomušnih pripomb -- Ievp in desno. vas je zavedlo v novinarstvo ij^0,na v publicistiko? Ali je bil ta korak slučajen, ali ste se lotili j‘° W, narstva načrtno? l Islim, da mi je bilo to že priro-hSf°- Že na učiteljišču v Kopru sem |jStanovil slovensko - hrvaški dijaški ’ na tem učiteljišču je bil nam-Qjj tudi oddelek za Hrvate, že kot k sem pričel pisati v »Edinost«, litj-Sllrer so mi za to dali pobudo po-t-i.?1 pogledi domačega župnika Ka-tj.j!?a v ščedni, ki sem jih pričel t>js hirati. V »Edinosti« sem se pod-tij 0''al »Jeremija«. Pozneje se je znaki s/°venski publicist Franc Trseglav, p0V® tudi sodeloval pri »Edinosti«, SKvP^oval »Jeremija II«. Ko sem dobo 1 vojaški rok, sem nastopil služit^ Tržaški posojilnici kot urad-’ Pozneje pri slovenski tvrdki ži- v Srbijo in nato v Bolgarijo. Prva balkanska vojna za osvoboditev izpod turškega jarma me je zalotila v Bolgariji, kjer sem ostal do konca druge Balkanske vojne. Po balkanskih vojnah sem odšel prvič v Odeso. Iz Odese sem se vrnil v Bolgarijo, ker je bila luka popolnoma mrtva m nisem našel primernega dela. Zaradi italijansko-turške vojske so bile Dardanele namreč za promet zaprte. Iz Sofije sem odšel naravnost v Moskvo, ko je v prvi svetovni vojni Bolgarija stopila na stran Avstrije; tu sem dalj časa služboval pri podružnici francoske banke »Credit Lyonnais«. živel sem tudi v Petrogradu. Bolj kakor sam žurnalizem me je zanimalo gospodarstvo. V Moskvi sem zaključil svoje študije o denarju, oziroma o njegovi vlogi v narodnem gospodarstvu ter svoja razmišljanja objavil v razpravi »Teorija Djeney« (Teorija denarja). To študijo sem pozneje dopolnil ter jo objavil najprej v Idriji v brošuri in potem v Trstu v knjigi pod naslovom »Idealizem«. Po prvi vojni sem pričel zopet pisati za »Edinost«. Kaj vas je gnalo v te slovanske države? Že od svoje mladosti sem bil globoko prepričan, da imajo Slovani pod vodstvom velikega 'ruskega naroda posebno zgodovinsko nalogo, da namreč daje pobudo za splošne spremembe v človeških odnosih ter prinesejo svetu novo človeško kulturo. Po mojem mnenju je bila ruska revolucija, ki me ni iznenadila, samo začetek splošne svetovne preobrazbe. Že kot dijaku nižje gimnazije v Trstu noviti poseben gospodarski odbor, ki mi je izmed vseh časnikov najbolj bi se bavil s temi vprašanji. ugajal »Slovanski svet«, katerega je izdajal Fran Podgornik; iz njega sem se navzel teh misli. Kaj vam daje pri časnikarskem delu največje zadoščenje? Lahko vam rečem, da ne bi mogel živeti brez tega dela, življenje bi sicer zame ne imelo smisla. Zame bi bila največja nesreča, ako bi mi kdo dal toliko denarja, da bi mi ne bilo več treba pisati člankov. Ali se slovenski publicist na Tržaškem brez stalne namestitve lahko preživlja? Absolutno ne. Honorarji so tako nizki, da bi od njih mlajši človek ne mogel živeti, še posebno, ako ima družino; saj ne predstavljajo niti polovice tega, kar zasluži navaden stavec. Ako bi mi šlo samo za honorar, bi sploh ne pisal. Edino človek pri mojih letih, ki nima od življenja posebnih zahtev in živi izredno skromno, se lahko preživlja kot slovenski publicist v Trstu. Ali imate pri svojem delu pred očmi samo našega človeka, Slovenca v Italiji? Ali gledate širše v svet? Gledam širše v svet. Slovenci me zanimajo kot največji proletarci na svetu. Ko bi bili Slovenci bogat narod, bi me verjetno ne zanimali toliko. Seveda mi je pri srcu usoda slovenskega ljudstva v Italiji še posebno zaradi njegovega zapostavijenja. Vi ste menda sodelovali pri Hranilnici in posojilnici v Skednju, v vašem rojstnem kraju, ki je bila med prvimi ustanovami te vrste na Primorskem? Pri sami ustanovitvi posojilnice v ščedni, torej ne v Skednju, nisem sodeloval, pač pa sem bil med prvimi njenimi člani. Posojilnica se je pravzaprav razvila iz Gospodarskega društva. V tem so bili organizirani domači kmetje, ki jim je dajalo po potrebi tudi manjša posojila, toda vlog ni sprejemalo. Ustanovljeno je bilo za to, da je lahko prevzelo veliko imetje ob morju (kjer je danes petrolejska čistilnica, tja do hriba Sv. Pantaieona); tega imetja oblasti niso razdelile med posamezne kmete. Pri 24. letu sem bil predsednik Gospodarskega društva. Moj oče je bil po poklicu mesar. Kaj posebnega bi se dalo po vašem storiti za okrepitev slovenskega gospodarstva na Tržaškem? Z našim kapitalom bi bilo treba ustanoviti manjše industrijske obrate, ki bi zaposlili naše ljudi, in sicer ne samo na Tržaškem, pač pa tudi na Goriškem, v Kanalski dolini in na Beneškem. Tako ne bi bilo treba našim ljudem zapuščati svojih krajev ter se seliti. Izseljevanje je naša naj-vecja tragika. Potrebno bi bilo usta- i talij anske narodnosti, zamenjalo z imenom našega člana, ki pa o zadevi ni ničesar vedel. Ko mu je nato, po preteku več kot meseca dni po vložitvi predloga, predsednik omenjenega združenja (Federcommercio) ustno sporočil, da ga je združenje predlagalo v pokrajinsko komisijo, se je upravičeno zahvalil za izkazano mu pozornost z obrazložitvijo, da odklanja tako čast, zlasti še zaradi dogodkov, ki so sledili prvemu sklicanju pokrajinske komisije na sedežu Trgovinske zbornice. Na našo prošnjo, naj bi navedel še kaj o pravni strani vprašanja, je predsednik odgovoril: — Glede pravne strani vprašanja bom navedel mnenje našega pravnega svetovalca. Ta meni, da bi komisija, po določbah upravnega prava, morala začeti takoj svoje delovanje po znanem načelu »solve et repete« (plačaj in se pritoži), ne glede na priziv, ki je bil vložen. Po določbah upravnega prava, ki urejajo izvršljivost upravnih aktov, je namreč vsak upravni akt zakonit, dokler ga ne prekliče drugi akt ali ga proglasi za nezakonitega. Toliko bolj pa bi morala komisija kljub prizivu delovati, ker gre tu za splošne koristi številnih prizadetih državljanov. Ne moremo razumeti, kako more početje nekaterih posameznikov preprečiti izvrševanje upravnega akta, ki ima vse zakonske pogoje. Glede vprašanja pristojnosti je tre ba ugotoviti, da vladni generalni ko misar ni navaden prefekt, in bi bilo treba kvečjemu vložiti zato priziv proti njegovim odločbam po členu 5 odloka z dne 24. 11. 1954 štev. 36 vladnega generalnega komisariata, na Predsednika republike (izredni priziv) ali pa na Državni svet. To so, kakor vidite, utemeljeni razlogi, ki dajejo prav Slovenskemu gospodarskemu združenju, ko zahteva, naj se zakon dosledno spoštuje in izvaja. Zato ponavljam, da stoji vodstvo Slovenskega gospodarskega združenja na stališču, da mora komisija začeti takoj svoje delovanje v korist številnih upravičencev. Plačevali bomo več davkov Na svoji zadnji seji je ministrski svet sprejel osnutek zakona, po katerem se bo znatno povišala davčna obremenitev v državi. Dodatek na vse neposredne davke (razen registrskega davka in kmetijskih davkov) se poviša za 5%. Z novim dodatkom se bo denarni dotok v državne blagajne povečal za 47 milijard lir. Proizvodni davek na gramofonske plošče in »ju-ke-box« se poviša za 10°/o. V različnem razmerju se povišajo davki, ki jih država pobira s kolki in davek za lovsko dovoljenje. Vsi novi poviški bodo vrgli državi 70-75 milijard lir na leto. Od tega denarja pojde 15 milijard za gospodarsko-socialni preporod Sardinije, 22.500 milijard za ureditev vodne mreže v Italiji (reke), 7 milijard za karabinjerje in policiste in 10 milijard za šolnike. (Pred kratkim je Fanfani ponudil šolnikom vsoto 34 milijard lir, medtem ko so bile njihove zahteve znatno višje). STAVKA V TRSTU. Pretekli torek so delavci in uslužbenci Združenih jadranskih ladjedelnic uprizorili 24-urno stavko zaradi vztrajne namere vodstva, da ne pristane na nekatere zahteve delavskih predstavnikov. Delo je zastalo v Trstu in v Tržiču. V soboto so stavko ponovili. NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli 81-letni Ivan Stopar, Karolina Zerbo in Josipina vd. Ferluga, v Trebčah 75-letni Ivan čuk, v Gropadi 75-letni Toni Brancelj, v Gorici Karla Dornik roj. Paljavec, v Sežani Ljudmila Mohorčič roj. Amf. /Joiiio75fi*o »TRŽAŠKI LLOYD« je potegnil iz prometa 9.583-tonsko ladjo »Toscana«, ki jo Tržačani dobro poznamo, ker je prevažala naše izseljence v Avstralijo. Ladjo so zgradili v Nemčiji leta 1923. Doslužila je po 40 letih plovbe po vseh morjih. Sedaj nastaja pereče vprašanje, kako naj se Toscana nadomesti z drugo ladjo, ker je zveza med Trstom in Avstralijo nujno potrebna. NOVA PROGA IZ TRSTA. Dne 19. januarja je iz Trsta odplula 1550-ton-ska tovorna ladja »Rino Esposito«, ki je tako odprla novo redno progo Trst-Akaba-Gedda-Port Sudan. Ladja je last družbe ARMSAR iz Cagliari-ja. Odhodi iz Trsta bodo vsak mesec. PRODANE LADJE. Jugoslovansko pomorsko podjetje »Jadranska plovid-ba« je te dni prodala indonezijskim brodarjem pet manjših tovornih ladij, in sicer 607-tonske »Vrbas«, »Krka«, »Mura«, »Kupa« in »Korana«. Ladje so zamenjale zastavo v Trstu. D raž ba bo z izkupičkom naročila večje ladje. Napovedane ladje JUGOLINIJA Proga Jadransko morje — — Vzhod: Skopje 2. febr. — Indija — Pakistan: Radnik 10. februarja. — Indonezija — Daljni vzhod: Rad nik 10. februarja. — Kitajska — Japonska: Radnik 10. februarja. — Severna Afrika: Trebinje 4. februarja. — Severna Amerika: Trebinje 4. februarja. — Južna Amerika: Nikola Tesla 17. februarja. — Perzijski zaliv: Topusko 17. februarja. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska); — Lastovo 7. februarja. — Grčija — Kreta (14-dnevna): O- rebič 3. febr., Orebič 17. febr. LETEČA LADJA »JADROLINIJE« Jadrolinija bo organizirala redno pomorsko zvezo z letečo ladjo »Vihor« med Reko in Lošinjem ter Reko in Rabom. Na relaciji Reka-Lošinj bo leteča ladja plula od 1. maja do 30. septembra vsak dan razen nedelje ob 7. in 15. uri z Reke ter ob 9.15 in 17. uri z Malega Lošinja. Od Reke do Raba bo leteča ladja prav tako plula vsak dan razen nedelje, in sicer ob 12. uri z Reke in ob 13.30 z Raba. Jugoslovani bodo v bodoče sami gradili leteče ladje po švicarskem patentu. IZLETI »JADROLINIJE« V času od 11. do 16. februarja bo Jadrolinija priredila izlet iz Benetk v Dubrovnik, Split in na pustovanje na otok Hvar ter nazaj v Benetke. Na ladji bo veselo pustovanje in na Braču opazovanje popolnega sončnega mrka. JUGOSLOVANSKA 995-TONSKA TO VORNA LADJA »VRMAC« se je pretekli četrtek potopila nedaleč od beneškega pristanišča. Ladja, ki je bila last podjetja Lovčen iz Kotora, se je zaradi razburkanega morja in pretežkega tovora prevrnila. Pri nesreči so utonili štirje mornarji. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja Bled je raztovorila blago v Trstu in nato odplula na Reko, kamor je dospela 24. jan. Konec meseca bo ladja zopet odplula iz Jadranskega morja. Ladja Bohinj bo 31. januarja odplula iz New Yorka, namenjena v jadranska pristanišča. Bovec je 16. jan. priplula v New York, nato je. nadaljevala pot v druga severnoameriška pristanišča. AMERIŠKI URAN ZA FRANCIJO. V nekem ameriškem pristanišču so natovorili večjo pošiljko urana za Francijo, ki bo zgradila podmornico na jedrski pogon. Ob treh razstavah likovnih umetnikov Pomembna pa je v zadnjih dveh tednih kulturna živahnost na likovnem področju. Predvsem je treba o-meniti spominsko retrospektivno razstavo Alojzija Špacapana, ki jo je tržaški »Krožek za kulturo in umetnost« pripravil v galeriji Novega gledališča. To je pomembna prireditev, ki se smotrno uvršča v razne druge kulturne pobude v proslavitev spomina slovenskega slikarja Špacapana. Pri pripravah za to razstavo sta sodelovali tudi rimska galerija »JI se-gno« in tržaška »Turistična ustanova«. Alojzij Špacapan, ki je študiral na Dunaju in je deloval v Monakovem, Parizu in Turinu, se je v Trstu pridružil futuristom, okrog Carmelicha. Futurizem je že spoznal na 'Dunaju, kjer je sledil tudi razvoju secesije in ekspresionizma. Špacapana ni več zadovoljevala niti tradicionalistična ni ti avantgardistična bolj ali manj u-porna likovna smer, zato jo je ubral po poti lastnega navdiha med grafike, kjer je dosegel slavo in priznanje. Umrl je leta 1958 v Turinu. Pomembnost njegovega umetniškega prizadevanja so doslej poudarili že na spominski razstavi v Turinu in na razstavi v Benetkah ob zadnji Bienali. Sledila je dolga vrsta esejev o njegovi umetnosti. Založnik je nato objavil monumentalno delo, ki ga je Lionello Ven turi napisal o pokojnem Špacapanu že za časa njegovega življenja. Ven turi prikazuje višek špa-capanove umetnosti v zadnjem obdobju njegovega življenja, ki je poteklo v znamenju kolorističnega ab-straktizma, medtem ko sodi večina likovnih kritikov, da je Špacapan dosegel višek umetniškega izraza v čr-nobelih odtenkih grafične tehnike. Med slednje sodijo tudi prireditelji tržaške razstave, ki so zbrali 44 izbranih grafik, ki nam nudijo pregleden autologični prikaz v Špacapano-vem umetniškem razvoju. Špacapana vidimo najprej kot realističnega ekspresionista, ki si z drznimi zamahi utira pot v svobodno izražanje. Akti že nekoliko omilijo njegovo prirojeno robatost. Sledi obdobje introspek-tivne kontemplacije, ki ji je začudenje primeren okvir. Nastopil je tako čas zanimanja za poetični surreali-zem. Raznih spon, ki so ga že začele oklepati, pa se Špacapan spet kmalu reši v zaletu svobodoljubnega za nosa, ki prihaja do izraza v najrazlič ne.jših geometričnih ritmih, špacapa-nova posmrtna retrospektivna razstava v Trstu je žela velik uspeh v vsej naši javnosti. V drugi polovici januarja je spet razstavljal svoje akvarele in tempere Robert Hlavaty. Topot v galeriji »Al-la loggia« v starem mestu, ki je s svojo intimnostjo dala posebno obeležje pesniško nežni Hlavatvjevi risarski in barvni tehniki. Večina 18 razstavljenih del je intoniranih na kraške motive, ki izzvenijo nadvse prepričevalno, čeprav so globoko pesniško dojeti. Isto velja za mestne motive. Obžalujemo, da ni bil Hla-vaty pritegnjen k zadnji razstavi tržaških slikarjev, ki je bila v galeriji Novega gledališča! Hlavaty je z u-spehom svoje razstave zadovoljen: o-bisk in zanimanje publike zanjo sta bila velika. To vzpodbuja slikarja k iskanju novih izrazov, ki nam jih namerava prikazati na skorajšnji večji razstavi v Občinski galeriji, in sicer že na poletje ali pa najkasneje v jeseni. Kraškemu poetičnemu dogajanju se je učinkovito oddolžil tudi tržaški slikar Gianni Brumatti z obsežno raz stavo v Občinski galeriji. Spočil si se sredi 27 del, ki jih je Brumatti poklonil ljubiteljem nepotvorjene umetnosti, ki je je bilo tako malo v galeriji Novega gledališča na znani razstavi sodobne tržaške likovne dejavnosti. NAPOVEDANO NOVO TAVČARJEVO DELO Kulturnemu dogajanju na Tržaškem daje v zadnjem času pečat likovna u-metnost. V gledališkem izživljanju, če izvzamemo Novo gledališče, je prišlo do zastoja v pričakovanju pomladanske reprize. Slovensko gledališče je ta čas izkoristilo za vrsto predstav na podeželju s Casonovo dramo »Drevesa umirajo stoje«. Zdaj gredo naši gledališčniki z istim delom na kratko turnejo po slovenskem Primorju, nakar bodo v Mariboru dali Ionescove »Stole«. Po njihovem povratku se bodo poglobile priprave za novo premiero. Pričakovali smo novo Tavčarjevo delo, vendar do tega zaenkrat ne bo prišlo zaradi pomanjkanja primernih mladih igralcev. To novo Tavčarjevo dramo bodo zato objavili v celoti v »Gledališkem zborniku«, ki so ga prav te dni dotiskali. Po uspešno končani operni sezoni so se v mestnem gledališču Verdiju lotili proze. Na kratko gostovanje je prišel Vittorio Gassman s svojo priznano gledališko družino, s katero v zadnjih letih stalno nastopa v Taor-mini, in sicer v glavnem z repertoarjem klasičnih grških dram. Tudi v Trstu je Gassman trikrat uprizoril So-foklejevo tragedijo »Kralj Ojdip«. Uspeh je bil primeren Gassmanove-mu zasluženemu slovesu. Dodamo naj, da v Gassmanovi odrski družini nastopa tudi Slovenec Andrej Božič, ki je bil v Trstu že pred štirimi leti, ko je v istem Verdijevem gledališču nastopal v skupini Alide Vaili v Ibsenovi drami »Rosmersholm«. Ji ITALIJANŠČINA PO RADIU Konec januarja je izšla v Trstu v založbi RAI-TV knjiga Janka Ježa: Italijanščina po radiu (I. del, osnovni tečaj), kot priročnik za tečaj italijanskega jezika za slovenske slušatelje, ki so ga uvedli takoj po Novem letu. Ta prvi del knjige vsebuje osnovni tečaj ter obravnava glasoslovje in oblikoslovje. V drugem delu namerava avtor obdelati še stavkoslovje in glagolske oblike, ki pridejo v poštev pri rabi odvisnih stavkov. Slovniška snov je razporejena v 60 lekcij po tradicionalnem sistemu od abecede do medmeta. Vsaka lekcija vsebuje poleg slovniške snovi veliko število konkretnih primerov, obsežen besedni zaklad, znane pregovore ter kratka in zanimiva berila. Avtor se je res potrudil, včasih oelo na škodo metodične obravnave, da bi seznanil slušatelje z živim jezikom; saj večkrat navaja razne odlomke iz dnevnega časopisja in razgovore iz živega življenja. Sestavljati take pomožne knjige je gotovo težka naloga, ker je treba ponazoriti abstraktno slovniško snov slušateljem, ki se razlikujejo po poklicu, izobrazbi, nadarjenosti in starostni dobi. Avtor je to nalogo dobro rešil. E. K. fMilfti 1»/^ DR. MIODRAG A. PURKOVIC: I-STORIJA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVENE OPŠTINE U TRSTU. Založila uprava srbske pravoslavne cerkvene občine v Trstu. Tisk v cirilici Buchdruckerei Dr. Peter Bele j, Mtin-chen. Strani 216 velikega formata. Knjiga je bogato ilustrirana. Cena 5.500 lir. Pisec opisuje zgodovino Srbov v Trstu od njihove naselitve za časa Marije Terezije okoli 1736-1750 do današnjih dni. Opisana je tudi graditev znane srbske pravoslavne cerkve ob Kanalu. Pisec razpravlja tudi o doseljevanju Grkov, ki so se doseljevali v Trst skoraj istočasno kot Srbi. O Grkih je napisal posebno razpravo Giuseppe Stefani: »I Greci a Trieste nel settecento«, ki je izšla lansko leto. IGNAZIO UNIVERSO: BANCA, CLI-ENTE E SEGRETO BANCARIO. Založil Istituto bancario Padova. Tipogra-fia La Garazola. Avtor brani tajnost bank glede vlog in poslov pred posegi državnih organov. '/jtiveill RR Za vsa pojasnila obrnite se na ZAVODE RR in na TRGOVINSKO MREŽO Proizvodnja televizijskih sprejemnikov, proizvodna zmožnost in proizvodna zmogljivost JAMČIJO ZA HITRO DOBAVO IN ZA KAKOVOST TELEVIZIJSKIH APARATOV Podjetje za izdelavo radijskih in Roenlgen aparatov NIŠ-JUGOSLAVIJA ZAVODI RR - NIŠ so pričeli z dobavo televizijskih sprejemnikov vrste »PHILIPS« po novih cenah: Televizijski sprejemniki z ekranom 43 cm 135.000 din Televizijski sprejemniki z ekranom 53 cm 160.000 din Glede na veliko zanimanje sprejemajo ZAVODI RR NIŠ denarna naročila za televizijske sprejemnike po naročilnicah v trgovinah z radijskimi in televizijskimi aparati 4 stran GOSPODARSTVO Italijanski trg V preteklem tednu niso nastopile na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki posebne spremembe. Trg je razmeroma miren. Na trgu z živino je začelo upadati povpraševanje po stari goveji živini, medtem ko držijo kar čvrsto svoje cene teleta in pa debeli prašiči. Povpraševanje po prašičih je sploh večje, kakor je bilo pričakovati. Med mlečnimi izdelki so najbolj cenjene trde vrste sira in ovčji sir, medtem ko je maslo tu pa tam začelo popuščati. Prodaja trde in mehke pšenice se vrši kakor običajno, vendar je bilo opaziti, da je na razpolago čedalje več trde pšenice. Kljub temu cena ni popustila. Na trgu s sadjem in zelenjavo je mirno. Povpraševanje po vinu se je nekoliko poleglo. Še vedno gredo dobro v promet močnejša vina za rezanje. Paradižnikova mezga se tudi dobro prodaja vendar si tovarnarji ne upajo dvigati cene. Po gradivu je povpraševanje še vedno živo in cene se držijo visoko. KAVA TRST. Navajamo cene za kg, blago ocarinjeno; brazilska kava: Pernambu-co 3 17/19 1270 lir kg, Santos Fancy 18 1360, Victoria V 18/19 1200; srednjeameriška kava: Ecuador ekstra supe-rior 1270, Haiti naravna XXX 1360, S. Salvador naravna 1460, Kostarika 1510; arabska in afriška kava: Gimma 1300, Moka Hodeidah št. 1 1390, Uganda očiščena in oprana 1120; indonezijska in malajska kava: AP/1 1135, AP Special 1180, Rob. EK/1 3-5% 1120, Rob. EK Special 1170, Rob. EK/2 10-12% 1110 lir kilogram. POPER TRST. Saravvak special črne vrste London quality dust 1 % % 355 šilingov za cvvt cif jadransko pristanišče, Sara-wak beli 520 šil., Malabar garbled 375 šil., Tellicherry garbled extra bold 390 šil. za cwt f.co Trst. LES TRST. Navajamo zadnje kotači j e za avstrijski mehak rezan les, blago dostavljeno na mejo, neocarinjeno: smrekov rezan les: III širok 31-33.000, 0-III širok 26.500-28.000, 0-IV širok 25.000 do 26.500, III-IV širok ali ozek 22.000 do 23.000, IV širok in ozek 19.500 do 21.000, tramovi 25.500-26.500, krajši format 19-20.000, pod 3 m dolžine 15-17.000, tramovi »uso Trst« 14-15.000 lir kub. meter; macesnov rezan les: I-II 32.500 do 34.500, I-II-III 28-29.500, III. 22.500 do 24.500 lir kub. meter; borov rezan les I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot blaga, prometni davek nevračunan; mehka domača pšenica 7350-7450, dobra mer-kantile 7050-7100, merkantile 6900-7000, fina domača trda koruza 9000-9100, merkantile 8800-9000, domača koruza 5250-5350, dobra merkantile 43504450 u-vožena koruza 40504250; hibridna koruza iz ZDA 3900-3950, bela koruza 3900 do 4000, domač oves 46004700, pšenična moka tipa »00« 9200-11.200, tipa »0« 8800-9100, tipa »1« 8600-8900, tipa »2« 8000-8200, moka za testenine tipa »0« 9100-9300, otrobi 3450-3550; neoluščen riž Arborio 8900-10.400, Vialone 9300 do 10.000, Carnaroli 83008900, R. B. 8700 9600, Rizzotto 75008100, Maratelli 7800 do 8400; oluščen riž Arborio 17.500 do 18.300, Vialone 16.200-17.300, Carnaroli 16-16.600, R. B. 15.70016.100, Rizzotto 13.70013.900, Maratelli 13.50013.900. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg blaga, embalaža je čisto blago: suh česen 150 do 200, kuhana pesa 36-72, repica 60 do 120, karčofi Riviera 3060, Sardinija 16 do 40, korenje krajevnega pridelka 36 do 54, od drugod 48-84, cvetača 3060, zelje 36-60, cikorija Katalonija 31-50* čebula krajevnega pridelka 72-90, od drugod 7090, rožmarin 150250, žajbelj 150230, koromač I. s Sicilije 42-60, II. 18-24, cikorija s koreninami 75-113, rdeča cikorija 150188, krompir Binthje iz tujine 4050, Majestic 3640, okrogel krompir Berlino 3033, peteršilj 125-188, zelena navadna 60120, špinača iz To^ scane 113-162; jabolka Abbondanza 36 do 60, razne merkantilne 36-72, Deii-cious ekstra 108-156, I. 84-108, Kaiser I 48-84, Renete I. 96-138, rdeča jabolka iz Piemonta 48-156, merkantilne hruške 36 do 84, rumene pomaranče I. 72-108 merkantilne 72-96, taroki I. 108-168 prvovrstne limone 120144, Palermo ekstra (22/26) 150180, merkantile 66-120, mandarine ekstra 156-220, merkantilne 90 do 120; Praženi zemeljski lešniki 260 do 300, navadne smokve 85-100, orehi iz Sorrenta 300350 lir kg. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo f.co tovarna: maslo iz centrifuge 700710 lir kg; ma- slo iz smetane 610620, krajevnega izvora 630640, emilijsko maslo 600610, sir reggiano proizv. 1959 760780, proizvodnje 1960 600-630, grana proizv. 1959 730750, proizv. 1959/60 700710, proizv. 1960 590610, grana svež 450460, postan 480500, sbrinz svež 470480, postan 560 do 580, emmenthal svež 520540, postan 570600, švicarski emmenthal 700720, provolone svež 530-550, postan 570590, italico svež 410430, postan 460480, cre-scenza svež 290310, postan 390410, gorgonzola svež 310320, postan 540560, ta-leggio svež 350370, postan 460490, sirčki - švicarskega tipa (škatla po 6 kosov) 120200, osoljen sir brez maščobe 140-150, postan 220230 lir kg. UMETNA GNOJILA GRADIVO MILAN. Cene, veljajo v Milanu, trošarina nevračunana: polna opeka milanskega tipa 6x11x23 cm 11-12.000 lir 1000 kosov, navadna polna opeka 5,75x 10,5x22 cm 970010.700, 6x11x23 cm 18 do 20.000, 6x11x23 cm s peskom 20.000 do 22.000, votlaki 8x12x24 cm 13-14.000, 4,5x15x30 14-15.000, strešniki marsejskega tipa 1314 za kv. meter 33-36.000, žle-basti 29-31.000, gašeno apno 760-830 lir stot, živo apno v kosih 630-730, cement 1030-1075, cement v razsutem stanje 930 do 1005, mavec 750-820, zidarski mavec 690-770, podvodni gramoz 800-950, pesek iz Ticina 1250-1350, cevi iz gresa 6 cm premera 556-590 lir meter, cevi iz PVC 1, 2, 3 m dolge 32 mm premera 175-190 lir meter, cevi iz salonita za dimnike 60 mm premera 200-230, Samotna opeka (tališče 1690°) 4042.000 lir tona, emajlirane ploščice bele ali druge barve 15x 15 cm 1150-1350 lir kv. meter. VINO ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL CASALE MONFERRATO. Voli za vprego (čez 4 leta stari) 290-330 lir kg junci 340-370, starejši junci 30(4330; za pleme teleta 360-380, krave 165-224.000 lir glava; živa goveja živina za zakol: debeli voli I. 270-310, II. 230-260, teleta 470-560, junci 330-360, biki 290-330, bikci vseh pasem 530630, debele krave 230 do 260, voli III. 360-380 lir kg; konji za zakol čez 3 leta stari 220-250 lir kg, žrebeta 350380, konji za delo 135-142.000 lir glava, mlada žrebeta 320340; mladi prašiči 12-18 kg težki 400420 lir kg, 18-25 kg težki 380400, suhi prašiči 50 do 60 kg težki 340360, 6070 kg težki 330350, debeli prašiči 120150 kg težki 360-370, 150180 kg težki 360370 lir kg; koze 110130, ovce 180200, jagnjeta za zakol 220245, za rejo 320345, stara jagnjeta za zakol 200255 lir kg. MILAN. Cene veljajo za blago proizv. 1960 f.co skladišče v Milanu: rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 540590 lir stop/stot, 11-12 stop. 590610, barbera boljše vrste 12-13 stop. 630680, mo-škat 10.800-11.500 lir stot, Oltrepo Pa-vese 10-11 stop. 540590 lir stop/stot, 11 do 12 stop. 590610, rdeče mantovansko 9-10 stop. 470480, Valpolicella Bardoli-no 10,5-11 stop. 600-620, belo Soave 11 do 11,5 stop. 640-670, raboso lOll stop. 510540, merlot 11-12 stop. 640-660, reggiano 10-11 stop. 520550, 11-12 stop. 550 do 590, rdeče sladko filtrirano vino 11 do 12 stop. 78008200 lir stot, Modena rdeče 10-11 stop. 520550 lir stop/stot, belo iz Romagne, 9-10 stop. 530550, rdeče 9-10 stop. 510530, bel mošt 9-10 stop. 460470, Chianti iz Toscane 12-13 stop. 350-400 lir toskanska steklenica, na vadno toskansko vino 9,5-10,5 stop. 480 do 510 lir stop/stot, barlettano ekstra 14-15 stop. 570600, navadno 13-14 stop. 550-570, sansevero belo 11-12 stop. 560 do 590, Taranto 14-15 stop. 550570, 16 do 17 stop. 580600, Squinzano 13-14 stop. 550-570, Martina Franca 11-12 stop. 570 do 590, Brindisi 950010.000 lir stot, Bar-letta 900010.000, Rionero Barile 12-13 stop. 650700 lir stop/stot, Alcamo 13-14 stop. 550570, Babo 330350, belo sardinj-sko vino 13 stop. 550570, rdeče 13-14 stop. 540560, Maršala 14.500 lir stot, piemontski vermut 13.500 lir stot ali 200230 lir steklenica, vermut od drugod 15.000 lir stot ali 220240 lir steklenica. KONSERVIRANA ŽIVILA PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci z dvorišča L 750, II. 700730 lir kg, piščanci iz umetnih vališč I. 410430, II. 370380, zaklani z dvorišča 900950, zaklani iz vališč I. 470530, uvoženi zmrznjeni piščanci 450550, žive domače kokoši 550580, u-vožene 400420, zaklane domače kokoši 800-900, uvožene zmrznjene 450550, zaklane pegatke 10001200, živi golobi I. 1200-1300, II. 10001100, zaklane pure 800, uvožene zmrznjene 450600, zaklani purani iz tujine 450520, zaklane race 420 do 500, uvožene zmrznjene race, 500 do 550, žive gosi 400450, zaklane 430450, živi zajci 440450, zaklani s kožo 550 do 650, brez kože 550680, domači fazani 1150-1200, uvoženi 9501000, uvoženi divji zajci 280380 lir kg; sveža domača jajca L 32-33 lir jajce, navadna domača 29-30, uvožena I. izbire 26-27, II. 23 do 24 lir jajce. PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 160-175 lir kg, v škatlah po % kg 190 do 200, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175 do 185, v škatlah po % kg 200210, v tubah po 200 g 5055 lir tuba, v škatlah po 1200 g 135-145 lir škatla, v škatlah po 500 g 65-70 lir škatla, v škatlah po 300 g 4043 lir škatla; grah v škatlah po 1 ali % kg 150170 lir kg, fižol v škatlah po 1 ali Vz kg 190210, gobe v kisu v škatlah po 5 kg 16501750, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 160/180 230260 lir kg; mešana predjed v škatlah po 4,5 kg 130160, kumarice v kisu v škatlah po 4,5 kg 150/180 270300, paprika v kisu (rdeča in rumena) v škatlah po 4,250 kg 160180 lir kg; tunina v olivnem olju v škatlah po 10,5 ali 2,5 kg 850970 lir kg, v škatlah po 400 200 ali 100 g 9401040, skuše v olivnem olju v škatlah po 200 g 440470, suha polenovka 250260 lir kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica {stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel) NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . Cin (stot. dol. za funt) . Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . Bombaž (stot. dol. za funt) LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) . Cink (funt šter. za d. tono) Svinec (funt šter. za d. tono) SANTOS 7.1.61 16.1.61 30.1.61 ■ • ■ 2104/2 2104/, 2154/2 . . . 111.«/, Hl-7« 313-74 29.- 29,- • • • 100.75 100.37 10037 . . . 10.80 10.80 10.80 . . . 12.— 11.50 13,- . . . 26.- 26.— 26,- 74.- 74 — . . . 32.25 32.25 32.23 -o) . . . . . . 208,- 211,— 211,— funt) . 36.25 36.25 36.75 217.3/, 2184/, . . . 788.*/* 7794/, 7844/, • • • 804/, 79-7« 704/, - - . 634/, 644/4 634/, a 10 kg) . . . . 608,— 608.— 609,- VALUTE V MILANU 16-1-61 30-1-61 Dinar (100) 68,00 67,75 Dolar amer. 624,25 624,50 Francoski fr. 125,80 126,25 Švicarski fr. 145,00 145,15 Avstrijski šil. 24,00 24,00 Funt šter. pap. 1753,00 1752,50 Zlato (gram) 725,00 718,00 Kanadski dolar 625,00 631,00 Funt šter. (zl.) 6175,00 6125,00 Napoleon 5150,00 5100,00 BANKOVCI V CURIHU 30. januarja 1961 ZDA (1 dol.) 4,280 Anglija (1 funt šter.) 12,00 Francija (1 fr.) 85,50 Italija (100 lir) 0,685 Avstrija (100 šil.) 16,40 ČSR (100 kron) 13,00 Nemčija (100 DM) 102,25 Belgija (100 fr.) 8,35 Švedska (100 kron) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 113,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 funt. šter.) 8,33 Jugoslavija (100 din.) 0,425 Avstralija (1 funt šter.) 9,55 Cena bakra je v tednu do 21. januarja močno nihala in se zdi, da tudi v tem tednu ne bo našla ravnovesja. Rotacije cina so se nekoliko dvignile medtem ko je pičlo povpraševanje po svincu in cinku, potlačilo cene tem kovinam. Na trgu s kavčukom je bilo živahno in cena se je v Singapuru nekoliko dvignila. Cene žitaricam napredujejo. Prekupčevalci se vedejo previdno, kar zadeva nakupe kakava, ker ni znano, kaj bo sklenil Mednarodni svet za kakao na skorajšnjem zasedanju v Rimu. Cene sladkorju so popustile tako v Londonu kakor tudi v New Yorku. Povpraševanje po kavi ni razgibano. Cena volni je nekoliko pridobila, medtem ko je ostala cena bombaža nespremenjena. menjena pri 32,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Liverpoolu je ameriški middling notiral 23,10 (prejšnji teden 22,95) penija za funt proti izročitvi v marcu. Volna je v New Vorku nazadovala od 112,5 na 112,1 stotinke dolarja za funt blaga vrste suint proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B notirala 92% (prejšnji teden 92%) penija za funt proti izročitvi v marcu. V Roubaixu (Francija) je cena ostala neizpreme-njena pri 12,15 franka za kilogram. KAVČUK ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 27. januarja napredovala od 211% na 215% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Tudi cena koruze je napredovala, in sicer od 111 5/8 na 113 stotink dolarja za bušel pod istimi pogoji. Vrsta RSS je v Londonu v tednu do 27. januarja nazadovala od 23 5/8 do 23 7/8 na 23%-23% penija za funt proti takojšnji izročitvi. V Ne,w Vorku je napredovala, in sicer od 27,90 na 28,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. KOVINE SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Vorku nazadovala od 3,06 na 3,03 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kave v pogobi »M« je napredovala od 42,70 na 43,05 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Cena kakava je napredovala od 21,79 na 21,91 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. VLAKNA V New Vorku je cena bombaža v tednu do 27. januarja ostala neizpre- V Londonu so zabeležili naslednje kotači je: baker 217% (prejšnji teden 220) funtov šterlingov za tono (1016 kg), cin 787 (pt. 781%), svinec 63% (pt. 64), cink 79 (pt. 791/8) funta šter-linga za tono. V New Vorku pa so bile kotacije naslednje: baker 27,27 (pt. 27,30), stotinke dolarja za funt, svinec New Vork 11 (pt. 11), cink St. Louis 11,80 (neizpremenjeno), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon Laredo 29,50 (pt. 29,50), lito železo 66,32 (neizpr.) dolarja za tono, Buffalo 66,50 (neizpr.), staro železo povprečen tečaj 31,50 (neizpr.), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 209-212 (pt. 209-212) dolarjev jeklenka. KMEČKA ZVEZA BOLOGNA. Cene veljajo za embalirano blago, embalaža je blago, f.co skladišče, prometni davek upoštevan: Rudninski perfosfat v prahu z 18-20% P20, 18,5-19,5 lir kg, kostni perfosfat z 18-20% P„Or 0,5-1% dušika 25-26 lir kg, 19-21% P26. in 0,50-1% dušika 26,5 do 27,5; Tomaževa žlindra 18,5-19,5 lire, amonijev sulfat 20-21% 31,70 lir kg, kalcijev nitrat 15-16% 30,50, amonijev nitrat 20-21% 27,40, kalcijev cianamid 15-16% 36,40; sestavljena gnojila: Bina-pe 8-12 29,5-30, biamonijev sulfat 18% dušika 72-72,5, Superkali 12% P,0. 27,5 do 28, Enkafos 4% dušika 10% P O, 10% K,O 30-30,5, Ternape 8-12-8 8% dušika 35-35,5, Vego T (2% dušika, 10% P,0;, 20% KO) 39-39,5 lir kg. V pomoč kmetom, vrtnarjem in kokošerejcem Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča, da je pričelo sprejemati naročila na nakup sadik sadnega drevja, trt cepljenk krajevnih vrst in trt sadik divjak. Ob naročilu mora kmetovalec plačati 25 lir za vsako trto cepljenko, 10 lir za vsako trto sadiko div-jako in 100 lir za vsako sadno drevesce. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sprejema nadalje naročila tudi za nakup semena večne detelje in semena travne mešanice po znižani ceni. Kmetijsko nadzorništvo bo prispevalo 50% nakupne cene. Naročila se sprejemajo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Prav tako sprejema pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo naročila za nakup čebulic mečkov (gladiol) odbranih vrst pridelanih na Nizozemskem. Ob naročilu mora zainteresiranec plačati na račun 10 lir za vsako čebulico; naročila se bodo sprejemala, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Naročiti je treba najmanj 200 čebulic! Med gorivom najcenejša nafta Uporaba nafte za segrevanje stanovanj OBVESTILO KOKOŠEREJCEM Za izboljšanje kokošereje bo tukajšnje pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dajalo tudi letos, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem: Ply-mouth bela, New Hampshire, Rhode Island Parmenter in bela Livorniška. Kokošerejci, ki nameravajo izkoristiti ta prispevek za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ul. Ghega 6, najmanj 25 piščet iste pasme oziroma največ dveh pasem. Naročila se že sprejemajo in sc bodo zaključila v četrtek, 23. februarja; vsekakor se bodo naročila zaključila, ko bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ob naročilu mora zainteresirani kokošerejec plačati 110 lir za vsako naročeno pišče. Piščeta se bodo razdeljevala meseca marca in aprila. Izvoz rokavic napredoval V prvih devetih mesecih 1960 je Italija izvozila 4.029.223 parov rokavic v vrednosti 3,7 milijarde lir. V istem razdobju leta 1959 je izvoz dosegel 1,747.064 parov rokavic v vrednosti 1,5 milijarde lir. Zanimivi so podatki o izvozu v zadnjih desetih letih (razdobje januar - september). leto 1000 parov milijarde lir 1951 1.293 1,07 1952 787 0,65 1953 1.005 0,88 1954 1.180 0,94 1955 1.069 0,84 1956 1.625 1,34 1957 1.768 1,56 1958 1.890 1,74 1959 1.747 1,53 1960 4.029 3,70 j važnejši kupec italijanskih ro- sledijo Zah. Nemčija, Holandija, Belgija, Švica, itd. Združene ameriške države so v prvih devetih mesecih 1959 uvozile 590.000 parov (v vrednosti 546,5 milijona lir), leta 1960 pa 2.117.000 parov (2 milijardi lir). Uvoz v Zah. Nemčijo se je dvignil od 277.000 na 496.000 parov (od 247,7 na 436,8 milijona lir), uvoz na Nizozemsko od 260.000 na 353.000 parov (od 210 na 229 milijonov lir), itd. SNEŽNE RAZMERE NA GORIŠKEM Dne 24. januarja je bilo stanje naslednje: Log pod Mangrtom —2°C, oblačno, 50 cm snega, skakalnica uporabna; Bovec +1°C, 20 cm snega, južno; Livek —2°C, oblačno, 15 cm snega; Idrija —1°C, sneži, 10 cm snega; Črni vrh 0°C, oblačno, 35 snega, južno; Vojsko —2°C, sneži, 80 cm snega, južno; Lokve —1°C, sneži, 15 cm snega, južno; Lažne —1°C, sneži, 60 cm snega, južno; Predmeja —1°C, oblačno, 15 cm snega; Golaki —2°C, oblačno, 85 cm snega. Mraz je, po kratkem premoru zopet pritisnil in vprašanje kurjave v stanovanjih je postalo ponovno pereče. Prodajalci kuriva so zadovoljni, saj je njihova »sezona« na višku. Cene raznih vrst kuriva so sedaj znatno višje kakor v poletnih mesecih. Za primerjavo bomo navedli nekaj cen v januarju (v oklepaju cene za iste vrste blaga v juniju in juliju lanskega leta): koks iz padovanske mestne plinarne v kosih debelosti 20-40 mm 2.400 (v juliju 2.300) lir stot, v kosih po 40 do 70 mm 2.340 (2.240); uvožen antracit (iz Sovjetske zveze) v kosih po 20 do 40 mm 2.830 (2.750), briket iz antracita 2.300 (2.250), briket iz lignita iz Zahodne Nemčije. 1.700 (1.750), bukova drva jugoslovanskega in romunskega izvora 1.550 (1.550) lir stot, smrekove trske za netenje 350 (350) lir kolo. Gospodinje, ki so si pripravile v poletnih mesecih zadostno zalogo kuriva so po vsem tem prihranile več stotakov ali celo tisočakov, le drva imajo približno isto ceno kot poleti. Sicer pa nismo med navedenimi vrstami kuriva omenili nafte, ki spada danes že med najvažnejša kuriva. Nove stanovanjske bloke opremljajo danes skoraj izključno s centralno kurjavo na nafto. Ponekod inštalirajo še centralne kurjave na koks, toda na splošno je opaziti, da zastarele naprave za kurjavo na koks že zamenjujejo s takimi, ki se dajo uporabljati tudi za kurjavo na nafto. Ta sprememba ni posebno draga, ker predstavljajo večji del stroškov pri taki napeljavi radiatorji, napeljava v višja nadstropja itd. ter izkop zemlje za rezervoar. Nalta je najbolj ekonomično kurivo glede na njeno zelo visoko kalorično vrednost, ki se suka okoli 10.000 kalorij in razmeroma nizko ceno. Zaradi nizkih obratnih stroškov si inštalacije kurjave na nafto utirajo pot tudi v zasebne enostanovanjske. hiše. Za gretje takšnih hiš je zadosten preprost grelec (peč), ki stane okoli 100.000 lir. Stroški za popolno inštalacijo znašajo za trisobno stanovanje okoli 350.000 lir brez rezervoarja. Ta vsota pa se v nekaj letih amortizira in poleg vsega ima kurjava na nafto vabljive prednosti pred drugimi načini ogrevanja. Ko je inštalacija nared in tank poln, je delo opravljeno. Gospodinje nimajo skrbi, kako bodo čez zimo tudi po večkrat na dan morale prenašati premog ali drva iz shrambe oziroma kleti do peči. Dovolj je, da pritisnejo na gumb. Premog, še, bolj pa drva, zavzemajo mnogo več prostora kakor nafta ter povzročajo nadležno umazanijo in smeti v stanovanju. Res je sicer, da ima tudi kurjava na nafto svoje negativne strani, kakor na primer težave za postavitev rezervoarja. To delo je treba opraviti v skladu z zakonom in z navodili gasilske službe in je razmeroma drago. Druga nevšečnost kurjave na nafto je velika množina saj, ki se spuščajo iz dimnikov na ulico, na okna in na razobešeno perilo. Čim cenejša je nafta, ki jo uporabljamo, to je čim težja je,, tem bolj mastne so saje in tem večjo škodo povzročajo ob svojem usedanju. Najvažnejša njena odlika je vsekakor nizka cena glede na njeno kalorično vrednost, ki znaša, kakor smo že omenili, okoli 10.000 kalorij. Kalorična vrednost navadnega črnega premoga doseže 7.200 kalorij, drv okoli 3.500, prav toliko tudi plina iz tržaške mestne plinarne. Kalorična vrednost električnega toka je zelo nizka, saj doseže samo 860 kalorij. Če se vprašamo, koliko stane 100 kilokalorij, ki jih sprosti posamezna vrsta kuriva, bomo dobili naslednje rezultate: pri kurjavi z antracitom stane 100 kilokalorij (to je množina toplote, ki segreje 100 kg vode za eno stopinjo Celzija) okrog 48 lir, pri kurjavi z navadnim črnim premogom 44 lir, s koksom 60 lir, z drvmi 75 lir, s plinom 134 lir, z električnim tokom pa kar 175 lir. Pri kurjavi z nafto stane 100 kilokalorij samo okrog 27 lir. Pri izračunavanju teh vrednosti smo upoštevali, da se precejšen del toplote zgubi skozi dimnik v zrak, ali pa se pri samem izgorevanju kuriva porabi za odpravo vlage iz premoga ali iz drv. Mokra drva sproste pri gorenju velike količine vlage zaradi česar zgubljajo toplotno energijo, ki bi jo sicer dajale stanovanju. Zgubo energije, pri raznih vrstah kuriva računajo strokovnjaki na okrog 20-30%, pri drveh pa celo na 40°,'o. Edino električna peč more spreminjati 100% energijo v toploto, in sicer v zaprtem prostoru. V spodnji razpredelnici so zbrani podatki o lastnostih posameznih goriv, dalje, koliko kalorij nam ta goriva dajejo in kakšna je njihova cena, in sicer za stot nafte, drv in premoga, za kub. meter plina in za kilovatno uro električne energije. V zadnji vrsti smo navedli strošek za 100 kilokalorij (Kcal) pri posameznih vrstah goriva. Kakor vidimo, je kurjava z ni najcenejša, naj dražja pa je pri tv ških cenah kurjava z električno ein gijo. Za bolje razumevanje navaja^ praktičen primer. V neki novi stolL ci v Trstu, ki ima 80 stanovanj JI centralna kurjava na nafto izreT® poceni. Uprava računa stanovalcem I lir na kv. meter stanovanja. Takojj primer stane kurjava stanovalca, ki rega stanovanje meri 120 kv. metf 21.000 lir za vso sezono, to je za 5 L secev. Uprava te stolpnice nabaj^ nafto po 16.000 lir (ceneje, ker gre^ velike količine) za tono, ki jo dc^,. vitelj postavi na mesto. Glede napeljave kurjave na na11* naj še omenimo, da v zadnjem čš® gasilci bolj nadzirajo napeljave in P’ se trgovci z nafto upirajo dobavljali nafte na dom, ako stanovalec nimzd« rokah potrebnega pooblastila od ga^; cev. to cIa Po javnih lokalih in tudi v trgifo nah so že pred leti pričeli uvajati sl( di kurjavo na tekoče pline, kakor primer Pibigas, Liquigas, Sol ga s, lm lan gas itd., za katere so potrebne Us 2d sebne peči. nafta antracit premog koks drva plin Kcal spec. Cena Strošek za 10.000 2.000 100 Kcal 26,67 8.000 2.700 48,20 7.200 2.400 44,44 7.000 2.700 60.00 3.600 1.500 74,40 3.500 37,5 133,93 el el' Sl( llehike, TRST Piazza S. Oiovanni, 1 Telefon 35-019 Peči trajno goreče - znamke ZOPPAS in KREFFT Peči na tekoči in mestni plin Električne peči z ventilirano toploto Štedilniki, enostavni in kombinirani priznanih znamk 86kt flhi Ime po —#id m se TlC ra Pr »o Vz Vo sa Bi se 1RG0UIM m DROBNO IN DEBELO že Pr no re gil en lil UDARNA IN ZLATARNA lllJllilillllllllllllllllllllllllllll|||ll!|||||IU|||||||||||||||llll||||||||||ll|l||IIIM||||t|||ll da ša mi sk Ifllhalf Haial - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike .ViSTfl m< stj v sk Ija TRST, Ul. Cardncci 15, tel. 29-65« stj Bogata izbira naočnikov, daljno- sl; gledov, šestil, računal in po- nj: trebšiin za višje šole, toplomerov ^ in fotografskega materiala. 80 ———————— sti ■* še1 jej fporthotel POKLJUKA da šel (BLED 1250 m)ko Moderno urejen hotel s tekočovtl toplo in hladno vodo, centralno Fri kurjavo in dvigalom • Idealnilz smučarski tereni, krasni izleti- ,\ei Restavracija z domačimi in tu- jimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom železniška MANJ ZEMELJSKEGA PLINA. Na predlog ministra za javna dela je vlada odločila, da se preneha pridobivanje zemeljskega plina na 60-70 točkah ob izlivu reke Pada, ker se zaradi črpanja plina svet čedalje bolj znižuje. Proizvodnja zemeljskega plina se bo s tem skrčila za 230 milijonov kub. metrov na leto. postaja Lesce-BIed, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obl- Vl ščite nas, zadovoljili Vas bomo! Vei na Pil _________________ ' ra; MOBILI MADALOSiO Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohljtva — dnevne sobe — oprema -a urade — vozički - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDUtlVO, 21 — UL. F. FILZI, itazibie permafles gn Ur, ni< ČU: tir (z: zdi Gostilna .. B>c US/n ZLO " ul. cAftouca */ PF.. lAba S Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu NTEREUROPA mednarodna špedicija In transport Lestenci, svetilke, popolne opreme za kopalnice • m* po cenah, ki se ne dajo primerjati I Brandolin Via S* Maurlzio, 2 Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi.I toj 7 Skl na v ' na ski Splošna plovba - Piran /š\ Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - telex 03-122 Ljubljana Komercialni oddelek Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-18' Po Pe h(>: toc du dji dni gr. ten Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« In »Piranka« Pil; to dn Sk; na, vtl, '>b. še Zotdka SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Rit* G ra mul a 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 UVOZ - IZVOZ d\u m luaiavautfiUVKOfra Vremec r. Opčine - Narodna 78 Talef. 21-306 Prispele so prve pošiljke! Cene ugodne.! J u c 0 S c wj U G O Ll N Id A Održava osam linija i to: Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope. Sj edin j ene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Ne.w Yorka, Philadelphie i Baltimora. Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa. Lev ant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie. Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra. Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna. Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka. Daleki Istok — Brza proga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim progama plavi 35 brzih i modemih bro- dova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras- hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič- kih mjesta. go, Ui toš ški ^g ttili Pas Por da toi, str, de,« jeti IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLLNUE« dar kot je ton Pri] tois sta: top ske tot, too Ptic d v c bilc Sle, tod drž to* riši 'ija