DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-SO-H Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: meiečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovBl račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Stev. 43 Trst - Gorica 26. oktobra 1956 Izhaja vsak petek IN JUGOSLAVIJA? Medtem ko se odigravajo v satelitskih državah zgodovinski dogodki, je v Jugoslaviji vse mirno. Vsaj na zunaj prav nič ne kaže, da bi se pripravljalo kaj podobnega. Na Poljskem, Ogr: skem, v Romuniji, Bolgariji, Češkoslovaški padajo ali pa se ma-jejo vlade skupin, ki so doslej tam vedrile in oblačile. V Jugot slavi ji pa istočasno slavnostno sprejemajo tuje delegacije prav isti ljudje, ki so odgovorni za teror in prelivanje krvi, ki se je nadaljevalo še po doseženi zma= gi, za dobesedno uničenje vsake: ga sledu opozicije in demokracij je, za popoln polom prve gospo: darske petletke in za konkurzno stanje jugoslovanskega gospodarstva, ki je sledilo in traja še danes. V satelitskih državah se sli: šijo glasovi, ki zahtevajo revizijo ne samo glavnih, pač pa ve: čine političnih procesov, da se ponovno ugotovi, kje je pravica in kje krivica. Priznavajo, da so dosedanji oblastniki v tem gret šili, da so si izmišljali zločine in likvidirali nasprotnike samo zato, da bi utrdili svojo oblast. Ali v Jugoslaviji ni bilo tak: šnih procesov? Vkljub temu doslej še ni bilo slišati glasu, ki bi zahteval revi: zije, pa čeprav samo protikomunističnih procesov, ki so jih gotovo vodili v prav istem duhu in z istim ciljem kot protikomu? nistične v kominformističnih de: V satelitskih državah priznajva jo, da do danes ni bilo svobode. Pisatelji, časnikarji, javni delavci se ponižno trkajo na pr: sa, priznavajo svojo krivdo, pri: znavajo, da so za ljubi košček kruha in varnost lastne kože pro: dali svojo vest. Priznavajo, da so skušali o pravilnosti svojega zavestno grešnega početja pre-pirčati še druge, da so po krivici napadali tiste, ki so hoteli misliti z lastno glavo. Potrjujejo, da so aktivno sodelovali pri priprav: Ijanju moralnega ozračja za Ib kvidacijo tistih, ki jih pod prh tiskom javnega mnenja in oko: liščin danes dvigajo iz prepada »narodnih izdajalcev« na pod stavek zaslužnih mož in »narod: nih mučenikov«. Tudi tu naletimo na podob: nost. Mar ni vse jugoslovansko časopisje, mar niso — s prav redkimi izjemami — vsi vidne j: ši jugoslovanski kulturniki do danes igrali podobno žalostno vlogo kimavcev, večnih in do odvratnosti praznih in dolgovezi nih častilcev vsake besede, ki jo je izustil nekdo, če je le imel srečo, da je sedel v ministrskem naslonjaču, bil partijski funkcios nar ali vsaj upoštevanja verden sopotnik? Vkljub temu se danes v jugoc slovanskem javnem mnenju ne sliši nobenega glasu, po moči vsaj približno podobnemu, ki prihaja iz satelitskih držav, ki bi ugotovil, da sta bili v Jugo: slaviji svoboda in demokracija pomandrani, ter bi terjal račun od tistih, ki so za to odgovorni. Djilas, ki se je svoječasno dvig: nil, je bil izobčen in mora še vedno molčati. To je živ dokaz poj> movanja svobode in demokrati* je, kakršno velja v Titovini tudi za komuniste, ki si upajo obli: kovati lastne zamisli in nazore. Kje je načelna razlika med njim in Rajkom ali Gomulko? V priprežniških državah se delavstvo — in razen najvišjih funkcionarjev — vsi ljudje pri: tožujejo nad nizko življenjsko ravnjo. Zahtevajo obračun od krivcev, ki so zapeljali narodna gospodarstva v zagate. Obtožu: jejo jih, da so nalagali državi ja: nom prevelika odrekanja in pr e: velika bremena za megaloman sko zamišljeni tempo in za šu: šmarsko organizirano industria: lizati jo. Zahtevajo, da se ugoto: vi, kdo je kriv za pomanjkanje oblačil, za pomanjkanje hrane, za beraško nizke delavske plače. Kdor pogleda čez mejo, takoj opazi, da tudi v sedanji Jugosla: vi ji ni veliko drugače. Naj go: vore statistike kar hočejo — pa: pir pač vse prenese — ljudje so: glasno ugotavljajo, da še nikdar niso tako skromno živeli kot mo: rajo živeti sedaj. Nezadovolj* siva, in to upravičenega nezado* voljstva je več kot dovolj na vsakem koraku. Vkljub temu pa vsaj doslej ni bilo slišati, da bi jugoslovanski delavci pritisnili na režim s tako odločno akcijo, kot so to storili poznanjski kovinarji, vzhodnoberlinski gradbeniki in celo v odljudeno divjino zaprti jorkut: ski sužnji. Toda vsi pogoji go: vorijo za to, da so nasprotja med sedanjim jugoslovanskim idilič: nim stanjem in stvarnostjo, ka: kršna se odigrava v. satelitskih državah, preočitna, da bi si jugoslovanski politiki lahko za: res samozadovoljno in brezskrb: no mencali roke. Tudi njihov re: žim ni brez greha, in to celo ena? kega izvirnega greha kot je tistt, zaradi katerega padajo drugje vlade in dovčerajšnji veljaki iz: gubi ja jo ugled. ^ lii že Poljska nam propadla! Poljska narodna zavest, zoarjena s hrepenenjem po svobodi hrupno pretresa oerige komunističnega suženjstva - Baklla svobode ie prižgana; kdo io ugasne? Teden, .ki je za .nami, bo prešel v zgodovino. Neposrendo pred samo devetintrideseto obletnico oktobrske revolucije sta dva dogodka izpričala vso jalovost in zgrešenost komunistične politike in s tem komunističnega verovanja. Nekaj 'takega, kot je doživel te dni, se komunizmu in njegovi glavni pobornici Sovjetski 'zvezi ni pripetilo že odkar obstajata. Komunistične vlade so morale z oboroženo silo, ■na 'Poljskem z neprikrito .grožnjo nastopa tujih čet, na Madžarskem pa .z neusmiljeno krvavo akcijo sovjetskih oddelkov zatreti izbruhe narodne volje lastnih narodov, ki so zahtevali svobodo, več kruha, zakonitost Ln neodvisnost, torej svoboščine in dobrine, ki bi oih vsaj po komunistični propagandi in stoodstotnih volilnih rezultatih moralo biti v deželah ljudske demokracije toliko ;kot medu m mleka v Indiji Koromandiji. Zdaj se je pa pokazalo, koliko veljajo napihnjene besede m 'kakšna je: resnica. * * * Začelo je na Poljskem, kjer je že dol-go vrelo. Pciznanj, glasovi v javnem mnenju, rehabilitacije raznih' prej 'kaznovanih in dolga leta zaprtih komunističnih politikov, nekam izredno zakonit in 'odkrit potek procesa proti poznanjskim demonstrantom, vse to je napovedalo velike spremembe. Končne in odločilne sklepe .glede tega ie moral sprejeti osrednji odbor poljske komunistične partije, ki se ja pretekli teden zbral v Varšavi na svoje osmo zasedanje. V ozadju so morala biti važna vprašanja, če. so se sredi zasedanja kar na le- &mrtnomr,;eni j.oljski legionar je s srčno krvjo s prstom napisal na zid prvo vrsto poljske narodne himne. Tak narod ne umre, niti ne nosi verig suženjstva Zaorelo je tudi na madžarskem Razvoja, ki je začel, »ljudsko vladne« dblasti ne bodo mogle kar tako ustaviti1, posebno ker ni omejen na eno samo dT-žavo. To dokazuje upor na Madžarskem. iNa Madžarskem se je že dolgo nekaj pripravljalo. Kakor na Poljskem, so tudi tam dali prvo javno pobudo književniki. iS tem so izpričali svo.j pogum in izavest odgovornosti pred narodom in zgodovino. Zato se ne more reči, da je bil izbruh ne-:zadovoljstva nepričakovan. Nepričakovano j« bilo le to, da je prišlo do upora teko kmalu in s takšno silovitostjo, da berlinski in poznanjski upor pred budimpe-štanskim kar obledita. Začelo je v torek. V madžarski prestolnici Budimpešti je bila1 napovedana demonstracija študentov, ki so pozivali vlado, nai sprejme ukrepe za izboljšanje življenjskih razmer v deželi. Po ulicah je defilirailo kakšnih 10.000 dijakov, katerim so se pridružili številni delavci in uradniki. Med glavnimi zahtevami resolucije, katero so prebrali, so bide naslednje: svobodne volitve ob udeležbi več .strank, svoboda govora in tiska, popolna reorganizacija madžarskega gospodarstva z uporabo uranskih ležišč v izključno korist madžarske republike, porušenje Stalinovega spomenika ter spremembo sporazumov, ki se tičejo trgovanja s tujino.. Dijaki so tudi zahtevali, naj prevzame ministrsko predsedmištvo 'Na>gy. Dijaštvo j? organiziralo torkove demonstracije zarodi tega, ker je tisk pretekle dni zamolčal, da so študentje zahtevali umik sovjetskih čet. Očitna je torej bila protisovjetska ost, rodoljubno in prav nič komunistično razpoloženje demonstrantov. V že 'napeto ozračje je vrgel odločilno isk.ro prvi glavni tajnik madžarske komunistične stranke Geroe, ki je po povratku iz Beograda imel v torek zvečer radijski govor, v katerem je pozival narod na opreznost ,pred poskusom sabotiranja odnošajev med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Število demonstrantov, ki so se valili po ulicah, je narastlo na 100.000. Del množice je prišel pred parlament, del pa je šel ina Stalinov trg, kjer so ljudje kar sami .hoteli odstraniti Stalinov kip. 'Skupine mladeničev so začele odstranjevati rdeče zvezde iz raznih poslopij, množice pa so vzklikale proti 'Sovjetom in tajniku partije Geroe ju. Takrat so nastopile varnostne čete s solzilnimi plini. Toda to ni zaleglo in policija je začela streljati. Neredi so se nadaljevali v,so moč, vendar n.i bilo o njih (točnih poročil, ker .so bile zveze s tujino pretrgane in je bila tuja obveščevalna služba navezana samo na poročila buidfm-peštanskaga radia. Budimpeštanska vada, ki sama ni mo-igla obvladati položaja, je aaiprosila sov- jetske čete za pomoč. !Na hitrico je tudi, na Madžarskem prevzel vlado nov mož, nedavno rehabilitirani Na,gy. Ta. je takoj podpisal odlok o ustanovitvi prckega soda za vso državo. Pozval je prebivalstvo, naj bo mirno, upornikom pa je postavil rok, do katerega se lahko .predajo in se nikomur ne bo nič zgodilo. Sprejel js tudi njihovo delegacijo, kateri je ponovil •svoje zagotovilo. Sovjetske čete so nastopile z vso brez- »» Pesen za odrasle*1 (.Dve. odlomka — prosti prevod) Ko otrobi dolgočasja zaduše zanos vzgoje proti [velikemu cilju, ko nam jastrebi abstraktnosti [kljujejo možgane, ko zapiramo učence v [priročnike brez oken, ko krčimo jezik na trideset [čarobnih rekov, ko ugasne luč domišljije, ko nam dobri ljudje z lune odrekajo pravico na lastni [naš okus; res je, takrat grozi nam poživinjenje. Sanjač Fourier nas je uročil [proglašujoč, da limonada steka se v morje, ln — ali ne steka res? Pili so morsko vodo in [se razkričali: Kako čudovita limonada! Prijetno omamljeni so vrnili [se domov. Bljuvali so, bljuvali! Pritekli so kričeč: Komunist ne umre! Toda ni se še zgodilo, [da človek ne bi umrl. Pritekli so rekoč: V socializmu ranjen prst ne boli! Ranili so si prst, bolelo jih je — in so podvomili.......... ADAM WAZYK (dobitnik poljske državne nagrade za pesništvo 1. 1953) obzirnostjo. Tuji očividci pravijo, da so videli, kako so streljale tudi madžarske vojake in častnike, ki niso hoteli uporabiti orožja prati lastnemu narodu. V sredo .zvečer ob 18. uri je potekel rok za predajo, ki ga je dal upornikom Nagy. V mestu je postopoma zavladal mir, samo še v enem okraju je besnel neenak in o-bupen boj. Zadnje vesti i,z dunajskih virov pa zatrjujejo da so se borbe « četrtek nadaljevale še po mnogih mestnih predelih. Iste vesti tudi zatrjujejo, da upor ni bil omejen zgolj na prestolnico, pač pa., da je .zavrelo tudi po nekaterih drugih industrijskih središčih. Vse zveze pa so še vedno pretrgane in je zato 'težko kontrolirati verodostojnost vseh teh vesti. Protikomunistični značaj madžarske revolucije Gotovo je prav izrazito nacionalistični, protisovjetski in protikomunistični značaj budimpeštanskih demonstracij pripravil vlado do tako ostrih .ukrepov. Komunistični .gospodarji so pač uvideli, da se jim majejo tla pod nogami, da gre tza biti ali ne biti. Geroe je v svojem govoru o-stro napadel agitatorje, ki skušajo spremeniti »socialistično demokracijo v fouir-žujsko 'demokracijo«. Zabolela ga je pač .zahteva po volitvah z nastopanjem več strank, zahteva po ■ reviziji trgovskih .pogodb s Sovjetsko 'zvezo. Videl je, da študentje niso sami, da se jim pridružujejo delavci in razumniki. ‘Po ulicah je odmevala Marseille,sa, himna francoske revolucije im svobodnjaštva, ne pa Internacionala, himna Marxa in Lenina. In kje, če ne za železno zaveso naj bi imele danes večji potnen besede, ki jih spremlja veličastna in zgodovinske momente obut-.jajoča melodija »(Pojdimo otroci domovine, dan slave je prišel, proti mam se dvigajo krvatvi prapori tiranije .. .«. S to himno na ustnicah so umirali madžarski revolucionarji' leta 1848 in naravnost simbolično je, da so jo zdaj, več kot po 100 letih, zopet izbrali za svojo bojno pesem. Mar ni to en znak več. da je težnja po ■svobodi trajnejša 'kot vsi drugi ideali, da je pogoj za dosego najbolj vzvišenih ciljev, posebna pa za odpravo, tega, kar se je izkazalo za napačno in je množice razočaralo? (Najvažnejše pa je, da sta oba velika do.godka pred vsem svetom razkrila, da sta komunizmu odpovedala dva glavna podpornika, na katera je računal in na katerih si je domišljal, da stoji: delavstvo, k; je sedanjost, in mladina, ki je bodočnost. S tem je bila 'tudi nad rdečim totalitarizmom izrečena in s krvjo .zapečatena obsodba, ki je nihče več ne more o-sporavati. pem pripeljali na nenapovedan obisk glavni sovjetski mogotci: Hruščev, Molotov, Mikojan in Kaganov.ič. Pravijo, (ja so skušali v zadnjem trenutku preprečiti izvolitev rehabilitiranega Gomulke v .Politbiro, obenem pa, da ,so hoteli doseči, da bi ostal NL-miem .njim .zvesti maršail Rokcsovsk.i, obrambni minister in vrhovni poveljnik poljske vojske, ki je kot sovjetski general med drugo svetovno vojno čakal nekaj kilometrov pred Varšavo, da so Nemci lahko v miru uničili cvet poljskih rodoljubov. Poseg sovjetskih prvakov, ki so se pripeljali kot v kakšno kolonijo, je seveda močno razburil že tradicionalno protiru-sko razpoloženo in ponosno poljsko javnost. Začele so demonstracije, videti je bilo, da 'bo. prišlo do prave vstaje. Oprti na jav.no mnenje so novi poljski komunistični voditelji vztrajali. Hru-iščev, ki je prvotno — kakor pravijo — it ukazal sovjetskim četam, ki so na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji, naj se pripravijo za pohod na Varšavo, je odnehal. Vrnil se je v, Moskvo praznih rok. Poljaki so izvolili Gomiulko in; prijatelje v novi Politbiro, Rokosovski pa je izpadel. Gomulka je tudi dosegel, da so bile sovjetske' čete zopet vpoklicane v vojašnice in da so sovjetske ladje nehale križariti pred poljskimi pristanišči. Obljubil pa je, da Obišče Moskvo in s tem izpriča svojo zvestobo skupni komunistični stvari. Tako je poljska javnost dosegla' vsaj delno zadoščenje. Bili so pa. to dramatični trenutki, v katerih ni samo Poljakom, temveč vsemu svetu zastal dih. »Poljska se ie uprla!« je 'odmevalo iz radijskih zvočnikov. »Sovjetski tanki se premikajo proti Varšavi« so z velikmi črkami ozna.-njeli listi. Kako je v tem zgodovinskem trenutku reagirala svetovna, javnost, kakšne so bi-.le možnosti za -uspeh 'morebitnega, oboroženega upora, kakšne spremembe 'lahko pričakujemo? KAJ PRAVI TUJINA? 'Za bodoči razvoj odnosov v svetu, posebno pa. še za pomoč, na katero bi lahko računali Poljaki, če bi prišlo do oborožene sovjetske intervencije, je važno, kako je na pol jake dogodke reagirala tujina. Prav tako pa so .značilni nasveti, ki 'jih ista tujina daje 'Poljakom. »New York Times« je svetoval previdnost in čakanje. Poljakom je zagotovil a-meriško moralno podporo in gospodarsko pomoč, slednjo v kolikor bi zanjo zaprosili. V ostalem pa je svetoval obzirnost, kajti vsaka izgovorjena 'beseda, ki ne bi bila na mestiu, lahko poljski neodvisnosti bolj škoduje kot koristi. (Poljaki naj sami urejajo svoje zadeve! Vsekakor zanimiv nasvet, potem ko je bilo med. in po drugi svetovni vojni Sovjetom prepuščeno, da urejajo poljske zar deve in sta jim zahodni velesili Poljake 'tudi prepustili. Britanski »Daily Mail« je dejal, da so Poljaki, sicer sprožili plaz, ki bi lahko u^ ničil sovjetski imperij v Evropi, a morajo ostati na svoji poti' proti samostojnosti zelo previdni, ker jih (Sovjetska zveza lahko še vsak trenutek stisne na isvoje »ljubeče« prsi. »Daily Express« dodaja, da je Poljska po drugi svetovni vojni dobila velika nemška področja. Ce bi se Nemčija združila, bi prav gotovo zahtevala od Poljske, naj ji ta ozemlja vrne, in Poljska bi se brez sovjetske zaščite ne mogla temu upirati. Francoski dnevnih »Figa.ro« opozarja, da se pri tej krizi ne sme zamenjati Moskve s komunizmom. Na> Poljskem ne gre za to, da bi komunizem odpravili, pač pa za notranji družinski prepir, kateri komunisti naj vladajo. Enim in drugim komunistom pa je Zahod skupen sovražnik in so do njega neprijatedjsko razpoloženi. ‘Tudi milanski »H Giorno« sodi, da so nn Poljskem zmaaigli eni .komunisti nad drugimi in se režim ne bo bistveno spremenil ne v gospodarskem, ne v socialnem pogledu. Gomulka in tovariši želijo le popraviti napake , ki so jih zagrešili njihovi predhodniki zaradi tega, ker so v vsem preveč posnemali Sovjetsko zvezo. TPoljaki so Gomulko tako podprli, ker si želijo demokairtizacijo brez tajne policije in nasilja ter si obetajo od njega izboljšanje gospodarskega položaja, ki je postal neznosen. Tudi tur.inska »La Sitami-pa« meni, da Gomulka ne bo »vedel nobene zunanje protisovjetske in notranje protikomunistične politike. Gomulka želi samo dokazati, da je neka država lahko komunistična in zaveznica. Sovjetske ^veze, ne da bi .zaradi tega padla v sužnost. Njegov uspeh je olajšalo pred osmimi meseci priznano načelo, da lahko vodi v .socializem več poti. Milanski »Corriere delto Sera« pa je ugotovil, da. je imela destalinizacija' na Poljskem podobni učinek, kakor kadar razbesnelo vodovje podre jezove. Skozi odprtino se je vlil hudournik sovraštva do Rusov, katerega so (Nadaljevanje na 4. strniti) VESTI z GORIŠKEGA Slovenska lista z lipovo vejico Brez šuma im, hrupa, se je (torej Slovenska demokratska zveza na Goriškem odlo-cila nastopiti samostojno pri prihodnjih upravnih volitvah, ki so uradno razpisane s prefektovim odlokom. Tudi Slovenski demokratski 'zvezi je namreč prefektura sporočila omenjeni odlok. Goriška Slovenska demokratska zveza stopa tako po čisti slovenski poti in z iz-kljueno slovenskim znakom, z lipovo ve -jico. Da ne ho sumničenja, očitanja in kreganja in zlasti tudi, da ne bo kakih nevarnosti, je taka odločitev pametna in edino pravilna. 2e nekajkrat pred objavo poročila o sestanku na Plaouti v Gorici, ki se je vršil 7. t. m. in na katerem je SDZ svojo odločitev, sprejeto že letos spomladi, ile potrdila, so slovenski levičarski listi, »Primorski dnevnik« in drugi, povedali, d® so se goriški £ron,taši odločili za nastop pri volitvah povezani z vsemi levičarskimi silami, in to vsaj na deželi. Vemo tudi, da so slovenski levičarji, to je frorataški komunisti, ,za tak nastop le sprejeli predlog italijanskih komunistov, S katerimi so odločili hoditi brezpogojno po isti poti. 'Pokopana je namreč fronta Slovenskih in Cucchi-Mag-namijevih neodvisnih socialistov in nasledilo ji je nekako slepo uboganje italijanski komunistični partiji. 'Sicer pa je že nekaj let od tega, kar so gor iški frantaši svojo 'Samostojno politično organizacijo razpustili in se predali italijanski. Slovenska demokratska zveza je tedaj objavila svoje pomisleke! iFrontaši gredo 'torej svojo levičarsko pot, povezani z italijanskimi komunisti; Slovenska demokratska zveza pa, svojo samo slovensko in demokratično pot. Druge izbire za SDZ ni, kajti njen tra-idcidnadni program je: zaščita Slovencev v -Italiji v vsakem oziru in obramba, pred komunizmom, ki je prizadejal toliko zla, našemu ljudstvu in še ga prizadeva. Trajni množični pobegi iz 'matične države, kjer vlada .komunizem, zgovorno pričajo, da baši bratje tam trpijo. Zakaj samostojni? Sicer pa .so zlasti :za našo deželo povezave v enotno listo neumestne, ker predstavljajo dvbjno nevarnost. Prvo, ker bi enotna. Usta morala biti' sestavljena na številčni enakosti kandidatov enega to drugega prepričanja ter bi se zgodilo, da bi levičarji tiho postavili še drugo listo, ki bi zmagala, vsaj, kot manjšinska. Tako bi levičarji obeh list ,na spreten način dosegli večino in prevzeli občinsko upravo izključno v »voje roke, Ali Upravne volitve na Goriškem 16. decembra S prefektovim odlokom od 16, it. m. so razpisane upravne volitve na Goriškem, ki .se bodo vršile 16. decembra. Prvega novembra bodo župani vseh občin prefektov odlok razglasili in objavili navodila za vlaganje volilnih list in drugih zadevnih zakonskih predpisov. Volitve se bodo vršile v 23 občinah za obnovitev občinskih svetov In v 16 okrožjih za izvolitev 24 provincialnih svetovalcev. 16 svetovalcev bo izvoljenih v 16 o-k rož jih 'ha prvem štetju, to je izvoljeni bodo tisti, ki dobijo večino glasov; 8 svetovalcev pa bo izvoljenih .na ostankih in s proporcionalnim sistemom. Občinske volitve se bodo vršile tudi v Doberdobu, Gorici, Sovod-,njah in Steverjanu. pa bi se zgodilo, da Mr kaka frakcija italijanskih volivcev postavila manjšinsko 'lišto in prišla v občinski svet v čisto slovenskih občinah. Tako modrost so uganjali komunisti, frohtaši, novo ti star ji in razni dr. Ježi v 'Nabrežini, kjer so na račun slovenskih demokratov privabili - občinski svet šest italijanskih svetovalcev!.., Sicer pa se, kot rečeno, SDZ bori za zaščito Slovencev v Italiji Ln za obrambo slovenskega ljudstva, .pred komunističnim ustrahovanjem in sploh pred komunistično nevarnostjo, da. mu ne, bo nekoč treba postali suženj na svojem domu, izgubiti .tisti košček zemlje, ki si ga je krvavih .žuljev pribori), in bežati za soncem in kruhom v tujino.... Jasno je tudi, da v danih primerih ter po težki izkušnji tržaške Slovenske, demokratske zveze in. Katoliške skupnosti gor iška SDZ ne more miti misliti na kako drugo povezavo, na primer s tistimi, ki 'komunizma ne obsojajo in .ga celo zagovarjajo ln podpirajo. Desetletna ižkušnja goriš,ke SDZ, ki se, kakor vsi vemo, nenehno bori za častno spoštovanje in uživanje pravic Slovencev v Italiji im iza učinkovito obrambo slovenskega ljudstva pred komunizmom, zahteva pogumne, in poštene predstavnike našega ljudstva v izvoljenih .svetih javnih ustanov. Na drugi sira-ini pa svetuje previdno izbiro prijateljev, ki 'bi se ji za volitve radi pridružili. Volilni program SDZ ne išče zmage za vsako ceno. Cina vodi odkrito politiko in ima, slovenski program. V volilni boj gre verjetno s programom, ki 'zadeva vsestransko zaščito Slovencev v Italiji. Leta 1947 je .zahtevala in dosegla izglasovanje deželne avtonomije, Uveljavitev te avtonomije zahtevajo danes tako levičarji kakor demokristjani. Tudi prvi sadovi šolskega programa, so že tu, kajti stojimo tik pred razpravljanjem v parlamentu o zakonu za slovenske šole, in .SDZ ima dobro upanje, da se bodo njene želje, kar se nekaterih členov tega zakona tiče, upoštevale. 'Sicer pa 'pričakujemo objavo celotnega volilnega, programa Slovenske liste z znakom lipove vejice in smo prepričani, da ga, 'bodo lahko sprejeli vsi Slovenci na Goriškem in da bodo za 'to listo volili tudi tisti, ki niso v vrstah SDZ. pa se prištevajo .za Slovence! Možata linija novolistarjev! Dosledni svojim . . . raznovrstnim 'linijam pišejo novolistarji y svojem glasilu od 11. oktobra 1956, stran 7: Socialni kotiček: »Po liberatao-kapita-lističnem nazoru veljajo v gospodarstvu načela povpraševanja in ponudbe in pa ■pravila, da je .trgovina pač trgovina, s katero morala nima nič opraviti. ....Po tem .zmotnem nauku, ki je enako živ v 'Ameriki kot v Sovjetski Rusiji, je dovolj, da človek zadosti telesnim in morda še estetskim potrebam.« Zakaj bi bili pesimisti?: »Zaupanje lahko imamo tudi v tiste italijanske demokratične sile, ki imajo v svojem političnem programu poleg drugega narodnostno strpnost in spoštovanje pravic narodnih manjšin.« Novolistarji so torej za moralo povsod, tudi v gospodarstvu, hkrati pa tudi za zmago levičarjev, to je socialistov in komunistov, ki bodo seveda vodili gospodarsko politiko po vzgledu Sovjetske Rusije — Titove Jugoslavije! Res lepo »zaupanje« imamo v te sile.... Nouo poslopje zo gorišfto hranilnico V oktobru so začeli podirati staro pošlo pe na vogalu korza Verdi in ulice Diaz, kjer je bito stara goriška kavarna in mesnica. Na tem mestu bodo v novembru pričeli graditi novi sedež goriške hranilnice, ki bo eden najmodernejših v našem mestu. V njem bo poleg prostorov za u-rade tudi bar in velika, ‘kavarna, stanovanja in avtomobilske garaže. Novo palačo, ki bo v okras Gorici, bodo gradili dve ali tudi tri leta, stroški bodo 'znašali čez 250 milijonov lir. „Piccotooau Preteklega, meseca septembra so, kot znano, gorički italijanski liberalci sklicali posebno konferenco, ina katero so vabili na prosto udeležbo vsakogar, in na kateri so razpravljali o perečih 'gospodarskih vprašanjih Gorice in sploh go-riške province. »Demokracija« je o stvari poročala in izrazila svoje mnenje, da so .gorički italijanski liberalci v svojem živahnem dedovanju vendarle vredni u-pošitievainja ter da bodo verjetno uspeli .tudi na prihodnjih upravnih volitvah. Proti takemu pisanju »Demokracije« se je strupeno oglasil »Piccolo« od preteklega. tedna, izlil' na »Demokracijo« svoj običajni šovinistični žolč in ji hotel dajati neke vrste lekcij glede njenega političnega in .strankarskega ‘zadržanja im opredeljevanja. Skratka: »Piccolu« ni pogodu, da je »Demokracija« nekako prerokovala uspeh italijanskih liberalcev na volitvah. Med stavki »Piccolovega« napada zveni njegova želja, da bi »Demokracija« izrazila svojo naklonjenost raje neki drugi italijanski stranki.... Zlasti ne igre »Piccolu« pogodu želja .»Demokracije«, da bi se italijanski liberalci ne 'izkazali za šoviniste nasproti Slovencem. Predvsem naj: .s ite-ga mesta .poudarimo, da je »Demokracija« o dejavnosti italijanskih strank .poročala popolnoma nepristransko in strogo .stvarno. Sam »Pic-colo« od nedelje 21. t. m. daje »Demokraciji« prav, ko piše', da .bodo liberalci dobili enega [Svetovalca v goirški mestni svet, medtem ko do letos .niso imeli nobenega! Na drugi strani pa je res, da .ti goriški ■liberalci niso ali vsaj niso znani kot kaki 'bivši in hudobni, fašisti. Zdi se nam za- Sklepi občinskega in pokrajinskega sueta Sedanji goriški občinski svet je ob koncu svojega 'zasedanja, ker je njegova poslovna doba pri kraju. Razpravljali so in odobrili obračun prejšnjih let in proračun za prihodnje leto 1957. Po tem proračunu hi občina imela prihodnje leto le 48 milijonov dir primanjkljaja. Bližajo se volitve in morda je tudi ta proračun uravnan z ozirom na volitve.... Razpravljali so tudi u prošnji tvrdke IMCA •za dovoljenje, da sme zgraditi stavbo na korzu za palačo Teatro Verdi. Ker pa občina želi podaljšati do korza ulico, ki (bo potekala od' ul. Roma do trga Miunici-pio, torej po kraju, kjer IMOA misli zidati, so svetovalci bili zadevno različnega mnenja, Vendar iso prošnji ugodili in IMOA mora. novo stavbo zgraditi v roku enega leta. Dr. Birse je bil proti temu, da se prošnji IMCA ugodi. iNa isti seji je g. Bratuž prosil, naj bi vodovod z Oslavja potegnili do Steverja-na. toda župan je bil mnenja, da cevi, ki jih rabijo na. Oslavju, ne bi dovolile o-st var it ve vodovoda do Sleverjana, stroške pa, da bi seveda morala nositi le šte-verjanska občina in ne gorišk . Odobrili so tudi proračun obciuskh ustanov z.a. elektriko, plin in vedo. V proračunu je tuid 80 milijonov lir, s katerimi bodo zgradili dvanajststanovanjsko hišo, ki da bo dajala lepe dohodke. Naj omenimo še to, da je svetovalec g. dr. Birsa interveniral pri županu zaradi prometa s težkimi motornimi vozili po .ulici Lunga, ki je za tak promet preozka in škoduje šibkim stavbam z nevarnostjo, da jih tudi podre. Zupan je dr. Birsi obljubil, da' bodo ta promet po omenjeni ulici: ustavili. Na seji provincialnega sveta, so razpravljali o obračunu za leto 1855 in ga odobrili. Svetovalec g. Bratuž je glasovat proti, ker niso sVoječasno dali podpore slovenskemu Sirotišču. Vesti Iz Sfeoerfana V nedeljo 21. t, m. se je vršila seja našega občinskega sveta', na kateri so razpravljali in odobrili proračun za leto 1957, ki predvideva. 15 milijonov dohodkov in 18 milijonov lir izdatkov. Svet je ugodil prošnji uradnika g. Koršiča, da sme imeti stolno bivališče v Gorici. To je .bila zadnja seja tega sveta, izvoljenega lete 1961. Po odpravi samostojne občine za časa fašizma in ponovni obnovitvi občine .je bil to prvi izvoljeni ob' činski svet. Na nedeljski zaključna, seji je župan g. Podveršič to opomnil in poudarit, da ie ta prVi prosto in demokra- tično izvoleni svet. Samo po sebi je umil j Ivo, je dejal župan , da so se po tolikih letih nevajenosti in ‘brez izkušnje svetovalci znašli v obnovljeni občini pred marsikatero težkočo to nevšečnostjo. »Toda. mi smo storili vse — je dejal župan — kar je 'hiilo v .naši moči, da smo »voj leta 1951 'začrtani program v bistvu izvedli. 'Porabili smo vsa sredstva, ki so nam bila na razpolago. Kar pa ni še izvršenega, je .krivda Rima, ne naša, kajti naše prošnje ležijo-v Rimu in čakamo na njihovo rešitev. Vsi, prejšnji župani, občinski svet ta jaz, smo storili vse, kar je bito v naših močeh. Na škodo naše občine nismo opustili prav ničesar.« f Nadja Ferfoljeva iz Doberdoba Leto dni bo, odkar je mala Nadja začutila čudne ‘bolečine. Njeni starši so takoj poklicali zdravnika, ki je svetoval, naj jo peljejo .za nekaj dni v 'bolnišnico, da jo bodo pregledali in opazovali. Po drugem pregledu so ugotovili, da ima Nadja raka in so jo operirati. Zdravniki pa s-o povedali, da ni upanju za ozdravitev. Toda Nadji je šlo na boljše, imela je dober te.k in se je gibala brez 'bolečin. Zato so starši iz zdravljenjem nadaljevali in upali na popolno in trajno ozdravljenje preljubi jene hčerkice. Dva meseca zatem je Nadja že skakala, kakor da bi bila popolnoma zdrava! Se meseca maja je obiskovala šolo. Toda. nekega dne jo je zelo 'bolela noga ta se ji je pojavila, vročina. Nekaj dni kasneje so jo zopet prepeljali v bolnišnico, kjer so jo drugič operirali. Pa le mi bila več prejšnja Nadja.... Ugajala ji je igra in televizija. V vsem so ji njeni od strahu pred težko usodo skrušeni starši nudili, v vsem ji ustregli, da so jo le videli veselo. Pretekli mesec je uboga Nadja legla v poste! ‘o in po velikem trpljenju je v četrtek 18. t. m. svojo blago, nežno dušico izdihnila! Njenega pogreba se je udeležilo veliko število domačinov. Pred hišnimi vrati so ji dekleta zapela v slovo Marijino pesem. Njena prijateljica' Marica Frandoličeva se je poslovile od nje s sledečimi 'besedami: »Otroci Marijinega vrtca in vsa' druga šolska mladina se poslavljamo od: tebe, draga' naša Nadja! Ne bomo se več skupaj igrale, pele, učile in molile, e živo se bomo spominjale tvojega lepega življenja.. Bila si pridna doma in v šoli. Rada si molila, ZAHVALA Gb izgubi naše predrage mame in stare mame Uršule Tomšič se iz srca' 'zahvaljujemo za izraženo sožalje vsem prijateljem in znancem, domačemu č. g. župniku, 'župniku, iz Doberdoba, g. zdravniku Marjanu Bregantu, Vsa zahvala g. Karlu Černiču za poslovilne besede na grobu, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki .so z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Sovodnje, 22. oktobra 1956. Žalujoča družina sin PETER, soproga in vnuki. pela, ljubila Marijo Devico in se iz veseljem udeleževala Marijinega vrtca. Rada si imela starše to predstojnike, •zato te je imel Jeziušček rad to te vzel k .sebi v nebesa, kjer se veseliš v družbi angelov in moliš za nas, ki smo ostali na 'zemlji. Moli za vse, ki so te ljubili in katere si tudi ti ljubila. Mi; .te ne bomo pozabili y naših molitvah. Prosi ljubega Je-zuščka, da bi se nekoč 'zopet vsi skupaj sešli m se pri dobrem Bogu brez konca radovali. Na svidenje, draga in ljubljena Nadja.!« 'Na pogrebu so jo nosili njeni bratranci, spremljaila pa so jo dekleta v belem. (Na pokopališču je pri odprtem grobu spregovorila še njena sošolka. Zorice Lakovič: »Ljuba 'Nadja! Ko smo se lani poslovili od šole, si bila tudi ti med nami ir. se veselila prijetnih počitnic. Šolska vrata so se zopet odprla, a tebe ni bilo.... Vsi smo te pogrešali in srčno upali, da boš vendar spet prišla, in nam s tvojo pridnostjo bila vsem za vzgled. Vest, da si nas za vedno zapustila, nas je globoko persunila. Ljuba Nadja-, pozdravljam te v imenu vseh učencev: Zbogom!« Na- grobnico »Nad zvezdami« je zapel domači zbor. * * • Težko prizadeti Ferfoljevi družini, u-žaloščenim staršem in hčerki Mariji izreka iskreno sožalje Kmetska delavska' zveza iz Doberdoba. Sožalju pa se pridružuje tudi uredništvo »Demokracije«. NOVICE IZ SLOVENIJE PRVI ZAVOD ZA VARJENJE V JUGOSLAVIJI Dne 28. septembra so v Ljubljan odprli prvi jugoslovanski’ zavod za varjenje. Pred otvoritvijo zavoda je bito v prostorih Oddelka za rudarstvo to metalurgijo seja, a katero so proslavili petletnico slovenskega društva za varilno tehnika Zastopane so 'bile tudi druge države, kakor Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Nemčija. Norveška, Španija In Švedska ter Mednarodni Inštitut za varjenje. ZAKAJ SO KONZERVE DRAGE Konzerve so v Jugoslaviji precej drage, to pa' zato, ker morajo za izdelavo pločevinaste ambalaže uvažati 'na leto nad 5000 tort bele pločevine. Sedaj proučujejo možnost lesene, steklene, papirne to plastične ambalaže, ker bi seveda vplivalo na znižanje cen, konzervam. SLAB LOV NA JADRANU Tudi četrti letošnji mrak ni p rineš - ’ pričakovanega uspeha pri lovu na plavo ritbe v srednji Dalmaciji. Skupno so ulovili 126.000 kg plave ribe. ki so jo povečini odipremili v tovarne ribjih konzerv. radi tega zelo čudna ta »Piecolova« jeza, kar smo o liberalcih poročali stvarno in izrazili željo, da ne bi bili šovinistični, medtem ko j-e ne dolgo od tega prav »Piccolo«, skoro bi rekli, veselo, čeravno netočno poročal o kandidaturi iza. mesto goriškega župana nič manj kot samega 'bivšega fašističnega .poslanca inž, Cacce-st-joJ... Ne moremo in ne maramo ničesar o-čitatii miti inž. Cacceseju, toda zdi se nam, da je -med liberalci, ki j,ih »Piccolo«, sodeč ,po njegovem pisanju, .zavrača, ,in 'bivšimi fašisti1, zlasti na tem področju ta za mas Slovence, vendarle neka razlika.... V vladi pa italijanski liberalci sodelujejo z demokristjani, zakaj bi jih morali v Gorici prezirati? »Piccolovo« pisanje je torej nestvarno in precej šovinistično, zlasti ko trdi, kljub svoji jezi proti libearlce-m, da bodo vse italijanske stranke v Gorici vedno 'budno na straži .iitailijamsfva! To se pravi: za vsa/ko ceno proti Slovencem!... 'Sloveinci pa nismo in ne maramo biti hlapci- nobenemu in 'bomo še naprej ter ■jali dostojanstveno enakopravnost. GOSPODARSTVO SETEV PŠENICE. Zaradi pozne trgatve se je letos itudi .setev pšenice nekoliko zakasnila-, kar pa- pri sedanjem lepem vremenu ni nobena poznina. 'Poleg tega pa moramo tudi vedeti, da ker sejemo skoro izključno le zgodaj zoreče vrste pšenice, je bolje, da s setvijo nekoliko zakasnimo. Največji donos mam da pšenica, sejana v zemljo, ki je bila prejšnje leto pognojena s hlevskim gnojem. Zemljo maramo .globoko preorati in dobro zdrobiti. To-dosežemo najceneje, če zemljo orjemo s traktorjem. Ko smo zemljo izorali, .potrosimo po površini umetna: gnojila in nato dobro pobranamo. Branati moramo še svežo zemljo, ker le 'tako jo najlažje zdrobimo. 'Paziti moramo, da na njivi, .kjer bomo sejali pšenico, ne ostanejo kotanje ali luknje. V teh 'hi se nabirala to ostajala voda in tam bi pšenica .ne rastia ali le slabo rastia. Kot umetno gnojilo se priporoča1 zlasti celovito 'zrnkasto gnojilo IP.K.N., ki vsebuje v določenih odstotkih fosfor, kalij ta dušik ter razne mikroelemente (cink, .bor, magnezij itd.), ki so-za dober uspeh pridelka neobhodno potrebni. Kot sorte pšenice se je najbolj uveljavila »S. Pastore« in poleg te »Mara«, »Ba-udi«, »Te v e re« in še kakšna. iSemena posejemo na 1.000 kvadratnih metrov površine po 16 do 20 kg, kakor je pač čas bolj izgodenj ali pa pozen. Setev naj se vrši .po možnosti .izključno s sejalnim -strojem. S tem prihranimo na semenu in tudi setev sama je enakomerna, 'kar je važno -za uspešen pridelek. Na ta način je pšenica sejana v vrste, med katerimi je .prazen prostor, da lahko- zrak obkroža stebla, -kar' je zelo važno, zlasti kjer j-e podnebje -bolj podvrženo rji, to je, kjer je zemlja bolj vlažna. Pred setvijo razkužimo seme s prahom »Caffaro« da ge obvarujemo smet-•1 Živosti, ter ~ prahom »Aldrin«, da. ga obvarujemo pred raznimi .zajedavci. -Prahu »Caffaro« rabimo po 250 gramov na 70 kg semena 'in .ravno toliko prahu »Aldrin«. Kjer 'sejemo pšenico, moramo vse obrobne jarke izčistiti, da se bo voda lahko odtekala. Pomnite: kjer leži .voda, ni nobenega pridelka! V VINOGRADU. V sedanjem lepem vremenu po -trgatvi marsikdo ne najde boljšega dela, kakor da- gre in začne re-'zaiti trte. 'Nič bolj- .napačnega! Predvsem, dokler itraja sedanje lepo vreme in so listi še zeleni, trta še vedno živi to raste ter 'krepi trtni les in rodilna očesa. Da les dobro dozori je velike važnosti za slučaj mrzle, ledene .zime, kakršna, je bila ina primer v minulem letu. Zlasti pa ne smemo pred koncem februarja obrezovati mladih, do treh let starih tnt, ker so te bolj nežne in zato bolj občutljive za mraz. V SADOVNJAKU. Tukaj lahko očistimo sadno drevje s tem, da odstranimo suhe ali polomljene veje ter 'take, ki se križajo. Mlado drevje in breskve pa bomo obrezovali kasneje, to je, ko že mine nevarnost hudega mraza. VOŠČILO Vodstvi to somišljeniki Kmečko-delav-skih zvez iz Doberdoba to 'Sovodenj želijo gospodu dr. Avgustu Sfiligoju k njegovemu rojstnemu dnevu vse najboljše to mu iz srca 'kličejo: Naj Vas ljubi Bog ohrani zdravega in čilega v krogu družine in v dobrobit vsega slovenskega naroda ! Bog živi našega, jubilanta! AVTOTAKS Mar4 1 CO Kova v ■ Cl o< GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za preooz potnlkoo po Goriškem in v Jugoslavijo OBLETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE NAZNANJA MORDA PROTIREVOLUCIJO Učbenik nadvlade komunizma Revolucija je vnetljiva snov in nič drugačna ni protirevolucija - Pri eni in drugi nastaja požar iz komaj vidnih ogorkov r V teh dneh postaja komunizem zopet enkrat prva zanimivost svetovnega javnega mnenja. Prvič v svoji zgodovini pričenja preživljati rta lastni koži sadove tistih naukov ■in zločinov, ki jih je sam sejal. Ali jih bo tudi prebavil brez najtežjih posledic zanj, je težko prerokovati. Ena sama lastovica ne prinese pomadi, jate lastovic pa so njene za-nesljive oznanjevalke. Bolj ko kdaj koli je svobodnemu človeku potrebno natančno poznanje nasprotnika, in vseh tistih poti, ki se jih poslužuje. Učinkovitost politike je odvisna od širine, globine in natančnosti znanja, ki je temelj operativnih posegov. Nezwcn\je vodi v brezbrižnost in končno v pogubo. Zato si skrbno oglejmo nekaj osnov iz Učbenika komunistične zavojevalne tehnike. Tudi goriškim rojakom naj služijo te osnove v premišljevanje in premislek. Jasno in. točno definicijo komunizma je postavil Sir Winston Churchill, ko je .dejal: »Komunizem ni zgolj versko izpo-vedanje, pač pa je obenem načrt za vojni pohod. Komunist ni 'zgolj nosilec določenih .nazorov, pač pa je tudi z dolžnostmi najstrožje molčečnosti zapriseženi poznavalec dobro premišljenih sredstev in njihove .nasdlniške uporabe.« Čeprav -mnogi razumni ljudje točno poznajo izmenja.o-če se razmerje med .teorijo in prakso komunizma, vendar nagibajo le pre,ra.di k izključinemu ocenjevanju komunizma kot veroizpovedi. Govorijo o marksistični »filozofiji«, pri tem pa: podcenjujejo sredstva in tiste postopke, ki so v .zgodovinskem razvoju komunizma čedalje bolj izpodrivale idejo in jo nadomeščale z načrti vojnih pohodov. Pri tem pa je komunizem uporabljal teorijo za ideološko opravičevanje terorističnega nasilja, praktičnega komunizma. V današnji politionii situaciji je vsekakor važnejše ‘ukvarjati se s tsrategijo in taktiko komunizma kakor pa ,z njegovo .ideološko prevleko. Ljudje dobre vo-Ije in bistrega duha se morajo ob vsakem trenutku zavedati, da komunizem s voj,e razširjenosti nt dosegel s prepričevalno .močjo svojih namišljenih idealov, pač pa, da je zavojeval mnoge narode 's svojo organizacij® in propagando, zgrajeno na izkušnjah poklicnih revolucionarjev in ne z apostolsitvom dialektičnega materializma. (Profesor Stefan Possony, ki predava mednarodno politiko na vseučilišču Geor-geiovra (Wash.ing.ton, D. C.), je izdal ,pomembno delo pod naslovom »Commun st techniques of World Revolution« (Komunistična tehnika svetovne revolucije), v katerem je izbral vse na Zahodu zna;r.,3 vire in dokumente in z zgodovinskimi a-naliizami prikaiza.l uporabo komunistične zavojevalne tehnike. Knjigo čita čitaitelj kot učno knjigo komunistične zavojeval-nosti. .Za, evropskega čitaitelja je posebno ■pomembna okoliščina, da so v kinj:igi jzbra.nl .najboljši viri ameriškega Kongresa o komunizmu. Po3iSony označuje komunizem kot »»nanosi o izkoriščevanju vseh mogočih konfliktov«. Za tako označbo zgovorno govorita dve dejstvi: 1) malopomemibniasi, ki jo partija posveča partijskemu programu in 2) veliko važnost, ki jo komunistični klasiki izpričujejo strateškim in vojaškim vprašanjem. Ze sama množina spisov Manca in Engelsa o vojaških znanostih dokazuje, kako sta se oba komunistična klasika trudila, da bi 'utemeljila teorijo, ,»da je bila dezorgani-zacija armad in popolno razsulo discipline prav tako pogoj: 'kot rezultat vsake do sedaj 'zmagovite revolucije.« Vsi ,ti spisi poudarjajo tudi povezanosti, gospodarskih, psiholoških, diplomatskih in vojaških faktorjev ob vsaki razprtiji, zato so očetje 'komunizma istočasno tudi očetje totalne vojne. Totalna vojna -totalna revolucija 'Razvoj tega komunističinega neuka o totalni vojni in totalni .revoluciji nakazuje 'Possony s pregnantniml prikazovanji glavnih zastopnikov teh zamisli Marxa, Engelsa, Tirooki.a. Stalina, pa tudi Si-novjeva, Tuhačevskija in Sapošiniikova. Odlično prikaciuje pisatelj tudi spremembe itaga nauka, ki so jih nakazovale izkušnje v teku razvojne dobe. 'Načelno se kaže ta razvoj v preobrazbi Marxoveiga pojmovanja o narav',nem in neizogibnem propadanju kapitalizma. Kapitalistična družba naj 'bi ,s svojo demekratičirjo ureditvijo propad'a s pomočjo umetnega terci vanja najtežjih kriz in je zato popolno uničenje te družbe mogoče le z uporabo strategije in taktike nasilja. Vsebino tega nauka .si moramo razlagati tako, da morajo komunisti iz vseh sporov, postranskih in sluča;.nostnih, k! so jih sami sprožili; izvleči čim več koristi, im to na vseh področjih gospoda,r-stva, propagande, kulture, diplomacije in vojaških znanosti. Pri tem se morajo posluževati vseh sredstev, ki so na razpola-igo. Za dosego svetovne revolucije niso ikomunisti vezani na neko določeno obliko. V tem naukiu neprestanih konfliktov, ki ni iniič drugega ikot sodobna .razširitev teorije o razredni borbi, zavzema, vojna mesto pomembnejše faze v nenehnih sporih. Tudi mir je samo nadaljevanje sporov z nevojaškimi sredstvi. Osnovno pravilo tega nauka pravi: Uporaba nasilnih serdstev je nujno potrebna in neizogibna zato, ker mora biti njen cilj demoralizacija nasprotnika. Komunizem mora nasprotniku s takim postopanjem preprečiti, da bi se sam po-služil nasilja. Cilj, te '»razširjene strategije« je razkroj nekomunistične družbe kot celote, odstranitev vseh njenih ustanov im vzpostavitev »revolucionarne situacije« kot priprave za polastitev oblasti po kcmu>-nističnih zarotnikih. Uporaba tega nauka vodi komuniste, kjerkoli že nastopajo, k nastopom, ki i majo le malo opravka z uresničevanjem svojega tveganega n zastarelega partijskega programa, pač pa je njihov cilj povezava z vsemi nekomunističnimi skupinami. .Z njimi se zavzemajo za odstranitev vseh neipovoljnih razmer, ki tlačijo narode. 'Te razmere propagandistično spretno pretiravajo ali pa- pomagajo celo sami take razmere ustvarjati. Obljubljajo s .polnimi ustmi odstranitev teh razmer s komunistično rešitvijo in poskušajo ,z vsemi sredstvi motiti napore, ki gredo za, tem. da nevšečnosti odstranijo z drugačnimi, in ne komunističnimi rešitvami'. Pri izvajanju teh svojih namer nastopajo poleg nasilnih metod tudi z ne- nasilnimi sredstvi, poleg nezakonitih se poslužujejo tudi zakonitih organizacij. Revolucijo sprejemajo, pa naj jo vodi podzemlje ali naj jo ukazujejo vrhovi, naj jo zasnujejo domači nezadovoljneži ali naj jo podpira, sovjetska vojska. Teror povezujejo a razkrajanjem, stavke s sabotažnimi dejanji, maloudšnost z antimilioarizmom. Namesto odkrite vojne ir.es topajo v določenih razdobjih z nevojaškimi borbenimi oblikami, z dipioma-tičnimi pogajanji ali z »mirno koeksistenco«. Kot zadnji odločujoči faktor pripeljejo na bojišče Rdečo armado, ki naj končno .pobere vso smetano svetovnih razprtij. Izid tega nauka o »neprestanem vznemirjevanju množic« ni morda zaja-ni-čenje trajnega miru: ali pa, zagotovitev 'blaginje delovnemu ljudstvu, pač 'pa u-s.tvairitev tistega stanja, ki ga je že leta 1917 označil P&rvus z naslednjo ugotovil itvijo: »Edini uspeh 'boljševizma je, da se drži na oblasti. Oznanja laž, da izrablja oblast, da bi a njo 'branil koristi proletar .riata, v resnici pa izrablja proletariat zato, da se obdrži inia oblasti.« »Revolucionarna situacija" 'Zelo razširjena je zmota, da so uspehi komunizma zasluga njegove tehniške vstaje in rezultat samohotnih ljudskih akcij. Pri tem ljudjde 'pozabljajo na dolgo vrsto let priprav v spletanju zarotniških mrež, pri katerih je dejanska vstaja samo ena izmed številnih pentelj te obsežne mreže. 'Prav zato polaga komunistični nauk neprimerno večjo važnost na pripravo pogojev, na ustvarjanje »revolucionarne situacije«, kakor pa .na samo izvedbo všteje. Pri tem je potrebna izvedba naslednjih ukrepov: 1) pridobivanje množic s propagandističnim istovetenjem njihovih teženj s teimjami komunizma/; 2) najstrožja organizacija revolucionarnih kadrov, partijskih zaslužkarjev in delavskih borbenih sil; 3) izloči- »*!*<*! t MS m ■ mm J ut g§|f| NOVA SOVJETSKA 'POLITIKA: VEN IZ KONC EN TR ACIJSK IH TABORIŠČ; MARS V PREVZGOJE V AUNA TABORIŠČA' tev organiziranih in neorganiziranih sil nasprotnika. V podrobni analizi ruske oktobrske revolucije prikazuje Possony uporabo nauka za pripravljanje »revolucionarne situacije«. Boljševiki niso zmagali na podlagi dalekovidnega 'boljše v iškega načrta, pač pa a izkoriščanjem in posebno še z ustvarjanjem razprtij' od slučaja do slučaja. Važnejše od zasedbe ključnih .postojank med vstajo jim je izgledalo izoblikovanje oblastnega dualizma med provizorično vlado .ne eni strani in petro-gra,iškim sovjetom na drugi. Spretno so navijali mirovno .in agrarno propagando, vnašali v armado demoralizacijo in! zaprisegah vojaške enote na poslušnost komunistični partiji. Istočasno so razkrajali avtoriteto vlade in omrtvičili delovanje demokratičnih in. socialističnih strank. Dolgo pred oktobrom so vlado oropali vseh sredstev oblasti z razkrojem v armadi in s propagiranjem »revolucionarnega malodušja«. Ustvarjanje ».revolucionarnega malo-, dušja« je že od Marxa dalje glavno vodilo komunistične zavojevalne tehnike. S propagando pacifizma pripravljajo komunisti oborožen spor tako, da oslabijo že nvaprej oborožene sile in jih nato z lahkoto tudi odstranijo. Tako so postopali tudi v Jugoslaviji, kjer so bili v da nih trenutkih najintimnejši 'sodelavci in podporniki ustašev. Uporabo in učinke tega »revolucionarnega maodušja« prikazuje Pos,sony še na mnogih drugh pri merih: na razpadu ruske armade, na .razkroje vanju zavezniških intervencijskih armad, na sodelovanju komunističnih in nacističnih razkrojev«!nih metod na predvečer druge svetovne vojne in končno tudi na komunističnih vplivi!* pri prenagljeni demobilizaciji' ameriških oboroženih sil 1. 1945. Na podlag doku-mehtarističnega gradiva analizira pisatelj strukturne skladnosti neposredne obdelave oboroženih enot s političnimi in množičmo psihološkimi akcijami na domačih tleh. Tudi danes igra ustvarjanje »revolucionarne malodušnosti« važno vlogo v komunistični propagandi, Objavljanja »mirne koeksistence«, gibanje partizanov miru,, propaganda proti atomskemu orožju in razorožitvi sploh, to so samo nekatere vidnejše robote komunističnih dninarjev. :Kot slepo orodje za ustvarjanje »re- volucionarne situacije« služijo poleg poklicnih partijskih zaslužkarjev še razne »fronte« kot »pogonski pasovi« revolucije. Possony natančno popisuje orgainize-torično gradnjo in posamezne zvrsti »ljudskih front«. V podrohnih poglavjih ;e popisano delovanje komunističnih starnk, delovni nar čin1 partijskih celic in njihova nujna povezava- z zakonitimi organizacijami, -kakor tudi oblike sodelovanja med partizani in armado. »Revolucija od zunaj" Pri vsem »socializmu v lastni deželi«, ki ga prav v novejšem času tako vneto ■razglašajo posamezne komunistične -vladavine :in posebno še Sovjetija, ne smemo nikoli pozabiti. da> vodi strateški >na- /Tvy ^ Kdor za svobodo ni voljan umreti, v verigah je obsojen pač živeti! črt boljševikov k enemu samemu cilju, ito je k preobrazbi ruske oktobrske revolucije v svetovno revolucijo, izjave komunističnih poglavarjev na zadnjem moskovskem kongresu ne dopuščajo v tem oziru najmanjšega dvoma. Ta oilj pa lahko dosežejo komunista samo s popolnim izločenjem nasprotnika, t. }. meščanske«* sveta. Od zjnameniteiga nemškega stratega Clausewitza si je Lenin izposodil misel, da -je poleg sovražne armade in sovražnega ozemlja najvažnejše operacijske področje v oboroženem spopadu volja nasprotnika. Vse do današnjih 'boljševiških prerekanj o strateškem letalstvu in a-tomskih bombah še vleče skozi vso komunistično vojaško teorijo vprašanje, kje j-c sedež »življenjske sile« nasprotnika in s kakšnimi Sredstvi bi ga zadeli. Pod besedo »življenjska sila« razumejo fooljše-viki prav talko politično družbo kakor vsa tvarina in človeška sredstva 'nasprotnika, ki predstavljajo ofenzivno udarno silo. Prav razbitju te sile služijo napori za ustvarjanje »revolucionarne situacije« v notranjosti nasprotnikove družbe in za vojaški poseg od ziBiBj. . V teku zgodovinskega razvoja se je težišče te kombinacije za- razdejanje »življenjske sile« preneslo iz »notranje revolucije« nai »revolucijo od zunaj«, -na revolucijo _s pomočjo Rdeče armade. Sovjetija je na it» način postala, glavni instrument svetovne revolucije. Revolucionarnim gibanjem .izven Sov jetije je določena izključna naloga, da sluižijo koristim Sovjetije. V komunističnem operativnem nauku postaja zlasti pri Tuliačev-skem In Stalinu sovjetska armade čeda-(Nadaljevanje na 4. strani) iiitiiiiiimiiiiiiiHimiiuiiMiimiimiiiiiniiiiimhiuiiiHmiiiiuiiumttiHinmimiimiHinmtiMmHMmHimmHmiiMimHM POP ČRTO ZADEVA KUKIN V ponedeljek zjutraj Andrej Kuk in ni prišel, v pisarno. Sele po -dveh polnih u-reh je njegov predstojnik Saša Platonič -opazil odsotnost, čeprav je -bila njegova ljudska dolžnost, da že po prVih dveh minutah in ne šele po dveh urah po pričetku delovnega čaisa. nadzira prisotnosti o jrbja. Prav zaradi te zanikmosti se je Platoničev glas izredno okrepil. »Vi banditi! Pisarniške stenice! Lenuha rska druha!« je 'kričal ina ves glas in v obraz je bil -najmanj tako rdeč kot zastava revolucije. »Ha, že spet sabotirate petletko, banda ušiv«, vi državni sovražniki!« Nato je Platonič globoko .zadihal in siknil skozi zobe- »Kje je Kuk in sprašujem 'že celo večnost.« Vsi trije Kiukinovi tovariši so strmeli na prazno stolico, kot da so šele ta trenutek opazili, dai Kuki,na ni v pisarni. ),To je injegove stolica,,« je dejal Aljo* &a in je s peresnikom pokazal na stolico. Napravil :e obraz, kot da sam veruje v to. kar je dejal. »Ti idiot! 'Pokveka zabita! Kaj sem vprašal po .njegovi' stolici ali sem vprašal, kje je, ta capin Kukiin?« je zarjovel Platonič. •»Ga ni tu...,« je, dejal Griša in globoko vzdihnil. Ko je opazil, da je Platonič zajel zrak, da bi ponovno iztresel iz sebe š je Platonič kair oblizal s pogledom, ki bi ga v nekda-Tv'b č««e tržaška občina kot pasivna občina, ki živi od državnih •podpor, ■prisiljena vpeljati nova bremena, od katerih se pričakuje nov dohodek 370 milijonov lir. Kaj je -ške službe v coni B. Bile so še predložene resolucije v korist uradnikov bivše CVU in proti prisilnim izgonom iz stanovanj, .izvizemši primere nemoralnosti in neplačevanja najemnine. Končno je bila izvoljena davčna komisija 30 članov, v kateri pa ni nobenega Slovenca. Kaj pravite, jugoslovanski kulturniki ? Komunistični itisk se trudi na vse krip-Ije, da prikrije svojim vernikom razvoj dogodkov na Poljskem. Da pa je vse to dogajanje volja in odločnost vsega poljskega naroda, dokazujejo tudi še nekatere druge okoliščine na Poljskem, fci jih naš politična tisk ne omenja. 'Poglejmo v duhu v znamenito varšavsko gledališče. Na repertoarju je satira "Slavnost Winkelrieda«, ki jo kot gostje uprizarjajo člani »Novega gledališča« iz (Nadaljevanje s 3. strem) ije pomembnejši element sovjetske maši-nerije .razprtij. Izkoriščanje vssh razprtij služi pripravam in podpori za vojne po-liode Rdeče armade. Revolucionarne sile v tujini so pomožne čete Rdeče armade. V neki resoluciji VII. svetovnega /kongresa Kominterne je rečeno: »Komunisti bodo pozvali vse delovne ljudi, da z vsemi sredstvi in za vsako ceno delujejo za intago Rdeče armade nad armadami im-periaistov.a Popolna miliitarizacija sovjetske družbe in preobrazba ruskega narodnega gospodarstva w vojne namene slutijo pripravam za »revolucijo od zunaj« s (pomočjo Rdeče vojske. •Posledice uporabljanja tega nauka so deines že močno otipljive. »Mirna« preobrazba vzhodnoevropskih držav v sov-jeitske priprežnice ise je izvršila samo s pomočjo Rdeče armade. Prisotnost njenih divizij v priprežniških državah je šele omogočila ustvaritev »revolucionarne situacije«. Possony z vso upravičenostjo ugotavlja, »da je bila druga svetovna vojna deloma komunistična revolucionarna vojna«. Z napetostjo in s stisnjenim sr-cem prebira človek prikaz druge svetovne vojne, ki se je izpridila v drugo komunistično 'revolucionarno vojno. Posso-ny prikazuje z bogatim dokazanim .gradivom obrise sovjetske vojne in povojne politike in odpira čitaitedju vpogled v o-zaidje Stalinovega pakta s Hitlerjem in v» potek boljše viztrenja Vizhodne Evrope in Kitajske1. Protisile Kljub nenehnemu zagotavljanju svojih idealnih namenov se tudi današnja ‘Stalinovi dediči, ki so trenutno v težkih škripcih zaradi raizvoja dogodkov na Poljskem in bo polj siki vizgled nedvomno zajel tudi ostale priprežnice, niso odrekli zavojevan ju »veta. Uporaba njihove tehnike razprtij odpira nove možnosti. Trenutno je njihova operativna teorija u-smerjena proti Združenim državam. Verjetno pa 'bodo Stalinovi dediči v bodočih mesecih potisnjeni v obrambo, ker ni izključeno, de je pričela njihova zvezda v najnovejšem času sicer počasi, vendar v »trajno zahajati. Vendar je za vsakega mesta Lodz. Arnold Winke!ried je švicarski narodni junak. Dejanje nosi srednjeveško obeležje. 2e sama odrska, dekoracija posnema najbolj priskutne spomenike stalinske arhitekture v Varšavi. Ironične govorance; in protigovorance spominjajo na zlato pravilo komunistične vladavine. Tako n. pr.: »Kot dober državljan postavljaš, tovariš, vse preveč vprašanj. Vtaknili te bodo v ječo!« Drugi igralec zavpije z burnim ploskanjem poslušalcev: »Državna veličina in polne ječe,, .to* je ne razdražljiv smetar današnjih dni.« V resnici je bilo pred amnestijo po poljskih ječah nad 70.000 zapornikov. Posebni poročevalec francoskega dnevnika '»France Soir« v Varšavi, Michel Gordey, ki v svojem listu prinaša gornje poročilo, zatrjuje, da v tem švicarskem delu cinično zasmehujejo pairole, ceremonije in programe poljskih komunistov. Vsega je tu na odru: otroci, ki strumno defili.ra-jo in prepevajo slavospeve režimu, oblastniki, ki živijo v velikem razkošju — in zlasti pojava portugalskega poslanika (čitaj: sovjetskega) v 'zeleni uniformi od vrha do tal počičkani e zla*-tom. 'Iz njega so napravili -živo Bulgani-novo karikaturo, ki govori o »borbi -za mir«, •'.a »resnično demokracijo« in za švicarsko-portugalsko (čitaj: -poljsko-sov-jetsiko) prijateljstvo. (Ničesar ne manjka v tej satirični sliki Poljske iz časov pred destalinizacijo. Je tu tudi .švicarski .župan (čitaj: poljski ministrski predsednik), ki je neodločen in stresa visoke govorance, ne da bi vedel, kaj se dogaja v njegovem lepem mestu. Prikazujejo ljudski shod 'z vso dolgočasno in konvencionalno režijo, s komunističnimi proglasi po kremeljskih vzorcih z otroci, zvočniki, deklicami, ki Razvoj dogodkov, ki ga je sprožila de-staliniizacija v očetnjavi socializma, je 'tudi naše komuniste, njihove priložnostne zaveznike in -sopotnike postavil na prepih. Precej časa je poklicnim partijskim (zaslužkarjem, s katerimi pri nas nismo ravno skopo preskrbljeni, še nekako uspevalo, da s -starimi, preizkušenimi tolažilnimi -sredstvi mirijo napeta ušesa komunističnih privržencev. Končno pa so v same vrste le prodrli posamezni glasovi, -za katere so poklicna tolažila postalai pravi »Blažev že gen«. Ce bi se vse to dogajalo na oni stran-', železne zavese in .v starih časih Stalinovega paševa.nja, bi bila zadeva hitro urejena z enostavno likvidacijo glasov vpijočega v puščavi. Tako pa je število z lastno glavo mi 'ečih komunistov polagoma, •zato pa vztrajno naraščalo. Naši tukajšnja komunisti so po veliki večini Slovenci. Vidalijevo trmasto vztrajanje pri zvestobi Stalinu in njegova sumničenja, da so se nekateri naši komunisti pričeli spogledovati £ titovci, vse to je povzročalo in širilo razpoko nekdaj zvarjene frate--lance. (Nenadoma je v nekaterih naših nega človeka nujno potrebno, da spozina komunizem v vseh njegovih namenih in ciljih. 'Zarotniške metode so za prostodušnega človeka še vedno skrbno prikrite, zato mora svobodoljubni svet, ki želi svobodo ohraniti i.n jo po možnosti pomagati zopet pridobiti zasužinjenim narodom, aktivno sodelovati pri vseh teh naporih. Razkrinkati je treba vse oblike frantovskih potegavščin, iz ločiti vsako pob/udo za podžigamje držatvljanske vojne pod kakršno koli pretvezo. Posluževati se je nujno učinkovite protipropagande. Potrebna je odločnost vlad in večine prebivalstva. Preprečiti :-de vseh, tudi političnih špekulantov. V Gorici so jim že prismolili demokrati in katoličani zasluženo zaušnico, Bog žegnaj! MAVHINJSKE NOVICE Vinska letina je srečno pod streho. Nekateri so zelo zadovoljni s pridelkom, drugi pa manj. Grozdje je bilo sicer v splošnem zdravo, vendar se jagode zaradi suše niso mogle dolgo časa z-debeliti. Kakovost pridelka pa bo v splošnem prav dobra. iZ ostalimi pridelki -so pieiv tako nekateri zadovoljni, drugi manj. Sadje pa je letos odpovedalo. Gosenice, ki že nekaj let .razsajajo po našem okolišu, -so letos pošteno oklestile sadno drevje. Na vsak način bi morala oblast poskrbeti, da to nadlogo zatremo. Seveda bi nam morali prihiteti na- -pomoč vsaj z brezplačnim dodeljevanjem potrebnih obrambnih sredstev. Pred nekaj dnevi je naša vaščanka, nunca Zgradna, t. j. gospa Marija Kocman, obhajala 96 -Ht starosti. Vaščani so ji na en ali drugi način iskreno čestitali. Tudi mi se pridružujemo tem čestitkam! Hmetijsha šola v Zgoniku O novi kmetijski' šoli se pri nas mnogo govori. Prostor so izhrali pred občinskim poslopjem, kjer je morda tudi najbolj pripraven prostor. 'Nekateri bi hoteli, da bi poslopje postavili na bolj vidno mesto, -ker bi s tem vas pridobila na splošnem ugledu. Se važnejše pa je, da b1 bila 'šola že kmalu pod streho, da bi z deli ne zavlačevali. 'Drugo vprašanje je primerna, sodobna oprema. Sola bi morala imeti tMdi svoje lastno posestvo, kjer bi se učenci na vzornih vinogradih, njivah in pašnikih, v lastni kleti in hlevu nazorno aeananjali z vsemi pridobitvami modernega kmetijstva, vrtnarstva, vino- (Nadalje vanje s 1. strani) doslej zadrževali ali se hlinili. Gomulko so dogodki postavili v vlogo zatiranih, in ljudje pri tam celo pozabljajo, -da je Gomulka poslal nešteto Poljakov v ječe in smrt, ko je bil pred leti .na oblasti. In poljska emigracija? Tudi bivši poljski ministrski predsednik Mikolajčik, ki živi zdaj v begunstvu, j 2 izja-vil, da se -od nove-ga Gomulkovega režima -ne sme mnogo pričakovati. Go-mulka je brezobziren komunist in ni napovedal v svojem programu nič novega. Tudi Mikolajčik smatra, da- je Gomulkov ideal neodvisni poljski komunizem, ki bo sodeloval s sovjetskimi komunisti na o-snovi enakopravnosti. To pa je v primerjavi s prejšnjimi trdimi stalinovci že velik -naperdek in zato podpirajo Gomulko poleg poljskih komunistov t-udi -nekomunistični krogi, ker menijo, da se -bo dosedanji monolitni komunizem na ta način vendarle nekoliko zrahljal. Poljski komunisti si domišljajo, da (bodo lahko ostali komunisti, ne da bi bili odvisni od Moskve, a veliko vprašanje je, ali se jim bo to tudi posrečilo. Hruščev, Molotov in tovariši tega prav gotovo 'nočejo. Zato so tako nenadno prišli v Varšavo n. žabo se je tudi Gomul-ka moral odpraviti v Moskvo. Pa sami poljski komunisti? Poljski listi se v prvi vrsti pritožujejo na nerazumevanje, s katerim je moskovsko časopisje sprejelo nova poljska •prizadevanja. Po svojem tonu- pisanja močno spominjajo na glasove jugoslovanskega tiska- ob prelomu s Komnformom. Tsko zagotavljajo svojo zvestobo komu-) nizmu in željo po prijateljstvu s Sovjet- gradmištva, živinoreje in tudi cvetličarstva. Program je zelo obširen .in bi ga- 'bilo 'treba prilagoditi .našim potrebam. Z vzornim eksperimentiranjem bi šola lahko pokazala smeri našemu bodočemu kmetijskemu snovanju. Take šole, -kot n. pr. na Slapu pri Vipavi, na Grmu na Dolenjskem, y Mariboru in drugod, so v mnogih predelih slovenske -zemlje popolnoma preobrazile kmetijsko delavnost v korist podeželja. Seveda -bi morali šoli posvetiti vso pažnjo vsi, ne samo -učno osebje, pač pa zla-sti tisti redki — -danes že osiveli — strokovnjaki, ki so vse svoje življenje posvečali našemu kmetu. Mo--rali bi pohiteti, da nam ti učitelji in mojstri ne odidejo v grob. Nov župni upravitelj pri Sv. Barbari (Bred kratkim se je osamosvojila du-hovnija pri Sv. Barbari v Miljskih hribih. Za upravitelja je bil postavljen č.lg. Dušan Jakomin, ki je obenem tudi kaplan v Skednju. Novega g. upravitelja ■pozna vse naše podeželje po izredni vnemi (tudi za kulturni dvig našega naroda. Mlademu in simpatičnemu duhovniku iskreno čestitajo farani Sv. Barbare. S AGRA SNG je letošnjo gledališko sezono o-tvorilo z izvirno ljudsko igro pokojnega .tržaškega pisatelja Rada Pregarca. Igra posega s svojim dejanjem pol ducata desetletij -nazaj v nušo preteklost. Zato ni nič čudnega, -da se je mlajšemu svo. j ■zdel razplet dejanja za današnje čase neživljenjski. In veindar nam je pisatelj in z njim režiser g. Jože Babač ter ves polnoštevilni ansambel pričaral i-z preteklosti kos resničnega življenja našega -podeželja. V soboto zvečer smo spet enkrat doživeli tisto gledališko razpoloženje nekdanjih dni, ko so nas (navduševale in razvnemale slovenske ljudske i-g-re. Tudi »Rokovnjače«, »Divjega lovca«, »Desetega brata«, »Martina Krpana« smo takratni mladi ljudje doživljali v okolju, ki je bilo že močno odmaknjeno od časov, ki so jih te ljudske igre risale. Morda zato, ker smo ibilt rojeni v slovenski, vasi, ker smo v. njej preživljali dietinska leta! poslušali zgodbe nekdanjih dni iz ust dedov, stricev, (babic in tet. Te povesti, olepšane z junaštvom, drznostjo, upornostjo in -»boljšimi časi« .so (živele v naši domišljiji in ustvarjale na slovenskih odrih za naša srca resnična doživetja. Mestni otrok brez te verižne povezanosti ostaja moTda res razočaran in se v tem zanj neznanem svetu ne znajde. Tržaška slovenska mladina je bila -morda res razočarana, zato pa se je pokalen je, ki je svoje mladostna leta preživljalo na primorskem podeželju, zopet znašlo v mladostni preteklosti. Z marečji so težave; igra' bi gotovo močno pridobila, če bi prevladovalo eno samo tipično narečje, morda kriško ali -repenta-borsko. Mešanice motijo občutljivo uho. Nekateri so bili tudi mnenja, da v sedanjem .narodnostno tako napetem o-izračju ne kaže (prikazovati našega človeka v luči, ki njemu v današnji dobi ni več svojska- in bi jo nasprotnik poskušal ■posplošiti. Vsekakor pa moramo pohvaliti čiste in dovršene li-ke vseh igralcev in igralk. Od mlajših sta posebno zadovoljila Baloh it>j Guštin, od starejših pa seveda Modest Sancin in Jožko Lukež. SNG je ponovno dokazalo svoje kvalitete in obiskovalci so vsem neutrudljivim sodelavcem te sr” ce hvaležni. -sko zvezo, istočasno pa zahtevajo pravico do samostojnosti n kritike. Ali je to samo taktika, ki naj pomiri sovjetsko prizadetost ali pa je globoko prepričanje, kateremu bodo -sledila dejanja, je vprašanje, na katerega bodo lahko odgovorili samo dogodki. V Titovem primeru se je proti vsem drugim in. včasih- prav avtoritarno glasnim razlagam končno le pokazalo, da je ostal komunist in vedno pripravljen na pomirjenje in sodelovanje z Moskvo, celo takrat, ko mu je ta -stregla po življenju. Verjetno 'bo torej nekaj podobnega veljalo tudi za Gomulko- in tovariše, čeprav je. treba na drugi (Strani priznati -bistveno razliko: Tito je izvedel svojo potezo v lastnem interesu, oziroma v interesu svoje -skupine in na svojo -pobudo, Gomulko pa je prineslo na površje -ljudsko nezadovoljstvo. Izbruhnilo ja brez njegovega sodelovanja ali vodstva-, ko je bil Gc-mul-ka še v zaporu. -Pokazati se mora -torej doklej bodo množice še voljne nositi Gomulko, če ne bo izpolnil njihovih nemajhnih nad. In takrat (bo morala pasti odločitev: ali bo Gomulka obrzdal svoje sorojake in začel jahati z ostrogami in-bičem ali pa bo padel in s tem odprl pot -za nov, v morebiti izpremenjenih okoliščinah več obetajoči razvoj na- 'Poljskem. iDa so temelji, na katerih se je znašel novi poljski režim, zelo negotovi, kaže že dejstvo, da je časopisje začelo kampanjo za preprečevanje preostrih nastopov, -ki bi lahko kakorkoli .žalili sovjetsko občutljivost. IRrav tako -se tr-udi, -da bi za-vrlo vrenje, ki je mar-siikje pokaiza-lo, da ima prave protikomunistične, ne pa samo trenutno zaželjene in dopustne proti-stalinistične korenine. Predvsem pa dopovedujejo poljski komunisti Zahodu, naj od njih nikar ne pričakujejo, da bi se izneverili Moskvi in komunistični solidarnosti. »T.rybuna Ludu«, glasilo poljske enotne delavske stranke, ostro zavrača Eisenhovverj-a, ki je dejal, da Poljaki pri svoji borbi za- svobodo lahko' računajo na ameriško pod-poro — pri čemer zamolči, da je Dulles izjavil, da je treba izključiti vsako misel na kakršnokoli ameriško ‘intervencijo — in nadaljuje: »Ce si kak naivnež domišlja, da spremembe n^i Poljskem kažejo orientacijo naše zunanje politike, se zelo moti, kakor ,se je to že mnogokrat -zgodilo prerokom poljskih zadev preko Atlantika. Ce kdo misli, da demokratizacija našega notranjega življenja, politične in gospodarske reforme kažejo oddaljitev od socializma in oslabitev naše solidarnosti -s (socialističnimi državami, se itiuid zelo moti.« Se ostreje pa zavrača »Tryibuna Ludu« Adenauerja in piše: »Mi se danes čutimo svobodne kakor nikoli prej. zato . . . nimamo nobene želje, .da bi nas pri razvoju naše svobode podpirale (kapitalist ione sile Zahodne Nemčije.« List zaključuje, da je »Poljska »zbrala svojo -pot enkrat za vselej: graditi socializem skupno s Sovjetsko 'zvezo, Kitajsko in drugimi bratskimi državami.« Takšni so torej politični načrti mož, ki •so -zdaj prevzeli oblast na Poljskem. Ni resnega arzloga, da jim ne bi verjeli. Titov primer, ki je tem ljudem za vzor, je že zdavnaj dokazal nerealnost drugačnih domnev. • • • Seveda so to strogo stvarna sklepanja, ki posebno v zunanji politiki na žalost največkrat obveljajo. Vendar ne smemo izpregledati, da je za železno zaveso za>-čel velik psihološki proces, da se pripravljenost na žrtve in; volja za odpor širijo tako rekoč z vedno večjo nalezlji-vostjo. Morebitni današnji polovični u-spehi ali pa celo -neuspehi prevratniških akcij ne -ostanejo brez posledic. Seme svobode je začelo kliti .in nihče ne bo mogel več ustaviti njegove rasti, pa čeprav iga bodo razne -komunistične garniture še tolikokrat na novo zasule. 'S svoji' življenjsko silo bo -končno premagalo temo in razrastlo svoje liste pod -soncem, katerega bodo sedanje in morda še -nove žrtve priklicale. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TR2ASKO OZEMLJE V soboto 27. oktobra 1956 ob 20.30 v Prosvet. domu na' OPČINAH V nedeljo 28. okt. 1956 ob 15.30 v Prosvet. domu v SV. KRIŽU Rade Pregare Š AGRA GOSTOVANJE PRVAKOV ’ JUGOSLOVANSKEGA GLEDALIŠČA i V nedeljo 28. oktobra ob 20.30 uri 1 v Avditoriju v TRSTU Bernard S h a w DOK 3U9N V PEKLU filozofska komedija Koncertna- uprizoritev dramskega kvarteta' Radia Beograd DAROVI: 'Družina Pentot iz Barkovelj daruje L 2.000 za SDD in L 2.000 za sklad »Demokracije«. Prisrčna hvala! Odgovorni urednik: Prof. Dr. AiNTON DABINOVIC Tiskarn* Adria, d.d„ v Trstu Učbenik nadulade komunizma miroljubnega demokrata in svobodol-jub- Habrežinshe komunistične zadrege