LETO (VOL.) XI. AUGUST, 23rd 1919- ŽTEV. (NO.) 17
AVE MARIA
"Published and distributed under permit (No. 650) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. By order of "the President, A. S. Burleson. Postmaster General."
Pending for transfer from New York post office to Des Plaines, Illinois.
Office of publication. Des Plaines, III. and 1852 W. 22nd PI., Chicago, III.
Franciscan Fathers,
Izhaja vsako drugo soboto. Published every second Saturday by
KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE V AMERIKI.
"AVE MARIA"
Office of publication, Des Plaines, Illinois, and 1852 W. 22nd place, Chicago, III.
Published every second Saturday in the interest of the Order of Saint Francis, by the Franciscan Fathers.	.
Subscription: $2.00 per year.
"Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in Section 1103 Act of
"Acceptance for mailing at special rate of October 3, 1917, authorized on July 26, 1918."
NAROČNIKOM "AVE MARIA" v Cleveland, O.
Kdor želi naročiti ali plačati list ali dobiti
zaostale številke, naj se obrne na zastopnika
F. SUHADOLNIK,
6107 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Naš zastopnik v Clevelandu, Mr. Frank Ga-spari, je nevarno zbolel in se nahaja v bolnišnici. Vsem naročnikom ga priporočamo v molitev.

SRČNA ZAHVALA.
Vse darovalcem za katoliški list Ave Maria na praznik sv. Petra in Pavla, to je 29. junija. Vsa dobra srca nisem mogel obiskati, zato pogrešam njih imena danes tukaj; žal, da jih ni! Vem, da pa ne bodo zaostali. Pri prvi priliki mi gotovo tudi oni podarijo po njih zmožnosti, ali pa sami pošljejo na pravi prostor.
Toraj: Bog plačaj vsem!
Frank Gaspari, zastopnik.
Slovensko - Angleški katekizem.
V zalogi imamo še nekaj slovensko-an-gleških katekizmov.
Knjiga je primerna za šolo in dom.
- Cena 45 centov.--
Naročila naj se pošljejo na
'AVE MARIA'
1852 W. 22nd PI.
Chicago, III

Skoraj pol milijona
SE JE ZBRALO IN RAZDELILO LETA 1918.
SKORAJ TRICETRT MILIJONA SE MORA ZBRATI LETOS.
NADŠKOF MUNDELEIN PROSI POMOČI: IN TO SAMO ZA REVEŽE!
- ASSOCIATED CATHOLIC CHARITIES DRIVE IS ON! -
Denar se bode porabil: za STAČKE, za SIROTE, za ZAPUŠČENE, za REVEŽE!
P fl M A fi fi IT TEM< KI SI SAMI POMAGATI r U III H U n U . NE MOREJO!
Ali se ne boš tudi ti pridružil?
V Chicaški nadškofiji Slovenci, oddajte svoje darove v župnišču! ASSOCIATED CATHOLIC CHARITIES, 7 W. Madison St., Chicago, 111.


LETO (VOL.) XI.	AUGUST 23, 1919.	STEV. (NO.) 17.
VERA, UPANJE, LJUBEZEN.
Ali ste že opazili, kako je lahko zaupanje omajati? Vsi ljudje smo nagnjeni k nezaupanju. Posebno zveste ljubezni je treba, da ostane zaupanje do kake osebe ne-omajeno, ako pride do ure poslcušnje.
To vedo nasprotniki sv. vere. Zato je njih poglavitno delo, vzbuditi nezaupanje do duhovnih pastirjev. Piši in laži, laži in piši, nekaj bode že ostalo.
Tega načina boja so se poslužili sovražniki delavstva tudi v Washingtonu. Glavna zapreka popolne zmage jim je bil Father Dolinar. S svojo bistroumnostjo je pregledal takoj vsako njih zvijačo in s svojo neustrašenostjo jo je razkrinkal bodisi v cerkvi, bodisi pri društvenih prireditvah, bodisi v dopisih v kat. časopisu.
Vsi zavedni in trezni delavci so to culi ali čitali, premislili in našli, da ima Father Dolinar prav in šli navdušeno za njim.
Zato so videli Sovražniki' da je treba
toraj to zaupanje delavstva do Fathera Dolinarja omajati.
Pri Karolu se jim je že posrečilo. Huj dič ima vedno dovolj premetenih pomaga-čev. Nič več ni tako zaupal Father Do-linarju.
Ko sta oni večer potem govorila s Fa-throm Dolinarjem, je duhovnik takoj opazil, da pri Karolu ni vse prav. Vendar Karol ni ničesar omenil, Father Dolinar pa tudi ni hotel vprašati.
Se isti večer je pa Karol po dolgem času zopet šel k očetu v saloon . kjer je ostal pozno oni večer in tudi nekoliko v glavo "ga" je dobil.
Sešel se je tam z več glavnimi voditelji "rdeče" stranjko, s katerimi se je spustil v daljši pogovor. Vpljiv tega pogovora na Karola je bil velik. Nezaupanje do Father Dolinarja je bilo v njem oslabljeno in tako je bil dovzeten za razno sum-ničenje. Veliko je pripomogla tudi mati,
ki je same jeze jokala, ko mu je pripovedovala, da, je "Father"zašel saloon proti njim.
Med tem časom se je pa zopet vršilo neko posvetovanje pri Crowbertu na domu, katerega so se pa udeležili možje, o katerih bi se začudil vsakdo, ki bi jih videl skupaj.
Crowbert je smatral Father Dolinarja za glavnega povzročitelja svojega pretečega poraza.
"Delavstvo bi se mi moralo brezpogojno udati, ko bi tega človeka tu ne bilo. Tako sem pa v nevarnosti, da me zaplete v neprijetne preiskave," tako je mislil Mr. Crowbert. "Kakor čujem, obljubil je Senator Cudahy, da pride na javni ljudski shod in enako kongresnik Johnson. Zato ne kaže drugače, kakor stvari preje poravnati, vsaj začasno, da se ne bode reklo, da so me prisilili delavci k temu, posebno nikdar ne sme "oni duhovnik" dobiti zmage. Ce bode zdaj zmagal in bode delavstvo to videlo, potem bode on gospodar ne jaz. Kadar ne bode kaj prav, pa se bode postavil na čelo delavstva in — udati se bom moral! Ne, nikdar! Katoliški duhovnik, pa, da bi meni
narekoval, kaj moram in kaj ne________
ne! In stokratne!" Udaril je razburjeno z nogo ob tla, tako je bil jezen. "Zato mi ne kaže druzega, kakor stopiti v «vezo z "voditelji" soeijalistov. Te moram podkupiti. da bodo naščuvali delavstvo, da takoj začne štrajk. Svojim agentom bo-deni ukazal, da bodo delavstvo ščuvali proti Fatherju, češ, da je Father kriv, med tem bomo pa že našli kak izhod______
In tako je tudi naredil. Dva največja "rdečkarja" in "voditelja" delavstva v Washingtonu sta tako oni večer sedela v Crowbertovi zasebni pisarni doma v njegovem domu. Okna so bila globoko zastrta. V hišo sta prišla zadaj.
"Ali ne mislite, da je moja ponudba do-
bra?" pravi ravno Crowbert in pogleda oba "voditelja"?
"Toda, Mr. Crowbert, ali smeva zaupati, da vi to resno mislite? da naju ne mislite samo speljati na led?"
"Kakšnega zagotovila hočeta?"
'' Vašo možko besedo!''
"To vama rad dam. Kako si morate misliti, da bi jaz kdaj izdal to tajnost? Ali ne vidita, da bi bilo to zame nevarnejše, kakor za vaju?"
"Da, to je že res! Vendar, koliko bi pa dali.?"
"Koliko pa hočeta?"
"Stvar je jako nevarna. Lahko si uničiva svoje delovanje med delavstvom za vedno! To vidite Mr. Crowbert!"
"Povejte, koliko mislita?"
"Toraj vaš načrt Mr. Crowbert je, da bi se začela stavka takoj? Stavka bi trajala tri dni. Midva bi posredovala. Vi ste pripravljeni povišati plačo za 5 obstot-kov" meni eden.
"Da!"
"Mi bi zahtevali deset. Tako bi prišli na polovico!"
"Da. Zato pa mislim, da za vaju ni ravno izdajstvo, vsaj bode dobilo delavstvo povišano plačo!"
"To je res!"
"Zato ni ravno tako ucvarna stvar," je govoril Crowbert kot dober trgovec, ki je hotel zgrabiti v svojo korist vsako o-kolnost, samo da bi manj*plačal. "In zato tudi ne morete zahtevati ravno veliko."
"Vsakemu pet tisoč! To ni veliko za vas meni eden.
"Misliš obema pet tisoč? Toliko da!"
In tako so se res pogodili, da dobi vsak po tri tisoč. Zato pa pomagata uničiti zlasti Fathra Dolinarja.
Naredili so natanjčen načrt, kako bodo vse to izpeljali. Bili so diabolični načtri. Vendar ko s<j gre za denar na eni strani in za odstranjenje neljube in nevarne o-
sebe na drugi strani — kdo se zmeni za sredstva, kakšna so. Da se le vspeli doseže.
Dolgo so se še pogovarjali o vseh podrobnostih in določili, da bode Crowbert drugi dan delavstvo razžalil s tem, da bode odpustil najvpljivejše može med nasprotniki Fathera Dolinarja. Da pa bodo njegovi nasprotniki lažje ščuvali proti Fatheru Dolinarju, povabil bode Crowbert Fathra k sebi in sicer bode določil uro, ko bode delavstvo zunaj pred tovarno, t. j. med dvanajsto uro. Tako bodo lahko ti agentje širili med delavstvo laž, da je Father Dolinar to dosegel. Zato bode
pa med njimi odpustil pred vsem slovenske socialiste. Takoj zvečer bodo sklicali delavsko posvetovanje, kjer se bode sklenilo, da mora Crowbert odpuščene delavce sprejeti nazaj. Crowbert jih ne bode hotel in stavka se začne. Vse drugo se bode pa pozneje določilo, kaj in kako bode treba odločiti.
Veseli so se ločili vsi trije: Crowbert, da bode uničil vpljiv nevarnega mu duhovnika, "delavska voditelja" da sta naredila dober "business". Polovico svote jima je moral v denarju izplačati takoj, drugo polovico dobita pa, ko bosta dosegla, da se bodo delavci vrnili na delo.
(Dalje prihodnjič.)*
13551
AVE MARIA.
Rev. J. Plaznik.
"In beseda je meso postala". (Jan. 1,14.)
Ce hočemo, da bo žavladula v družinah ona tiha sreča, katera je že izginila iz toliko nekoč srečnih domov, je treba, da Se napravi v njih temeljita izprememba. Kako? Lahko. Odpravimo iz hiš preklinjeva-nje in vpeljimo mesto prepirov zvečer sv. rožni venec. Ce je čas za vse drugo, bo tudi četrt ure časa za molitev. Ce bo prišel v hišo rožni venec, bo izginilo preklinjev-vanje in prepir, naselil se bo mir in otroci bodo zopet vzljubili dom in opustili vogale. Da nam bo pa lažje moliti to prelepo molitev, jo hočem razložiti, da bo razum vedel s čim naj se peča, da ne bo molitev dolgočasna. Začnimo s skrivnostmi veselega dela.
Predno začneš moliti sv. rožni venec, počasti včlovečeno Besedo pričujočo med nami v sveti liostiji; počasti ga v prvi uri
njegovega zemeljskega bivanja, ko je postal človek v Marijinem telesu ob angelj* jevi besedi in s sodelovanjem sv. Duha. Z nadangeljem Gabrijelom in angeljskimi kori, nevidnimi častilci velikih skrivnosti) ga moli in počasti v Mariji. Pomisli, kako so ga pričakovali tisočletja !
Moč Najvišjega obsenči Marijo. "Zgodi se" in njegov edini sin postane njen sin stvarnik sveta je postal stvarstvo, večnost živi v času, Bog je postal človek, nebesa so prišla na zemljo, Marijino telo je postalo dom božji! Počasti: blaženi sad tvojega telesa!
Počasti Boga Očeta zavoljo neizmerne ljubezni, ki je dal svojega sina, svoje večno veselje, nehvaležnemu človeštvu, svojemu vpornemu stvarstvu, človeku, ki je njegov sovražnik.
Počasti Sina, Boga od Boga, luč od lu-
či, ki je v vsem podoben Očetu, ki iz ljubezni pride iz nebeškega sijaja in vzame na sebe umrljivo telo, da živi, kakor grešni človek, da umrje pod udarci onih, iz ljubezni do katerih se vniči.
Počasti sv. Duha, živo ognjišče ljubezni, ki je nagnilo Očeta in Sina, da sta nam dala neprecenljiv dar, da dovrši najvzvišenejše delo; Premišljuj kako deda iz nič nam podobno, le popolno dušo, ki postane luč sveta; kako dela telo iz prečiste Krvi devičine, katero bo postalo telo sveta.! To dvoje združi v zvi-šeno osebo in Kristus je spočet, včloveče-na beseda je začela bivati.
Ena oseba v dveh naravah; beseda, božja narava in človeška narava. Ena izmed teh dveh narav je bitveno in večno njegova, z drugo, človeško se tako tesno zedini, da postane njegova osebnost, podlaga njegovega življenja in delovanja.
Spoznavaj Jezusa Kristusa in počasti z vero cele cerkve edinega sina Očetovega: božjo naravo z vsemi popolnostmi božjimi; človeško naravo, telo in dušo, podobno naši, katero pa ima Sin božji tako tesno v sebi združeno, da ima čast, moč in vse prednosti božje. Ta človek,
združen z besedo, postane pravi sin, sin božji. Počasti njegovo dušo, polno milosti, ker je duša božja! Počasti to telo, kri, srce, ker je telo sina božjega!
Ta včlovečena beseda, ta častita oseba z dvema naravama, ta Bog in človek, z eno besedo, Jezus Kristus ni daleč od tebe:
Prišel je iz Nazareta v tebernakelj, iz Marijinega naročja v sveto hostijo, telesno prebiva v tvojem srcu, ko ga prej-meš pri sv. obhajilu. Samo njegova zunanjost se je spremenila. Beseda včlovečena v Mariji, postane na oltarju zakrament. Včlovečena beseda in sveta hos-tija ste isti Kristus pod različnima podobama.
Jezusova ponižnost je še večja v zakramentu, kakor pri včlovečenju. Sveta hos-tija je razširjanje včlovečenja, najvišja stopinja ljubezni, katera je dosegla svoje meje; ta ljubezen narašča, dar postaja bolj popolen, tako tudi daritev. Marijo, z nadangeljem spoznavaj Jezusovo ponižnost. Počasti ga, zahvali ga! Priznaj, da si njegovo stvarstvo, njegov podložnik. Daruj se mu, vdaj se ljubezni do njega in njegovi službi.
(Dalje prihodnjič.)
TRETJA BOŽJA ZAPOVED
Velik in lep autoniobil se je vstavil pred župniščem Sv. Štefana. Krepek in švrst mož najlepih let je skočil iz voza in odhitel po stopnicah v župnišče.
"Ali je Father Cassey doma?" vprašal je postrežnico, ki mu je odprla.
"Da! Vstopite!"
Oddal je svojo vizitko, s katero je šla v pisarno.
"Well! Well! Mr. Bryan!" pozdravil je duhovnik prijazno prišleca in mu segel v roke. "Kako se imate. Sedite, prosim! Dolgo se že nisva videla."
"Vedno polne roke dela. Saj veste. Father. Business je business!"
Mr. Bryan je bil stavbeni mojster Se pred par leti ni imel nič. Bil je navaden zidar pri "Lincoln Constr. Co^!"
Toda privarčeval si je nekoliko stota-kov denarja in začel "na svoje".
Imel je izvanredno srečo. Takoj prvo delo se mu je posrečilo. Naredil je lep dobiček, ki mu je postavil trdno podlago za prihodnjost. Poslopje, katero je sezidal, je bilo tudi lepo narejeno. Tako je dobil tudi dobro ime.
Danes je že precej premožen in nekoliko sto delavcev na dan potrebuje, da mu delajo.
"Father Cassey, čul sem, da bode te novo cerkev zidali."
"Da, tako sem sklenil."
"Cul sem, da so načtri že potrjeni in da iščete stavbenika, ki bi prevzel."
"Da, to je res!"
"Ali bi ne smel tudi jaz dati svoje cene?"
"Toda, Mr. Cassey, kakor veste, to bode veliko delo. Si upate prevzeti
tako veliko delo?"
"Zakaj ne?"
"Cerkve še niste zidali."
"Ce prav ne. Vendar vsak stavbenik, ki danes zida cerkve, je moral z eno začeti.!"
"Da, to je res! Gotovo ste čuli pri zadnjem občnem cerkvenem shodu, kako se je sklenilo in kaki so naši pogoji!"
"Nisem bil na shodu!" odgovoril je Mr. Bryan v zadregi.
"Kaj? Res ne? Saj je bil občni shod takoj po sv. maši!"
'' Wliy! Father, v nedeljo nisem bil pri sv. maši!"
"Ste bili bolni?"
"Ne! Nisem bil bolan. Mary in otro-cici so bili pri so maši!"
Videlo se mu je, da mu je bil ta pogovor skrajno neljub. Zardel je v obraz. Kako bi bil rad prišel nazaj v prejšnji pogovor. Odkar je Mr. Bryan nekoliko obogatel, nikakor ni "mogel" k sv. maši. Father Cassey je to dobro vedel, zato je hotel to priliko porabiti, da bi Mr. Bryana nekoliko opomnil na njegov poglavitni "business,"' na katerega je začel pozabljati.
Videl je zadrego Mr. Bryana, vendar se mu je zdelo, da prav nič stavbi nove cerkve ne bode škodilo, ako poskusi najprej nekoliko "obdelovati" ta "kamen," da bode lepše pristojal s stavbo druge "cerkve" — nebeškega Jeruzalema — katero tudi zida in ki je važnejši, kakor ona, katero bi rad zidal Mr. Bryan.
"Pa vendar ne mislite trditi, da ste morali ostati doma, radi tega, da je mogla žena z otroci k sv. maši?" "O, tega ravno ne!" odgovori Mr.
Bryan nekoliko nejevoljno.
"In vendar vas velikokrat pogrešam v cerkvi, Mr. Bryan."
"Da precejkrat ne morem! Saj veste, skrbeti moram za družino. Celi teden delam v nedeljo pa-----
"Toda, Mr. Bryan, vi veste, da imate smrtni greh vsako nedeljo, kadar zamudite sv. mašo po lastni krivdi!"
"Father, kar povejte mi naravnost, da me je žena zatožila pri vas in vas prosila, da me oštejete!"
"Nikakor, Mr. Bryan. Jaz sam sem to opazil in sam vem, kaj je moja dolžnost. Da, nasprotno. Vaša žena je, drugače izvrstna kat. žena. Toda tega pa ne odobravam. da bolj resno in odločno ne nastopi, da bi vas spravila v nedeljo v cerkev. Ze radi otrok, bi bila dolžna to storiti, da bi otrokom ne dajali pohujšanja."
"Kakšno pohujšanje mislite, Father? Saj jim vsako nedeljo ukažem, da morajo v cerkev. Gorje, če bi izvedel, da kdo ni šel k sv. maši. Tri dni bi jo čutil za to."
"Kako se more to čudno zdeti otrokom!"
"Zakaj".
"Zato ker otroke kaznujete, če ne gredo, sami pa ne greste. Vendar, kaj pa je z Johnom?"
"Z njim pa je križ. Prestar je že za kazen!"
"Ali pa veste kolikrat zamudi sv. mašo?"
"Ivolikrat smo že imeli v hiši prepir radi njega. Vsako nedeljo gre od doma. Kod se potika, ne vem. Z njim ne upam več, da bi se dalo kaj narediti. Toda z z manjšimi________"
"Bode pa ravno tako, Mr. Bryan. In vrjemite mi, vsi bodo tako delali, kakor vidijo vas delati. Otroke lahko z lepim zgledom pripeljete, kamor jih ne boste
pripravili s silo. Palica jih lahko prisili, da kaj store na zunaj, duha jim pa ne bode dala. Srca ne boste vzgojili s palico in ne s kaznijo. Lep zgled starišev je najmočnejše sredstvo za vzgojo duha in si* ca. Otroci, katerih oče zanemarja svojo nedeljsko dolžnost, bodo ravno taki. Dokler bodo majhni se bodo bali palice, bodo šli, ko se te več ne bodo bali, pa ne bodo več šli."
"Saj grem, kolikor morem!"
"Vendar pa največkrat zamudite."
"Za velikonoč grem tudi vsako leto k spovedi____"
"Za kaj pa, ko greste nevredno in bo-žjeropno?"
"Father, kako morete kaj takega trditi?"
"Prav lahko. Vi sv. mašo že več let zamujate redno. Ce vas vidim v cerkvi petkrat na leto, je to že veliko. Kakšna je pa vaša spoved, ako nimate terdnega sklepa, nič več ne grešiti? Ako danes greste k spovedi in dotično nedeljo ste zopet pri sv. maši, ker morate k sv. obhajilu, samo med mašo, potem nas pa zopet cele mesece ni več. Spoved, pri kateri nimamo trdnega sklepa se poboljšati, je pa nevredna in božjeropna. Potem greste v takem stanu še k sv. obhajilu in to leto za letom. Vidite, Mr. Bryan tako je vaše življenje in to imenujete katol. življen-je?" '
Mr. Bryan je bil razburjen. Najraje bi bil vstal i:i zbežal. Seil I je kakor na žerjavici. Držalo ga je naza'j samo upanje, da bode dobil delo.
"Vidite, Mr. Bryan," nadaljeval jo duhovnik. "Vsako nedeljo imate smrtni greh, ko ne greste k sv. maši. To je greh proti božji zapovedi. V starem zakonu so vsakega, ki bi ne posvečeval sobote, pahnili ven iz mesta in ga kamenjali. Tako stroga je ta zapoved."
"Res je to! Toda pri tako velikem pod-
jetju, kakor je moje, je nemogoče, da bi človek šel prav vsako nedeljo."
"Kako pa ste prišli do tega velikega podjetja?"
"S pridnostjo in poštenjem. Rabil sem svoje roke in svoje možgane.''
"Kdo vam pa daje zdrave roke in z-drave možgane? Ali na to nič ne mislite? Ali ne mislite, da je vaša dolžnost, da se spomnite tudi na Onega, kajti prav tako, kakor vam jih je dal, prav tako vam jih lahko vzame?"
"Da, to je res! Toda poglejte, kako mi je moje podjetje naraslo zadnja leta!"
"Mr. Bryan. Ne posmehujte se Bogu. Res imate srečo, vse vam gre lepo. Toda bodite prepričani, da božje prokletstvo lie bode izostalo, ako boste tako delali.
Bog bode čakal leta. Toda slednjič bode prišla pa kazen na en ali na drug način."
Dolgo sta se še pogovarjala Father Cassey in Mr. Bryan. Resne besede duhovnikove so naredile globok utis na Mr. Bryana. Sprevidel je, da ima duhovnik prav.
"Ali boste "dali meni zidavo cerkve," vprašal je slednjič Mr. Bryan g. župnika?
"Da! Toda pod enim pogojem!"
"Pod katerim?"
"Da ne boste cerkve samo sezidali, temveč jo tudi vsako nedeljo obiskali."
"Da, bom! Tu je moja roka, Father."
Ločila sta se oba zadovoljna.
Danes je cepkev dozidana in urejena in Mr. Bryan je v cerkvi vsako nedeljo z vso njegovo družino.
ALI Z NJIM ALI PROTI NJEMU.
Br. Antonin, 0. F. M.
"Kdor ni z menoj je zoper mene in kdor z menoj ne zbira raztresa," je govoril naš Gospod in Zveličar. S temi besedami je hotel Gospod jasno povedati, da človek ne more biti na dve strani, da ne more biti neutralen, kar se tiče sv. vere. Vsak človek more biti z enim, ali z Bogom ali satanom. Iz tega pa sledi, da ni resnica, kar mnogi trdijo, da je dovolj, da gre človek enkrat ali dvakrat na leto v cerkev, da mu nič ne škodi, ako bere slabo časopisje, češ, da njega ne bode nihče pohuj-sal, da je že dosti star. — Da, dosti si star. Zato pa si obžalovanja vreden, ker pri vsem tem svojem razumu pomagaš sebi in drugim v prepad, v pogubljenje. Lahko trdimo, da ima v Ameriki, list "Ave Maria" največ čitateljev med vsemi slov. listi. Toda ali ima pa tudi največ naročnikov? Ne! In zakaj ne? Zato ker naši odpadniki radi čitajo list "Ave Ma-i-ia". Toda ali ga pa naročajo? Ne! Za celi svet ne. Zakaj ne? Zato ker nočejo podpirati katoliške stvari. Oni dobro vedo, da list toliko bolj napreduje, kolikor več naročnikov ima. Da bi pa oni en cent dali v pomoč katoliškemu listu — o tega pa že ne! Zato si raje pridno izposojuje-jo list, da ga čitajo brezplačno. Vidiš, dragi naročnik, ki posojuješ takim le svoj iztis lista, vidiš, kako so modri! Vidiš, kako je res, kar pravi Gospod v sv. pismu, da so otroci tega sveta modrejši, kakor otroci luči? Oni nič ne dajo za cerkev, ne za katol. list. Pri tem pa delajo z vso silo, da bi uničili vse, kar je njim zoprno. Vidiš, ti praviš, da si katoličan, da hodiš v cerkev, da prejemaš sv. zakramente, da podpiraš cerkev, da moliš a nav-
zlic tvoji veri pa imaš kupe najgrših brez-verskih listov naročenih, ali se tega ne sramuješ? Ali se ne pravi s tem držati z Bogom in hudičem? Ali te socialist daleč ne osramoti? Ce vprašam takega "zavednega" katoličana, zakaj tako dela, pa se izgovarja: "saj jaz čitam samo povesti." ali "saj to mene ne bode pohujšalo". Ali "saj jaz držim vedno to, kar sem bila naučena doma." — Ali ne vidiš, kako je satan zvit? Ce te res ne more pridobiti za se, vidiš, kako te je pridobil, da denarno podpiraš tiste, ki mu služijo? njegove pomagače? Ali ni bilo ravno slabo časopisje, ki je že nad tisoše in tisoče dobrih kristjanov spremenilo v brezverce, zapeljalo v nesrečo, v pogubljenje? In kdo je odgovoren za te nesrečne žrtve slabega berila? Koga preklinjajo taki nesrečneži? Ali ne v prvi vrsti one slabe katoličane, ki so s svojim denarjem podpirali slabo časopisje, ki jih je zastrupilo? Kolikor je med ameriškimi Slovenci pravih odpadnikov, bi niti enega slovenskega časopisa, ne vzdrzali Navzlič temu jih imajo pa mnogo. Zakaj? Katoličani jih podpirajo v svojo lastno pogubo.
Tako imaš denar za slabo časopisje, imaš prostor zanj v svoji hiši, imaš tudi čas, da ga čitaš vsaki dan. Za katoliške liste pa nimaš ne denarja, ne časa, ne prostora v hiši, pa vendar trdiš, da si katoličan. Resnica je pa ta-le: Ti ne ljubiš dobrega berila, ker najdeš v njem mnogokrat kaj, ki ti vznemiri tvojo vest, ki ti govori, ad nisi na pravi poti. Ti pa ne ga nočeš. Ti hočeš ostati gluh za klic božji. Vedi pa, da če tudi sedaj nočeš poslušati tega svarečega glasu, da se bliža
tudi za te dan, ko se bode ta vest oglasila. Takrat ti ne bodo mogli več pomagati tvoji sedanji prijatelji, takrat te ne bodo mogli utolažiti oni, ki pravijo, da ni Boga, ni večnosti, ampak takrat boš spoznal, da si se strašno zmotil. Najstrašneje pa bode spoznanje, da se ta zmota ne bode dala več popraviti. Se nobeden dober katoličan se ni kesal na zadnjo uro, da je dobro živel in tudi nobeden noče postati na zadnjo uro brezverec, nasprotno se je že brez števila brezvercev na smrtno uro spreobrnilo v katoličane, ki so pa milo klicali na pomoč Boga in Marijo in tudi
preje preklinjevanega "f____". Tu vidiš
da ne moreš biti obenem brezverec in katoličan, ne moreš biti na obeli straneh pri Bogu in pri hudiču, temveč je samo eno mogoče, da si z Bogom ali pa hudičem. Ali z Bogom zbiraš, ali s hudičem raztresaš.
Zato pa ven iz katoliških liiš slabi časopisi! Ne naročuj jih ne za povesti, ne za novice, ne za radovednost in ne za nič! To so krivi preroki, katere lahko spoznaš po njih sadu.
Zato, katoličani, niti centa za one časopise, ki lia napadajo vas, vašo vero, vašo cerkev, vašo duhovščino!


MATERINIM DRUŠTVOM
Ta mesec bodemo zopet praznovali glavni društveni praznik, praznik Žalostne Matere Božje. Ta praznik je sicer določen po najnovejših določilih Rima na 15. septembra. Vendar pa ostane vklub temu glavno praznovanje praznika za tretjo nedeljo meseca septembra, ker .ostane za ta dan tudi odpustek za društ-venicef.
Kakor vsako leto, tako bodo naše slovenske matere tudi letos gotovo ta praznik proslavile in pokazale, da ljubijo svojo nebeško mater Marijo.
Kakor smo že zadnjič naznanili, se začenja pobožnost sedmih nedelj v čast sedmerim žalostim Marijinim že s 10. au-gustom, ako jo hočejo ravno škončati na praznik. Vendar pa ni nikjer napisano, da bi se morala ta pobožnost začeti ravno to nedeljo. Opravlja se lahko med letom, kadar kaka mati čuti potrebo, da se zateče k Mariji ali v kaki stiski ali pa vsaj samo v šolo. Zato je še vedno čas, ako kake društvenice niso začele tc pobožnost, pa bi jo še rade opravile.
Tudi ni nikjer zahtevano, da bi morala biti ravno v nedeljo. Opravlja se lahko kak poljuben dan v tednu, kakor je pač društvenici primerno.
Za to pobožnost ni treba, da bi šla dru-štvehica vsaki teden k svetemu obhajilu. Priporoča se sicer, vendar zahtevano ni.
Knjižica o tej pobožnosti, katero je izdalo uredništvo "Ave Maria", daje vsa potrebna navodila.
Matere društva Krščanskih mater! V hudih časih živimo! Vsepovsodi vidimo žalostne in revne čase. Kugo smo imeli. Vojska je bila. Na več krajih imajo lakoto. Draginjo imamo. Upori in prepiri vsepovsodi. Razburjenje nad razburjenjem.
Poboji in vojske. Da, zdi se, kakor bi bil Bog poslal na svet vse, kar je hudega za človeški rod. Ce kdaj, je gotovo zato potreba danes, da se z vsem zaupanjem zatečemo v goreči molitvi k Bogu! In če kdo, so v to poklicane v prvi vrsti naše matere. Koliko grenkih solza so prelile v tej zadnji vojski ravno matere, ki so pošiljale v boj svoje može in svoje sinove! Zmedo sveta občuti prva mati. Duh upornosti povzroča največ grenkih ur ravno materam.
Zato slovenske matere, če kdaj, pozivamo Vas letos, da se vse združite v lepi pobožnosti sedmih nedelj in v goreči molitvi okrog Matere Marije pod križem in jo prosite pomoči in milosti. Matere, priporočite ji svoje može, svoje otročiče. Ne pozabite pa tudi svoje duhovščine. Bog kaznuje svet s slabo duhovščino. Dandanes potrebujemo bolj, kakor kdaj preje zavedne duhovščine in navdušene in junaške. Težki so boji, skozi katere mora voditi danes vsak navdušen duhovnik svojo čredo. Molite zanj! Podpirajte ga z molitvijo!
Za praznik se pa priporočamo vsem društvom, kadarkoli ga že bodo praznovali, naj ga proslave letos slovesneje, kakor kdaj preje! Naj bode ta dan zopet lep dan za župnije, v katerih so vstanov-1 jena! Naj zbere ta dan društvo vse matere okrog Marije!
Objednem pa ne pozabite pridno agi-tirati za nove članice! Postavite si nalogo, da ne sme biti dobre slovenske matere v vaši naselbini, ki bi ne bila članica društva.
O načinu, kako ste proslavile ta svoj društveni praznik, prosimo, naj nam društvenice gotovo sporočajo.
ROŽNI VENEC.
K.
Bogati stari Grki in Rimljani so po-gostoma določevali v svojh oporokah, da naj se zasade posebni vrtovi, kateri naj se obsade samo z vrtnicami, in da naj se vsako leto na njih smrtni dan praznuje posebni spominski praznik "rosalia" imenovan. Na ta dan so se potem prijatelji in dediči umrlega zbrali in okrasili s temi cvetlicami sebe in pokojnikov grob. Zato so imenovali ta dan '' dies rosa-tionis," — dan krašenja z vrtnicami. Na tako z vrtnicami okrašenem grobu so vselej imeli tudi veliko pojedino, pri ka-terej so se razni govorniki spominjali življenja, dobrih del in čednosti umrlega.
Pa ne samo smrtni dan kake osebe, temveč bili so še tudi drugi dogodki življenja, kateri so se proslavljali s "cvetličnim dnevom". Tako čitamo, da je slavni vojskovodja Cezar v svoji oporoki zapustil večjo svoto denarja z določilom, da naj se vsako leto na dan njegove slavnostne vrnitve domov zasadi večje število vrtnic in ob jednem slavi praznik "vrtnic."
Poleg Jezusa pa ni nihče dražji in milejši našemu srcu, kakor Marija, njegova deviška mati.
Ako so toraj stari pogani slavili spomin svojih dragih s cvetlicami in rožnimi venci, imamo mi kristjani gotovo več vzroka da proslavimo praznike naše nebeške Matere Marije z rožnimi venci.
Toda cvetlični venci, natrgani na cvetličnem vrtu, lahko krase samo njene podobe in njene oltarje. Njej sami pa so gotovo ljubši duhovni rožni venci, spleteni iz vrtnic čednosti in zaslug, spominov in dogodkov iz življenja, tripljenja in smrti njenega božjega Sina. Ko se tedaj ob na-
ših praznikih shajamo in v čast božji Materi in nam v tolažbo sestavljamo v lepem redu vse velike in svete dogodke iz življenja, trpljenja in smrti Jezusovega, iz časa njegovega ponižanja in njegovega povišanja, kakor bi spletali v krasen venec lepo duhteče vrtnice svetih spominov, — tedaj obhajamo tudi mi "sosa-lia"—"cvetlični praznik," v čast božji Materi, v veselje njenemu božjemu Sinu in nam k zveličanju.
Katero praznovanje Jezusovih, kakor tudi Marijinih praznikov je lepše od tega praznovanja z molitvijo svetega rožnega venca.
Poleg tega duhovnega rožnega venca je pa še drug rožni venec, ki je pa še posebno ljub in mil naši nebeški materi Mariji — in ta je živi — rožni venec.
Ko je kraljica sv. Elizabeta potovala po državi in je obiskala razna mesta, so jo seveda vsa mesta zelo slovesno sprejela. V nekem mestu pa ji je prišlo nasproti pred vsem vrsta sirot, ki so jo pozdravili in ji izročili krasen pozdravni šopek.
Kraljica je bila ginjena in je odgovorila na pozdrav sirot: "Otročički, vi sami ste mi najlepši šopek!" in poljubila je sirotke drugega za drugim.
Kaj smo mi druzega na svetu, kot sirote, "uboge reve" in Marija kaj druzega kot naša Mati — Kraljica.*
Ko se tedaj ob njenih praznikih zbiramo, da jo pozdravimo z rožnimi venci, ali se ne ponavlja tedaj vsakikrat takle prizor: "sirote pozdravljajo Kraljico in Mater?"
Da, kakor ta blaga in sveta Kraljica Portugalska, Sv. Elizabeta, tako in še veliko bolj je ginjena naša mati Marija
nad našim pozdravom z rožnim vencem, ako je pri tem tudi vsako naše srce lepo duhteča vrtnica, ako ljubimo Marijo. Gotovo nam govori: '' Otročiči vi 'sami
ste mi najlepši šopek."
Ali je mogoče, da bi potem Marija, prezrla naše prošnje, ako tako pridemo pred njo.?
JAVNA ZAHVALA!
DOBILI SMO SLDEČE PISMO.
July 15th, 1919.. In response to your appeal of the 16th ult. you will find enclosed herewith a check for fifty dollars and 98 cents ($50.98) collected from my flock on "Ave Maria" Day, June 29th, to help you along in your noble work. Častiti in drai gospod:—
V odgovor na Vaš apel iz 16. zadnjega meseca Vam pošljem pripojeno ček za petdeset dolarjev in 59 centov, katerega sem nakolektal od mojega ljudstva za "Ave Maria" dan 29. junija, da Vam pomagam pri Vašem plemenite,m delu.
Služabnik in brat v Kristusu Rev. Thomas Zacharski. To je bil dar, katerega smo se v resnici srčno zveselili. Nc radi daru, temveč, ker smo videli, da se zanimajo za naše delovanje tudi tujerodni duhovniki, ki delujejo med našim ljudstvom. Da poseb-
no ti vidijo pogosto razliko med slovenskimi katoliki in katoliki drugih narodnosti. Ti potem toliko bolj vidijo žalostne verske razmere, v katerih je marsikje naš narod. — Slovenska naselbina v Can-onsburg ima večje število zelo dobrih in vernih mož in žena, ki so že marsikako grenko prestali od svojih pordečelih so-rojakov radi svojega prepričanja, tako da bi jih lahko imenovali mučence.
Rev. Zacharski je apostolski mož, rodom poliak, ki skuša veliko storiti tudi za ondotne Slovence, ki nimajo svojega duhovnika.
Z veseljem jih sprejme in jim postreže kolikor more. — V imenu lista "Ave Maria in v imenu vseh njenih naročnikov se mu javno prisrčno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno pomoč pri našem delu in očetovsko skrb, s katero se trudi za naše rojake.
Urednik.
RAZNO IN DOPISI.
Otrok, ki raste brez verske vzgoje je kakor jablan divjak. Ko bode zrastel ne bode rodil žlahtnega sadja temveč — zoprne lesnike.
# # *
Nakaterim kratkovidnim starišem kaj
takega le zastonj poveste. Oni mislijo, da je jablan jablan, naj raste požlalitnjena na vrtu ali pa kot divjak v gozdu. Taki stariši pi'eje ne bodo verjeli te resnice, dokler otroci ne bodo zrasli in ne bodo okusili sami sadu svoje vzgoje — grenke
solze in razočaranja.
* * •
Poljska vstaja k novemu življenju. —
V Gnieznu na Poljskem so se zbrali vsi poljski nadškofje in škofje na ve'iko slavnostno posvetovanje in sicer prvič od kar je bila Poljska razdeljena pred poldrugimi sto leti. — Bilo je to zborovanje v resnici nekaj veličastnega in velikanske važnosti za prihodnjost poljskega naroda. "— Nadškof in primas Dalbor jc predsedoval zboru.
Glavna točka p'osvetovanja je bila, kako bi se za bližajočo se zimo preskrbelo za reveže dovolj obleke in živeža. Važni sklepi so se naredili, po katerih bode milijonom revežev pomagano.
Dalje so se posvetovali tudi o razmerju katoliške cerkve do nove narodne vlade, oziroma, kaj in kako- bode katoliška hijerarhija pomagala novi vladi urediti državno življenje novo osvobojene in z-družene Poljske.
Notranja ureditev vodstva katoliške cerkve na Poljskem je bila nadaljna točka posvetovanje.
Natanjčen načrt se je naredil za boj
proti ruskemu boljševizmu.
Z velikim navdušenjem se je sprejela vest, da bode nadškof Aleksander Kakow-ski, Warshavski nadškof imenovan kardinalom pri prihodnjem konzistoriju.
Škofje so poslali pozdravni telegram tudi poljskemu škofu v Green Bay, Wis. in poljski duhovščini v Ameriki s srčno zahvalo v imenu naroda, za velike žrtve, katero so prinesli poljski duhovniki v A-meriki za svoj narod doma za poljsko os-vobojenje in zjedinjenje.
Z vso odločnostjo so pa protestirali proti velikim krivicam in krutostim, katere trpe Poljaki v Sleziji in po krajih, ki so ostali pod Nemčijo. Nemška okrutnost ne pozna mej, ko se gre za zatiranje Slovanov.
Da. Poljska vstaja k novemu življenju. Poljski narod je med slovanskimi narodi še najbolj katoliški narod in je narod praktičnih katoličanov. To vidimo tudi tu v Ameriki. Najlepše in največje cerkve po mestih so poljske. Ta narod ima vero ne samo na jeziku, temveč tudi v žrtvah. Kdo se toraj ne veseli vstajenja tega naroda. Vzlasti katoliki se moramo tega veseliti, kajti z novo Poljsko je dobila Evropa katoliško srce, s katoliškem srcem pa bode tudi duh kmalu katoliški.
-o--
Toliko so nas nekateri naših naročnikov obsojali pred nedavno, ker smo v "Ave Maria" pisali tudi o "politiki", to je, ker se je naš list tako junaško zavzel za pravice našega naroda doma, za njega osvo-bojenje in zjedinjenje. — Danes se gre za svobodo Irske. Pokažite mi danes en nabožni mesečnik ali en katoliški list pi-
san v angleškem jeziku, ki bi ne bil poln člankov in raznih vesti in notic o irski "politiki"! — Vidite, dragi, čitatelji, to je tako-le: Ako se katoliki in katoliško časopisje ne zmeni za narodno politiko, potem pravijo nasprotniki, da smo brez-domovinci, da se zanimamo samo za nebesa, da smo "božji agentje." Ako pa pišemo
o politiki, nas pa tožijo, zakaj mešamo politiko z vero. — Zato je pa dolžnost vsakega lista tudi nabožnega, da je najprej verski, takoj poleg tega, na isti stopinji pa naroden. "Ljubi svojega Boga, je prva in največja zapoved. Ljubi svojega bljižnega je pa takoj druga tej enaka.'
[51 BI ff= II |ol 151
DRAGI OTROCI.
S to številko sem se pa malo zakasnil, kaj ne? Gotovo ste me že težko pričakovali. Morda ste že celo mislili, da sem se zgdbil.
O, nisem se ne. Samo nekaj druzega se je zgodilo. In veste kaj ?
Selili smo se!
Gotovo str> sc tudi vi že "niufali." Kajne, koliko dela da taka stvar. Najprej treba vse stvari po sobah skupaj spraviti, zaviti, spraviti na voz. Koliko dela je pa še bilo, ko ste prišli v novo stanovanje, pred-no je bilo vse urejeno.
Vidite, vse to sem mora jaz poskusiti te dni. Gotovo si lahko mislite kako sem imel polne roke dela in polno glavo skrbi.
No, sedaj smo že precej zopet uredili in tako upam, da bomo v prihodnje vse še bolj v redu imeli kakor preje.
Ce mi boste sedaj pisali, ne pozabite naslavljati svoja pisma na
NAŠ STRICEK 1852 W. 22 PI.	Chicago, 111.
Sedaj ste z večine že vsi zopet na šolskih klopeh. Lepe počitnice so minule.
Sedaj pa pričakujem od Vas, da mi boste zopet začeli pridno pisati. Kaj ne, da bos te.
So long,! bovs and girls.
Vaš Striček. •

ZAHVALE
Dokazi materine ljubezni.
Še nikdar se ni čulo, da bi bil kdo zapuščen ostal, kdor se je Tebi, zaupno zatekel!
KLICI K MATERI
Chicago, 111. — V zelo važni zadevi se zaupno zatekam k Mariji za pomoč. — Ako bom uslišan, se bodem javno-zahvalil v "Ave Maria".
Marijini priprošni priporočamo:
vse bolne naročnike "Ave Maria", nas list "Ave Maria" in slovensko katoliško časopisje,
vse ranjke naročnike "Ave Maria".
Za vse te rečene in za vse naročnike lista "Ave Maria", žive in mrtve, se bero posebne
naše katoliške slovenske župnijske šole, svete maše.
Vsi bolni naročniki našega lista naj nam sporoče, da jih bomo v tem predalčku priporočili v molitev in da se bode njih ime posebno spominjalo pri teh svetih mašah.
Pošiljam vam en dolar za zahvalo in čast Jezusovemu in Mariji Materi Božji za usli-xano molitev.
E. Kolar, Pueblo, Colo.
Poxiljam vam en dolar za zahvalo in čast Materi Božji in sv. Antonu za zdravje.
A. C., Herminie, Pa.
Po dolgi in mučni bolezni se zahvalim Mariji in presv. Srcu Jezusovemu za zboljšanje mojega zdravja. Zahvalim se tudi za večkratno uslišano prošnjo v bolezni in drugih nadlogah in prosim še za naprej: Marija, Mati milosti ne zapusti me!
Marija Gerbec, Barberton, O.
Zahvalim se Mariji prečisti devici za uslišano prošnjo in ozdravljenje sestre in sinčka. V Youngstownu.
Rosie Devjak, Barberton, O.
S tem izpolnim obljubo in se zahvalim Materi, Kraljici Majnika za uslišano molitev in zdravje. Priporočam vsem, zlasti mladim de-
kletam, da si izberejo Marijo za ljubo mater v tej tuji deželi ter se izročijo njenemu varstvu in nobena ne bo zašla na slaba pota, ker jaz sem o tem prepričana.
Anna Plevnik, Council Bluffs, Iowa.
Po obljubi pošiljam v podporo listu "Ave Maria" $2.00 in se zahvalim presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, ter sv. Družini, da nisem umrla, ko sem bila nevarno bolna.
Elizabeta Gerbec, Barberton, O.
Javno se zahvalim Materi božji za zopetno ozdravljenje kakor sem obljubila ter pošiljam mali dar $1.50.
. ... Lucija Kovačič, Rockdale, 111.
Zahvalim se Mariji za uslixano prošnjo.
M. S. Stamaugh, Mich. Pošiljam vam ta mali dar za list Ave Maria.
Javno se najlepxe zahvaljujem Mariji za uslišano prošnjo v bolezni.
M. Kobal, WUlard, Wis.
Denver, Colo. — S žalostnim srcem naz-nanjm vsem znancem in prijateljem, da sem prejel vest iz domovinfc, iz moje rojstne vasi Gerdune, da so mi umrli moja mati, Marija Pavlakovič in pa moja žena Ana Pavlako-vič, ki mi je pustila 2 nedorasla otroka. Počivaj v miru nepozabljena mi žena in vi, mu-čeniška mati, katera ste velika hudega prestali v teh hudih letih grozne vojske.
Goerge Pavlakovič, mož, George, Ana, sin in hči.
Cleveland, Ohio. — Frank Gaspari je hudo bolan in se nahaja v Lakeside bolnišnici. Mr. Gaspari je veliko pripomogel, da se je list Ave Marija tako razširil tu v Clevelandu. Bog daj. da bi se ta blagi mož zopet prav kmalu okrevan vrnil nazaj med nas in nadaljeval svoje apostolsko delo. — Hudo je bolan tudi Math. Glavač zet znanega gostilničarja Set-nikarja, ki ima precej težav na stara leta. Dal Bog, da bi tudi njegov zet kmalu okreval. Tudi Mrs. Setnikar se je ponesrečila na roki.
Poročevalec.
II	iS	[jjxjj]	[jg
I	I	I	1	1	il


I Novi Molitvenik "Ave Maria" šS" I
%	'	5!
tiskom smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim ♦
rojakom, ki so vedno povpraševali po molitveniku z < velikim tiskom, smo se odločili ga natisniti. Ker se nismo mogli podati v velike stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo ga tiskali le omejeno število. Molit-ijt venik je priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak pa- $ i j pir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, namreč v $ I platno z rdečo obrezo- cena 70c. v usnje vezan z zlato o- | * brezo, cena $1.00. Vatirane platnice v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.25.
"AYE MARIA"	,
1852 W. 22nd Place	Chicago, 111. !


Zbirka vseh slovenskih masnih in nabožnih pesmi. Primerna zlasti za šolsko mladino. Pesmi so brez not. Kniži-ca trdo vezana vela
35 centov.
Naroča se pri našem upravništvu.
■J
ALI SI SE ŽE NAROČIL NA
KNJIGE ZVEZE KATOLIŠKIH SLOVENCEV ?
ŠE JE ČAS, DA SI JIH ZAGOTOVIŠ—ŠTIRI ZANIMIVE KNJIGE S POŠTNINO VRED STANEJO SAMO
$ 1.25
KUPUJTE WAR SAVINGS STAMPS!
August, 23rd 1919.
AVE MARIA"'
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje!
Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
)®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®@®
OlOIOIffiOIOICIOIOIO
<a®
SEIZ BROS. j
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic itd.
Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov.
21 BARCLAY STREET, NEW YORK
Telefon, 5985 Barclay.
Slovenski zobozdravnik
Dr. M. Josip Pleše
Ordinira od 10. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ordinira tudi izven določenili ur po dogovoru.
Specialist in Bridge Work and Gold inlays. 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Driska
je poletna potožba, ki izhaja iz raznih vzrokov. Mnogokrat ima svoje vzroke vsled viivanja nezrelega sadja ali zelenjave. V vsakem slučaju je to znak mizerije, ki je bolestna in ne prijetna. Ustavite jo. Rabite
Several
Diarrhoea Remedy
(Severovo Zdravilo zoper drisko). Njena vrednost je preiskuSena v zdravljenju driske, colice, poletnih potoib, želodčnih krčev in raznih notranjih neredov. Dobro je za o-troke in odrasle. Cena 80c in 2c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. Odklonite imitacije.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA