Natisov 15.000. J»lajerc" Izhaja vsaki peiek. datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemsivo se računi naročnino z 02i-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezre Ste v. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-niSi'0 se nahajata v Ptuju. gledahSko poslopje Siev. 3. Dopisi dobrodošli in sc sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek jc vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil iinseratov/ jeza celo stran K 64, za strani K 32, za '/4 strani K 16, za '/a «rani K 8, a »/.. strani K 4, za »/»a strani K 2, za »,'a« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se ccna primerno zntfa. Stev. 13. V Ptuja v nedeljo dne 27. marca 1910. I XI. letnik. Dan vstajenja. Aleluja, aleloja . . . Solnce vstaja in z zla-timi avojimi iarii klile veo naravo v zopetno iivljenje. Z ledenimi verigami pnailila je brez-ardna zima avet v svoje suienstvo. — ruie ao iaginile, ptice ao odpotovale v gorke. areinrjhe delete, livada je pokrita z debeJo pls«o mrxlegs *negs. goad pa atoji kakor izumri, brez zeleoja, brez aveie. krepke modi. Oj zima, vsela ai na lepote iivljenja vzela vae veaelje in veo aredof In bilo ie, kakor da bi w v mraleui groba le-ialo. kakor da bi vae nnideno podivaio ... AK adaj prihaja kraano apomkdansko solace in po-fclja avoje iarke po livadi in gozdu. v grobove m votiine, na travaike to v dioveike duie, ki no leiale trudne. obnpaae, krvavede v globoki ialosti. In ti iarki dramijo. dramijo alaberno bitje k novemn Juvljeoju, poljobqjeju roftioe, ki dvigajo avoje giavice proti plavema neba . . in pm zrondk. na zelenem travoikn v tibem vjedjn : aleloja, aleloja. ».pomlad je to, dan vst^ecjs je pnM Tako nam daje ie narava kraano sliko ve-likonodoib pvaznikov, ve-likooodoega veeelja. Kajti prazniki veeelja. zmajro-noane arede ao ti vehko-nodni dnevi. kpolnitev nsjvrode^ie ielje in na^-glasnejiega npanja je Vebka nod ... To nam pnpovednje knjiga txp-Ijenja boiaoskega Odra-ienika! Jeaaa. _ oskdaj Ijnbljenec Ijudstva dndo-deinik, ki je bodd mrtve. J«zna je bal obtoiee ve-ieizdaje proti Nan run-ako-paganeki driav, It. ianseji ao podivjali xbe-gano Ijodetvo. da n je rsje barabaaa -keg* mn Ijobljenrn ¡jodst.a Jrxama kbcale ga. kniajte rtam r«ganaki Pw-aljan je atopd v atrar. ia ■ □mil roke. UA da je nedoiien nad prebvanjem I Jexusove krri In potem ao pnile or« trp- ' Ijeaja are noMrm - io dna r «oral OdreAe- | mk «zpiu kebb zia' Zamdevanega »3 zvezali . krrniki in badali ler kronali a troj««z> . . Na- j loiih <■> mn teiki kni. pod katenm ae je ope-tovaoo zgrndil na Ua Od btie. kjer ae je bote! izmudeni Krwt odpoditi, pognal ga je jndovski Ahaav^r pnxf ... In na Golgoti ae je zbiralo Ijodetvo Vojaki pa ao pribili krvavedega Boga-6oveka na kri in ma dajali v aaamebovanje aajhujie priimke. Pod kniem ao irebali aa nje-govo obleko, on pa je omiral in v amiranjn proeil za avoje sovratnike . . . Med divjaikim Ijodatvom pa ao raziirjali farixeji veaelje: glqte ga, kralja jndovakega, ki ae ne more pomagati, kmalu ga bode amrt premagala . . . Smrt je prišla in zemlja ae je potreala in preproga v tempelj na je bila pretrgana ia grobovi ao se odpirali. Jezna — umri . Obupani ao padli njegovi adena na kolena in ae dntib zapoidene. Minul je en dan, minula au dva doeva, minuli ao tnje . . . Jezna — umrl ? Bog — mrtev ? Ne, tretji dan je vetal od avtvib ! Vedna ljube aeo je pnaoagala koščeno amrt. — dan vstajenja, dan zmsge je prišel! V tem pad leži globoki pomen tek spomladanskih praznikov. Od vekov veke ie stoji v dofc človeštva z slatimi črkami zapisano: resnica ia pravica, dan m svetlobe morajo vodno zmagati . . . Naj bode nod ie tako ¿•Iga, tako huda. — aa go- rami se pridne bbideti svit jotr^ue zore m na travniku orrtaigiyejo rumene trombeatice dohod krasne ^nnladi . Grob je pokril vedno Ijo-ali le za trenutek kajti kmalu so [*d!e Politični pregled. Državni Zbor je dokondal se nekaj manjšega dela. Potem so gospodje poslana odpotovali na poditnice. Dne 14. aprila a topi driavni zbor zopet skopaj. Politični poloiaj ie v splošnem ni verige groba, angelj je odvalil skalo in oa boiji dan je stopila nesmrtna, vedna ljubezen . . . Kaj bi jokali ? Kaj bi se ialostili? Nikdo ne premaga vedne ljubezni! Zato pa as pojmo, za-pojmo z veselim srcem in disto dušo: Aleiuja, aleluja. ljubezen je kronana . . . Tako prasuojemo vsako leto Veliko nod. I smrt je premagala ljubeaen! Nepremagljiva in vedna je torej (jubeten . . . Zato pa stopamo v solndnato naravo, oboriti s rvešljicsmi »o travniki, plevo kot otroško oko je nebo. — in mi stopamo naprej a tihim veseljem. Od daleč doni zvoneoje, proceaije se vijejo proti kapeli in mogodni glas ae čuje širom svete: Alelnjs. aleluja, Jezas je od smrti vstal . . . 30 lat paaiaMC. Te dni j«, praznoval nem-ško-napredni dr. Punke 30-letai jubilej svojega poslaništva. Vrlemu mota je vse čestitalo. firef Koten i at. eden voditeljev nemšk« kmetake atranke v driavni zbora ia, je te dni na raku umri. Baakl vnfcani Zaprti ao nekega lajtnanta T. I)oo'/a Doliijo g», da >e špijon za Rusijo. Batjaraka *0pa. V ogrski driavni zbornici je pnšlo te dni do dogodkov, kakor jih peč še soben parlament ni doiivel. Nasilni minister Khuen-Hedervnry je namreč doeegel, da se driavni zbor rasp usti. *To pa je magnatsko gospodo tako razburilo, da to povzročili velikinski škandal. Naposled so poslanci naskočili ministra in jim metali teike knjige ter mete na glavo, in pofledohfci sta bila takoj m krvava. Proti betjvskim nasilnežem se je dvignila kazenska obtožba. Kralja Petra «rt- skofa ao zdaj vendar razni vladarji sprejeli, pa^ čeprav? ima krvave roke. Te dni obiakal je Peterdek reakega carja. Lep parček! V Bnifariji je prišlo do krvavih dogodkov. V Rnstniku so vojaki in policaji streljali na kmete in ubili celo vrsto. Vsled tega ao ae po celi deieli vršili proteetni sestanki. V Sofiji bilo je 150 meščanov, 50 vojakov. 25 orožnikov in 16 ofieiijev težko ranjen>h. Ponever/ni iržjvai denarji- Na Danakem pustil jo minister 170 državnih blagajen pretakati. V 140 (!) blagajnah so našli velika poneverjanja Skoraj kakor na Rnakem! iiiiiiimnnmni MTKdo je kriv?? Kmetje na spodnjem Stajerakem! Kdo je kriv, dasejenstavila rego-laeija Drave, da seje vzelo deželi 8% ■Hljenrr kron, da se je vrglo stotere delavcev na cesto, da seje kmetom nsprevilo za milijone kron škode? Prvaiki peotand ee krivi, ker ao a svojo obstrakcijo razbili deželni zbor! Kdo je kri», da se ni ničesar storilo glede velevažnih ž e I e z n i c (n. p. Sv. Lenart-Ptuj-Rogatec-Brežice nli Ormož-Ljotomer itd.)? Prvaiki pesland aa kriti, ker niso pustih deželni «bor delati! Kdo je kriv, da kmeti ne dobijo več brezobrestnih posojil za prenovljeoje vino-gradoT ? Prvaiki poslanci to krivi! Oni niso pustih o temu v deželnem zboru sklepati! Kdo je krir, da ee je vam nesrečnim kmetom, ki vam je toča ali suša vse t z e I a, vsako padpera adjedlo ? Kdo je kriv, da na dobita nič, čeprav ste podpor* krvavo potrebni? Prvaiki pesland ta krivi, kajti oni so na češko komando preprečili, da bi vam deželni zbor to podporo dovolil! K m e t j e ! Obrnite važim škodljivcem hrbet! tmiiiiniMii Dopisi. Iz Čreiajevca pri Stov. Blatid. (inuai se nam že, da smo zopet prisiljeni ee braniti zoper našega eksžopnika Janeza Sušuik Ta človek, kateri že dolgo časa po božji in državni postavi ališi nekam drugam, kakor v cerkev, še zmiraj ne miruje. Neprenehoma in hojše uganja hudobce in napada ter trpinči izmučene poštene fa-rane. Ker se Ijadstvo zanrsj, posebno pa v postnem času isogiUje njegove spovedoice ter ee deloma tlači k g. kaplanov» «povedma, deloma gredo ljudje v druge cerkve, zato to Sošnika tako jezi, da kar od jeze beeni. Kdo bi se pa vendar njegovi spovedoici bližal, kjer se drugo ne ališi kakor šuntarija itd. ? Strogo zahteva, da mora vaak farzn priti k njegovi «povedni«, tega pa ne vidi, da ravno farških ljudi nikdar v domači cerkvi pri spovedi zapaziti ni. Zahteva tudi. da ue smejo Ijudjo pri bolnikih do zadnjega časa na spoved čakati, farških razmer pa «*lo nič ne vidi. O*o v zadnjem čaau je namreč nek iariki stan hlapec prav močno »bolel, ter je župnik tako dolgo odlagal, da je bilo potem še komaj mogoče starega Martina s sv e$em preskrbeti i. a se je to storilo v umazani živinski štali. Stari Martin, kateri v farovžu 12 lei kod zvest hlapec »ložbo opravlja, ni bil » dolgi »n težki bolezni vreden, de bi se mu bilo dalo v poticku kake sobe (katerih je 10 t iarovžu) proetorčel. Bres plahte in prave odeje ležal je zvesti siromak v mokri slami v razrušenem odru, dokler ga ni rešil žopan ter ga odpeljal v bol Dico. Celo iupnikovi strenkaiji so žapnikovo bressrčnost obsojevali. Kakor slišati iznenirja starega Martina neka vest, ter se mu je bilo začelo bloditi in to tudi lahko, ko je začel v nevarni bolezni neko pričevanje in prisego pri aodniji po receptu župnika premišljevati. Bog ne plaftge vsako soboto, in prišle bodo todi še neke babnre in tercijaJke aa vrsto. Ta župnik je pač pravi usmiljeni samaritan; pretepel je že lastno staro mater do krvi. pretepel staro mater njegove Micike, pretepel kuharico s bičem in tndi druge Jjudi, šuntal in puntal na v»e strani, toževal pri sodnijab poštene farane z lažnjivimi tožbami, prigovarjal opetovano in prigovori! nedolžne farane k krivi prisegi ter jih spravil v velikanske zapreke, ste m in drugim «labim postopsujem škodoval ov. ver^ osramotil častiti duhovniški stan itd. In to človeče še zmirsj župnikoje, ter ee še brez sramote predrzne ne svetem mestu poštene farane krivično in s lažmi nesramno napadati. Ce bi imel ta župnik še trubioo poštenja in sramote, zlezel bi že bil r zadnji kotiček mišje luknice. Dan plačila ni daleč, le potrpljenja, če ravno ta možicelj po svojih par podrepnikib širi vest, dc je na Dunaja sproščen. Dolgo let je ta pošieno-vič s svojim slsdkim jetikom m gibežljiriou očmi vodil sodnijo in pravico »a nos, vendar se je prišlo njegovim lumparijam na sled, — zvit je bil črež kozji rog. — praviea in resnica pa sla le zmsgali. — črešnjevske fsre pričakajo dan veselja ker bo s klavernim odhodom župnika J. Sušnika sngelj pravice in mini pa zopet se. nszsj v Isro naselil! Hoče. PrejAno nedeljo zvečer so gg. misijo-nsrji odpotovali ter Da našem kolodvoru čakali na vlak. Spremljal jih p» je sloviti r%4 ksplan Krsjoček. Isto nedeljo je pa bila truma msri-borakih izletnikov tudi prišla k vlaku. Več jih bilo, ki so Krajnca spoznali že po njegovem rilčka, ter so takoj začeli demonstrirati, „Heil Krajnc*, .Pereat Krsjnc* itd. klicati. Krajnca je to-le častenje tako globoko ganilo, da se je sramežljivosti in obenem veselja poln potuhnil v skrit kotiček našega „wartaala". Ko so Mariborčani se odpeljali, bilo jih je črez 80, ao od prti vu okna vlaka ter Krajncu v slovo klicali prav jedernate .Z bogom-klice.* Da se je pn teh klicih tudi marsikatera bodeča beseda vsilila in slišala, tema je Krsjnc popolnoma sam kriv ; čemu ga imajo celo tqjci in nefsrani tako is dna srca radi? Je že taka. Y Mariboru Krajnca namreč ie pozna in čisla vsak čravljaraki učenec. Sicer ga pa tndi ondot dobro poznajo po vsem svetu, zakaj, to pa itak vsi vemo. Torej ta ča-stitka na kolodvoru bi sama ob sebi ne bila nič kaj prehude važnosti in pomenljivosti (vsaj za nss ne) ako bi ne sprožila en drug .špiel". Krajnca jo morala U časti tka vendar neksj ras žaliti ; vsedel se je in pisaril svojemu ljubljencu — .Slovenca". Ljubljanski listi tndi kaj radi požirajo v«ako laž in tako je nesramno jezuitov-sko sestavljeni članek prišel na svetlo. Zvijal je članek resnico tako ostodno, da je med vrstami čitati, kakor ko bi .boiki in mariborski* liberalci in nemčurji pred cerkvijo in farovšom med cerkvenimi opravili demonstrirali, kričali, pobijali in divjali. Sodnija tndi prebere U članek in takoj pošlje žandarje na preiskavo. Pa kdo je o nj.j bil najbolj osupnjeo? To je bal g. dekan sam; kajti ničesar nič se m zgodilo ondot hudega kakor ravno v Krajočevi sob«, ko je te ostudne sanjače pisaril .Slovencu.' Da. pomenljivo in dovolj žalostno je. če Krajnca tujci Jave in po svoje božajo. Oh, ti žalostni ka-plan ti! . _ V etika Nedelji. Dragi mi .Stajerc'! Imam Ti še nekaj naznaniti od Velike Nedelje oziroms is Lešnice. da nekoliko zopet omeniš v ti številki. kakšna kotist je bila pri nektorih ta podpora; namreč kako delajo tisti hmaraki klerv kaka, ki imajo še itak rumene knjige od bra-nilnične vloge! Bd sem v Orasoto, ko so nam deUi podporo, da je si» očeui odn to denar ki ima le malo škode po lanski točj, ker ima samo nar redov goric, oče pa precejšno pomoč, ali oče ni dobil nič. ki sk.+>i ra plačila in za vsakdanji živež, davek in arah kupiti je očetovo, sinovo pa peoexe bsssti, pa neoto v hranilnico. Tako se mi je oče pritoževal pred par dnevi. To je pa zopet s*d trdih klerikalnih olikanih Slovencev in nAvaležnost m nevošlji-voet, ki pa pri tih nikjer ne manjka. In to cvete največ iz takih, ki so tak pravični kak tieto ovca, ki žrebeta kole, ki nikoli ni zadosti sita. PrvaSko tolovajstvo. (Iz Hrastatka.) Mnogo zločinov, mnogo sramote se je «e zgodilo v rudniškem kraju Hrastnika. Ne rečemo, da bi bik» ljudstvo samo bolj pokvarjeno, kakor drugod. Ali nekaj Ijadi je, ki ao oe pestili od prvaške goepode podivjati in posororeti, da jim je adq vsak zločin dobro došet, ako le koristi njih brezvestni politiki. Z lahkim srcem trdimo: Prvaki ao prava sramota za h r astn i ško I j u d s t v o 10 vsa dežela obžafoje revne s poštene knape, ki morajo s temi prvaškimi divjaki skupaj živeti Oo- tovo je, da je t «v. .Tolevstvo' glavni krivec te podivjane politike. RcSeva krčma v Hrastniku je središče prvakov. Tsm se zbirajo, tam se opijanijo po dnevu in po noči. tam ekle-pajo svojo temne načrte, tam izvira vso divje-št v o te bande. Kdo in kaj je Roš, tega ne bo-demo več poročsli. Povedali smo že opetoveno vse njegove lumparije in sramote ta človek nima nobene, ker se doslej ni opral. Ni se opral, vkljub temo. da smo ma očitali naravnost sleparije. Ni se opral, vkljab temu, da ma je občinski zsstop znpovedsl. da to stori, ker se ga mora drugače za dr farni ranega mnatrati. Roš je ostal amazan. Id ta človek je središče prvaške politike. Glavna odgovornost pade tedaj tndi na njega! Preteklo nedeljo vršil se je v Hrastniku (v stari rudniški restavraciji) shod nemškega .Schulvereioa'. Shod je bil skoraj tajen m se tega je zajci ni prav nič zanj agitiralo. Vkljub temu so pr-vaški nakujskani pretepači sklenili, da motijo zborovanje. Ksjti na shod je imel priti naš urednik Kari Linhart, katerega Roš z njegovo bando ne more živega videti. Roševci sovražijo Linharta, ker je ta pogumno razkril vse uma-zanosti in podlosti, ki so se godile začasa paša-lika Roša' v trboveljski občini. In tako so hrast -niški prvaki sklenili, da se maščujejo nad Linhartom. Sami se pa tega oiso upali, kajti polteni knapi brez razlike političoe stranke tej bandi ne grejo na lim. Zato so prosili trboveljske hujskače na pomoč. In res, pričlo je okoli »0 netomljenih .sokolov* iz Trbovelj, ki so takoj po dohodu oričeli tuliti in razgrajati s petjem, kakor: .Črna zemlja naj pogrezne vsa-cega nemčnija* itd. Vršil se je pa vkljub rdeče-srajčoiki shod. .Sokolčki* so med tem časom pili pri Rošu, ne vemo, ali na svoj račun, ali pa zastonj; mislimo, da zadaje velja, kajti od giatis-pijančevanja so dobili .ajroobtarji* svoje ime. Nekateri teh tičkov so pa po zavžiti pijači pričeli besoeti. Prišli so celo pred vrata dvorane, kjer se je shod in se jih je moralo tam pognati. Ze i» razvidno, da so imeli .sokoli' edino izzivati in škandal delati. Ali postalo je še hujše! Ko se je naredila noč, napadli so .sokoli' več mirnih nemških mlndeničev. Tako so napadli z dolgimi nožmi g. knjigovodjo Hermana Stadlbauer, ki os je komsj rešil. Eden .sokolov* js namreč s dolgim nošen nanj skočil in savpil: .Prmojdoš, 6 let sem sedel, pa če jih prav še 6 let sedim, ubiti te moram.' K sreči so skočili dragi vmss. Neki slovenski radar je bil tako razburjen nad tem zločaaom. da je vael polemo m pričel po .sokolih' udrihati, da je kar pokalo. Pred tem knapom so .sokoli* bežali kot Vsi so zdej vendar ssistili, da bode ker so vsi orožniki patruhrali. Ah vsake pol ure se je č^o atrsljanje ta revolverjev, to pa vedne v bfchni Rotove gostih». Cisto gotovo je toraj, «In so prražki divjaki hoteli na kočiti napradnjaka s «eeolvmji Urednik Linhart hotel ae je poneti oh 1. urim Hrastnika odpeljati. V spiumstia okroglo SO oseb se js hotel v ~ozn po rodmški tolezmci na hrastoi&i kolodvor odpeli. Medtem pa so prvaški divjaki pri moata aa IiliesIBa prs«B. Ko bi ae > vočssoo M opazilo, padel bi »o« gotove v propsd Is vaak 30 asa* H Ne -rtv*. To je toko *e-liksuski zločin, da so oe «lo orožniki nsd to podivjanostjo čodili Sli so tadi k Beta vpra-šsti. AH to je imel bsje pradrano čsto, da je dolžil Nemce, da so to nalašč storili Medtem pa so morda tolor^i v njegovi krčme popivali Iz tega vsega je razvidno, kake daleč je prvaške sngrižena ban da v Hrastniku ed tolovaje in morilce ao ti Ijn-dje ca II i . . . Rsdovedni smo, kaj bode oblast storila. Radovedni smo. ali bodejo poklicani čtnitolji storilce dobili. Ako se ras hoče, potem ee bode lopove gotovo dobilo Ako bi se jih pa tndi to pot ne dobilo, govorili bodemo drugo besedo . 8 tem končamo poročilo! Orožniki so storili svojo dolžnost, to moramo priznati. Drugače bi se aotovo surovost prvsških divjakov to bajto izkazala. Ako pa miali Roševa banda, da os bode kdo takih nasilstev ustrašil, prtom se grozovito moti. Časi so minuli, ko je Roš žopano-val in ko oo IMi mu pri temu pomsgali Mi bodemo še v Hrastnik prišli, to je gotovo in te pravice aam ne bodejo nobeni vaeli! la svidenje torej! Novice. Corkveee premožeaja si Avatrijake«. 1'red nekaj dni je pokazal profesor Wahrmund v Ino-moato na velikansko naraščsnje premoženje katoliške cerkve v Avstriji Pri temu oe ni mogel ozirati na zadnjih lft lat, ker se o njih še nima natsnčnifi podatkov. Skapno cerkveno premoženje se je povečalo od leta 183f> do 1880 za 241 milijone v. 108 tisoč goldinstjev (torej za skoraj pol milijooa kron); od I. 1*80 do I 1900. torej v 20. letih, za 222 milijonev, 584 tisoč kron. I*ta 1900 znašala je skupna svnta T. več kot «13 milijonev kron. Dandanes ima torej cerkev več kot tisoč milijonov kron premoženja. Seveda so to le Številke, ki jih cerkev uma izkazuje. Profesor Wahrmond pa ceni cerkveno premoženje na 4 tisoč milijone v kron. Vkljnb temo velikaobkemu premoženju dobila je cerkev do ieta 1901 okroglo 228 milijone* kron državne |»odpore. Skupoili cerkvenih dohodkov leta 1900 je bilo vrč kot rtOV, milijonev; skop-nih izdatkov pa le 35'/. milijonev; torej je ostalo cerkvi v enem leto več kot 2.'» milijonev kron. Štolnina in zbirca pa ie vedno nista odpravljeni! Oj ti pravičnost ti I K sliko vina m je pridalo p« cele« »teti I. 1909? Francoska je pridelala «3 milijonov Id, Itslija 41, Avstrija 4-.r», Portugalska :t 1, Rusija 2 4, Čilska 2 3, Gr-ka 2 2 <>gr*ka 1 92, Nom-čija 19. Romunska 17. Turčija l ."», Zediijjeoe države 15, Bolgarska 12. Argentina 1*1, Srka 1. Srbija O (»5 rame države I. Skopaj toraj okroglo 130 milijonov hektolitrov. Iz Spodnje-Stajerske^a. Vbayo ljudi Ive! Z neveijatno brazsrčnostjo se prvaški listi io voditelji norčujejo it bednega slovenskega ljudstva Ravno «daj »e io poseboo dobro opazuje. Bavno aedaj ae vidi. da se gre prvakom edino za dosego njih ali manj ve-leizdajoižkih in p»ct.iivstnjekih ciljev. Ceear je traeF gotovo popolnoma prav, ko je rekel, da je ta prraška poiitika vtliianski škandal. In ne temveč uaravnost greli ¡a aločin ... Prosimo: ali je to ree .narodno* ia .slovauako*, ak® ae prha vbogo ljudstvo v vedno večjo gospodarsko hedo* Kdor je V resnici .naroden* — mislimo namreč v dobrem zmiaio U beseda! — ta bode tudi ia ljudstvo delal. Ali to, kar uganjajo prvaki, gotovo ai za ljudrtvo, ni .narodne*! Ijudsvu ae ne pomaga s prašnimi besedami! Dokler Ijadstvo ne bode moglo od kamenja svoje Učne želodce oasiuti, toliko ¿asa se tndi požvižga na vse lepa besede, prame frase in hinavake obljub«. l^ud-in stanovati in ae obla-odstvo tudi t samo (škandal je ta politika atvo mora j«U m piti io ^B Sti, to j* gotovo. Z^o^pa^t^Jjodatv ljudstvu samemu boljšo gospodarsko bodočnost omogočila ! TeffU pa pevaki' ae morajo in ne marajo storiti- Kajti v svojem aren so prvaki le naaprotniki ljcdstvs. Prvalki mogotci so večinoma iseeaaJci slovenskega ljudstva. Od krvi in mozga tega ljudstva so postali debeli in siti. . . Med slovenskimi grški in^»jovenskim ljudstvom Toliko amo hoteli že enkrat povedmi. Kajti ravno «edaj M kaže vaa trotarska natura prvakov. S svojo nesrečno politiko so prvaki v deželnem zboru preprečili aleherno goepodarsko delovanjo. S tam pa so kmetskemu ljudstvu odjedli vse podpore, prepričali obravnavo velevažuih želeouc, o stavili regulacijo Drave ia Pesnice, odvzeli deteti 8 milijonev kron, itd. itd. Vraga, ali ;e to .narodno', ako ae ljudstvo na tak način * be-raštvo lene? Ali je to .slovensko*, ako se ljudstvo zadnji grižljaj kruha h ust utrga ? . . . Ne, — prvaki so .kristjani* na svojem dolgem jeriku. .narodojaki" pa le v laatni svoj iep! Za reflalscije Drive. Obóinaki sret mwta Ptoj imel je 22. t. m. poeebno izrodtio afjo, na kateri je sprejel slededo vatno rezolocijo: — .OWinaki svet vidi v ostavljenju déla ob Dravi, ki ga jo povzrodilo ministeretvo za javna déla, teiko oékodovanje prebivalatva. Skosi denetletja fe so se izvrtevala ob Dravi varnontna in regulacna déla: k troaknmi so pri-spevali polfg driave in deiele fttajerake tudi te okraji, torej poeredno todi mesto Ptoj. Da ae sedaj gradbeno vodstvo zapusti in gradbe, ki so M s velikimi ¿rtvami ureaniíije. sopet uuiSi, to hi bil gospodarski polon, katerrga ne more dovolj ojatro nbsoniti in proti kateremn ne ptujski oMinski «urtop odlodno v bran posta vi Velika zemljitta ob brego Drave ro laat ptujskih meiíanov. ki ne xasloftilo. da se jim odtegne javno porood in da morsjo bres pomodi gledati. kako poire voda njih «snljo. M«to Ptoj ¿aka ie Jeta sera na velepotrebno regola-cijo. Keurejeaa Drava je v zdravstvroem e nru nevsmoat io tudi ne pusti rabo od mesta zgra-jenegu prostora xa Hose. Übíinski rastop ob-soja najootrejie naatopanje s I o-venskih poslaneev v deftelcem z b o r a; kajti ti m ■ svojo bresvestno obstrukcijo krivi. da ee je rara o. tr-peíe 1 j o d s t v o dravake doline osle-parilo ta njegovo upanje, sa go-spodarako okrepíanje po driviki regulaciji. OMinski zastop pa israte trdno priéakovanje, da bode viada sklep oetavljene reguladje razreljavila in vssj do delasmoftnosta deielnega zbora reguhutjo v dosedanjem obsega nada)jera la* — Tako je skleuil mentoi autoj-. Ljudrtvo je na njegovi strani f Kranjskl letal «r»*fci so v Kapeü na Po-rruku Pchmittoro poseatvo r. lepim gotdom n 30 000 K naknpili. P^ * sarier, ki bodejo mladi gotd podrli in les ia lici mesta obdelali. <)j ti xa^pana oblast, ah ros ne vid», kako unidaje kranjaka dobiékaieljnost goipodarako bodoéno* nafe domovme V lUJitM» aemtkmm wO^.t. Z^nje ¿aae sem priSeli so narodnjaUti batí breaobe^o gonii proti nadafiteíjo ^mererffcega na nem&i ioli v Storeh. LaJ, obrekoranje, podioat, tan-janje. rae to so büa sredrtra, a kattnorf ao prvaki proti temo nadnfctelju nastopali. Vae to pa zato, ker je g. Zmertacbeg folevodja nem4ke tele . . . Najpodlgfi liat je bil wreda liat .pre-klkov" ¡n ,6sntnih izjar', .Narodni dnevnDt ' M. dr. se je g naduóitelju todi nakrat oditalo, da je slovenske tolaije nalaM protepaval in ta lesno poékodoval. V piwni nekega prvaákega advokata r Celju so tloiüi proti nadufitelju sodniirko naananilo in tako je priilo rea do raa-prave. Pnraák» hn¿aka¿i ao pa¿ mialüi, da bode g. Zmereacbeg na vislice obaojeo. Pa aa aa g.o-zovito osmodili. Pred sodnijo ae je namroí do-kazalo, da je g nadnfiteü popolnoma nedolien in je bil todi oproteen. Sramota laii in obre kovanja poétenega uéHalja pa pede na pnaike sagriiene hujskate! _ Lneger na smrtni postelji Nakim cenjenim či-tateljem prinažamo sUko dunajaáega župana d». Kari I-uegerja na smrtai postelji O tamo pokojniku «o že tadajič obširneje govorili. Slika ■vbta kaže prav dobro znátüne poteze. Pogreb ívJít^SaSm Nad en milijon ljudstva se gs je nddsžilo m tudi siTOtasj naš vlaiar m-ksasl je dr I oegevja zadnjo 'ast. Ravootako /lam rasa rake dmiine. ksisUi itd Sa Daa^o poatavi'» m mm kode ema m « bnda taA rneiatcr rautdimSterb&tnt. več se js t. njegovo smrtjo -a oeernio rja-govo iirljeeje ia kmimnt. Ža v zadnji številki amo poročali, da ai je poskusil fa j-možter Cernko v Vuhredu t britvijo vrat prereiati. K sreči <*> ga te reAili, — ali a tom se o* da žalostno vzroke tega dejstva prikriti . . . Kakor zoano, pričeli so (srtki prvaki pred nekaj leti po na&h pokrajinah ustanovljati svoja konzumoa društva io pozneje svoje posojilnice, s katerimi so hoteli zlasti vse napredno trgovce in obrtnike uničiti. Naš list je takoj v začetku tega gibanja svaril in »varil. Lahko rečemo, da je vsakdo zadovoljen, kdor je takrat nuša svarila poslušal. Kajti danes so i o vsi f a r S k i ,k o n z a m i* propadli, danes se je vse ureiniiilo, kar smo mi aapredqjaki takrat prorekovali. — stotero kmetov pa, ki nas takrat niso hoteli vbogati. izgubili bo svoje krvavo zatložerA denarje in so romali uradi svoje lahkovernosti v ječo . . . Vsak greh pa se sam ua sebi maščuje! Ta beseda je reaničua in nikdo je ne more satajiti. Poakoteni samomor fajmoštra Cernko nam je zato zopet novi doku. Z o žiro m na to so namreč liatu „Marb. Ztg.* sledeče pite: .Naš £ajmoštar se je hotel zaradi zadeve s (prvaškoi posojilnico v Marenbergn življenje vaeti. Pri njemu je namreč neki tovariš bival na obiako; ta mu je povedal, da zamore Cernko kot posojilnični načelnik lahko vse svoje vloge izgubiti in todi te v jedo priti. To je fajmoštra Cernko tako razburilo, da ja zvečer britev vzel in « hotel vrat pvereaati laari bi gotovo, ko bt ae slišal njegov tovariš ibteoje in bi ne poklical zdravnika Tako ae maščaje vse slabo na svetu' Ko se je svoj čas k omamna društva proti napredojakom uresničilo, bili aa hnjakajoči kaplani vedpo na nogah, hodili po ahodih. p**>-vali tam na nekršfeneki način napredne trgovce. Prvaški kmetje v ife aren beri kera okraju bodejo kmalu plačali učni denar sato. da to člaai posojilnice. Vse te opozarjamo, da nsj prav globoko v t a j-nosti p o ao j i I a i c e pogledajo. Prepriča se naj todi, zakaj je posojilnica doktorja Snmreka na «0.000 K zavarovala ia zakaj je od «0.000 aa 30.000 K pov-ločala. Dr. 8omrok je r Celnici hišni posestnik uc ime svoje sestre, — fajaošter Jurij Zmavc pa je na»« na hitri jetik*. Fsjmošter Oemko d je hotel življenje vaeti in ae boji z* anja prihranke, — taja pač božje plačilo sa nearedno hnj-skanje ljudi, ki ga delajo !i»»n-tinski duhovniki po spodnjem dtajerekem* . . . Tako pite oasanjeni Ust. Mi pa pritrdimo tem besedam io paavimo: Stotero resaih kmetov je plačalo sa pobtikojoče pope! Kar amo mi r .Štajerca* pred 10. lati prarili, to aa je danaeža večidel ureaaičilo! Prsna« .konsumi" so propadli in — prvaške poaojilnice jim bodejo aledila! Bog sam ve prav dobro, kasn da udari . . . Prišel bode čaa, ko bode hrmesgano ljudstva sveje ta-mehovalre in prrašfce i«kori*tevaloe pognalo i Letal h žMatM tajai i So» W«S SV.Sii< ss wtsi ta kismsnki rtjai; saal t irviAm flss fnMskstMs^sri s «vmsi W - Dne 26. marca na Svetini- okr Celje; v Brežicah (svinjski sejem); na Bizeljekem** okr. Brežioe. Dne 20. marca e Potplatn-, okr. Rogatec: r I-jutomeru**; r Ormoža (svinjaki sejem); na Ptujski gori**, okr. Ptuj; r Podte-titiu-, okr. Kozje; ▼ Šoštanju-. Dne 80. marca r Kramo-, okr. Maribor; na Ptuju (sejem s štetiaarji): v I me nem (aejem s šdati-narji». okr. Kozje. Dne 31. m aren aa Brqgn pri Ptuju 'svinjaki sejem); ▼ Nori eerkt. pri Celju—; v Gradcu*. Dae 1. a p r i I a aa 8podaji Polsksvi (svinjaki sijem), okr. Slovenja Bistri«; v Gradcu (sejem s mlado živino). Dne 2. a p r l-I a v Itobja*. okr. Koaje: v Brežicah (svinjski nwl. Dne 5. aprila pri 8v Pavlu pri Pre-beMu*. okr CeJje: v Vzniku*, okr. Celje; r Celju*. v Ormožo (sriajski sejem); v Rogatcu**; v Radgoni** Dne 6. aprila na Vranskem**; ■s Mahh Rodnah**, okr. Rogatec: na Ptuju (sejam > koaji. govedom ir- štetinsiji); v Ime-s ACetioarji). okr. Kosje; v Iučah drobnim•. okr. Arvež lh»e 7. aprila pri Ptuju i sriajski aejem». Dne 9. aprila v Beefacah (svinjaki sejem i « štajerska vins. Pi&e se nam : Da se doseže večjo oddajo Štajerskih sadnih in trsnih vin, priredi zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem (Gradec, Franzensplatz 2) t času od 3. do inkl. 10. aprila t. I. t suterčnu velike trine dvorane (Groeamarkthalle, Viktaalienabteiluog) na Dunaja, HI. okrsj, Haaptatraase, vinsko poskuša nje. Oddajaio se bode proti snsmkam po 10 in 20 vinarje» garantirano natuma, pristna, Štajerska sadna in truna vina iz deielne vzome kleti preje omenjenega društva. V mrtvašnici V Mariboru BO zamenjali nekemu mrliča pomotoma obleko in jo oblekli drugemu. Sorodniki so to izpoznali. Prizadeti eo nad to pomoto budo razburjeni. Ukradel je nekdo fanta Joe. Lendler t SI. Biatrici kolo (Freilauf, firma Mittler» v vredooeti 100 kron Zaprti so v Maribora vlomilca Ferd. Berg-mana. ki ima mnogo greha na veeti. Ustrelil ae je v Maribora 66 letni ključar Dominik Lojsel. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je neznan. Lojsel je bil vdovec. Iz vede potegnili so mrliča 18-letne T. Freacb, ki je 6 svečana v Maribora v Dravo skočila. Ustreiii se je v Ptqju pijonir Anton Tark. Vzrok umoDora je iekati v tem. da ni imel veselja do vojaškega življenja. Turkje ie v Ljubljani poakuail samomor. skočil je v vodo. a ro U ga je takrat feddwebd Koasi. Zdaj je pa na fel smrt Tat Juhja Volinaki iz Ptuja je v Grade« več atvan okradla in potem v Maribor zbežala. Tam ao jo pa dobili in aaprii Veliki požar. 15. t m poooč« nastal je v Verkovah pn sv. Jurja na Sčavnici ojeoj Požar j« uničil 11 poslopij. Baje so našli pismo, v katerem ae grozi »asi, da ae bode vae zažgalo Ze pred 2 mesecotna «ta pogoreli tam dve hiši — Istega dne pogorel je t bližini Kapel večji mlin Kale Pochrad. črno emajlirano. Glocken-deckel z jelenom, cvklometer* »o našli pn 19-letnemu Frideriku Fekonja u manbornke oko-iace. ki je te predkaanovan Sumi ae. da je Fekonja kolo ukradel Koto je pn mestni policiji v Ptuju oglodati Hrasta ata * kampanji hlapca Bajb iz sv. Tomaža ia Mauafcč iz s». Antona, kradla ata pn mariborskemu trgo»cn žito m mu ga pc-ten zopet nazaj prodala Zdaj ao ju vaaačth. Iz Koroékiya. Prevalje. Pt*e ae nam Nam dobro znani črnuški šoopsarji »o znašli v soopaarki gostiln? no«i šmir za list .Mir * Ta šmir je ailno rod. vendar ra .&mirube* in za Gr^feuauerjev kozji voz dober V zadnjem .Miru* delijo črnnbi pra» po šnopaaraki maoin debelo laž m ne vejo. kaj bi pogruntali. da bi apravili falotarako neresn.co med ljud«t»o. »tuhtali ao pn šnopan neresnico, da bode uravnal župan tok Mete za tn sto kron. Znano je nam pa in ree je. da ao prišli posestniki iz i>obje vasi Toma-., kaižer, Sonjak. RaCel m drugi in prosili župana, da se nekaj napravi proti Meii. da »oda ne požre čez noč vaa posest«a Opozaijal je pa župau prosilce, naj ae podajo k Grafenauerju Odgovorili ao : Prosimo. s orglarjem ni nič! In niso hoteli oditi do tega čaaa, da je župan obljubil atonti potrebne korake. Pmpnčali smo se. da je uapravil naš župan nujni predlog na delelni odbor, m dežel ni odbor je na prošnjo župana aklenil 3000 kron podpore, da ae napravi potrebno. Deželni odbor se je sam prepričal, v kaki ne*arnosu ao ti vbogi bajtlarji spodnje Dobje »aai. Prišli ao iz ( elo»ca gospodi računati, koliko bo stalo to delo in pnšli so do zaključka, da bo znašalo to delo okoli 4000 kron. Deželni odbor je potem še daljne podpore en tisoč, torej skupaj 4000 kron dovolil Prisrčno b»alo mu ! Črauhom to pa ni povolji ; ta banda bi rada vidiia, da bi požrla »oda »se. Poeeetniki. »iditi jih, ksj nam želijo V Nič druzega. kakor škodo in revščino' Večno tadi. da je pri zadnjem zboru trosil orglar ta-kajšmm posestnikom pesek v oči. to pa s tem, da je rekel. 85*.. ima denarja za regulacijo Mete. in aamo l.V/, morajo dati posestniki in Mr-ia bode uravnana. S takimi smrdljivimi lažmi se upajo prvaki stopiti med ljudstvo ; drugega bi bilo aram neresnico |>o»edati. Grafeu auer je bil tudi na*zoč pri zadnji kom»aiji m slišal je tudi kakor mi, ako ni imel miali na celovški kolodvor, da je rekel vladni zastopnik: miniaterstvo zahteva nove plane, po starih se ne more Moža .-egulirai! Te besede vladnega zaatopnika Snopearaki fsloti zavijajo! VoSčimo tem črnim tičom, da regulirajo v gostilni svoje šnopsarke bače . . . 6linjaaej. Do zdaj smo imeli tri mežnarje. Eden je kakor v vsaki žapniji cerkovni in spada s sinom vred k črnabom. Od kovaškega roci-uarja pričakujemo, da ae bode pred vaako »o litvo .amil", kajti črne volilce mi naprednjaki ne potrebujemo. Tretji m ein ar naj vendar tudi beli glaa v volilni klobak spasti, to se spodobi zaradi njegove goepe, ki je bčerka naprednih stariev. Nate farua cerkev je menda ie premajhna za prvaške kristjane. Zato so jo ti ia .črnega morja* odplali in si v gmajni dragoceni prvaiki tempelj posidali. V tej cerkvi ae ne bo žebralo, ampak le preklinjalo, zmiijak», jedlo. pik), plesalo, aokolarilo, piškere ljubilo io bog ve kaj še vae vganjalo. Kot .duhovniki' bodo nastopili dohtaiji prvaike »ere in modrijani srbske filozofije Sluiba prvaškega je bila milost|jivo oddana .velikema* Ji Dobro došel. četrti prvaiki .mežnar* ! čez stopnice padla je delavka Rabi v sv. Petra pri Celovca Obležala je težko ranjena. PetereU je žaga in mizarska delavnica g. Mai er v Oberdrauburgu. Istotako je pogorela vodna žega g. Dekleva v Boje. Požiga sumničijo nekega že opetovano predkazoovanega «Mavca. Lapi faatak. v Beljaka je pohaja vjela in zaprla vlomilca Seidla. ki je bü svoj čas ia ječa ušel. Potem je ie vlomil in kradel Seidl je 30 let star, biljepaževečkotlOletv ječi. Vlem. V konzumno zadrugo v Solbachu pri Beljaka so tatovi vlomili in okradli 150 K. latotako se je vlomilo v vilo g. Wös v Beljaku; tatovi ao vzeli 85 K deoarja seboj «akap ptemskik kebü. Is Grafeosteina ae poroča Vojaka oblast kap: tukaj dne 12. aprila ob H on zjutraj po aeeotni komisiji 10 plemskib kobil od 3\. do 7 let ia najmanjše venikosti 161 cm. Knptjj^e Is od konjerejee» m so tria izključe-i Živtt* pustno lastnikom v lastno rabo. Nakupna cena znaša 700 K; posebno tue kobile pa zamorejo i premijo v znosku 100 K dobiti Pevadeaj. Poroča sc, da so pokrajine ob Vrbskem jezeru do We«imanedor£a preplevljeoe. V kletih j» voda do 30 cm. visoka. Ha iefczmtti pragi pri Riknrnnm ae je okroglo 15 m brega podrlo. Druge nesreče hvala Bogu ni bilo. Po svetu. Otroški mrik- V fttadndu »o naparah otroškega mri>ča Ho to botrli trvgo odami, natli to pokrov bs tle*. mrWa pa pole* krsti Ort* je bd to oavsdezao mri*» is je uuco odprt. potem pa iz itaboso uasil I • ■rožni Ijabimec. V Candeledi as ¿panskem ie pnšd bc«i tam k amnu svoji IjubKr . zalgal je bombo in ut>iei dekle. Obadva sta bila * kosce raztrgana ia tuli lušs je detorna a«apaj pädia Kaskl policaji - asnrilci Pred letom so aatli Rina Tarsokov Jcega v Rima umorjeoegs. Zdaj se je do gnalo. da »o c* umorili — ruski tajni pofacaj'. Velika nesreča. V bMm> Gr«a Moonum. (Am) padci ¡c oaetei »lak iz brega. 33 oseb je bdo takoj rnriiih 31 ps letko raajesib. Na morja Ss japoo»kem obr^g divjal je vd -kaoaki v.nar. Ve« ko» 50 bsrk z nad 800 rb*. se ie pokop-lo Iz tira aksčd je oiebo: vUk pn Bodimpcšb. Eas ima bila je tak j mrtva, več oseb pa ranjenih Gospodarske. Gnoj izbo paša i ks i Kakor se oc i~iw zadovoljiti pn r«zniö po jKioab s tem, kar nam narava sama daje. tako mo»aiw d« beti za to. da '»«ihrro tudi iz paiaikov kolikor le mogoče »ehko. Po»lednje pa dose-letto le. če tudi paloikr pravilno oskrbujemo osiroma (¡noume Kakloa m koliko umetnih gooj>l t j. kalijev oatih ia foJoroaith m v poiebaih »Juiajih tudi dotetaatih «aj ie raj« za goojcoje paioikov. je dokazal tu laMnih paio kJi prof. dr Falke na Updcem. Pataik. ki je me-nI 8 oralov, je dajal pre; tako milo ¡rare, da je balo motno rediti le 4 - 5 tel« Patoik je bal sicer močno prtiarfeo z mahom in po n plevela Pnčeii so p« patmk goojti io ga gnojili km I rta zaporedoma vsako leto io icci raztros Ii »ikiai n« v«ak oral povrfeae po 470 kg kajo ia. 550 Tomai*»e il. odre ia 60 kg čilskega so-Utra V prvih treh mrseciti pate ae je lahko paslo na ut-m paiaiku 14 krav vrha tega je t»4o pesneje ira »t le za diTigm 6 glav. S iem poakavom se je toraj do gnalo, da se mora pognojm palorke na pr ne le i gnojoco ampak tudi s kalijevnatimi gnojili. O tej prliki opozarjamo toraj na to, da muli vsakdo ado napačno, ako meni. da je dovolj, če gooji travnike io paiaike samo z gsoioico io Toma levo žlindro, da ps kabjevastdt goojd ni treba. Kdor to misli ab cdo trdi, je slabo ia oapsčao poučen, kajti gnojiti se aaora na vsa* način občnem tudi s kalijevnatimi gnojili Vrednost raanoTratnnfn lesa aa karjars. Najboljii za kurjavo je po vrtd bukov, gabrov, javorjev, brezov, akacije» n les smolnatega borovca; zatem »ledi: brestov, nekoliko smoloat borovčev, mecooov, smrekov in jetov lev; najslabši je lipov, jettev, topolov io vrbo» Ica Da vrač s aamBamaJsč, porabil v tc svrho lahko vsako oljnato barvo, vendar je bo^ie, če rabii za to ioiel (Kiearoas) in ga zmeša* dobro s povlsko aH fir-nriem če raba to barvo, moraš počakati, da se barva posnši. Ako pa nc moreš dolgo čakao. ds bi se barva posušila, ziij med s jo nekoliko trpentina Takšoa barva se namreč hitro posuši. Marsikateri be rabU t kratkem Ulakl se-lttar, zato naj pazi, da knpi pristen solkar. CUsketnn šokira pnmelajo včasih brezvestni prekopa kuhinjsko sol, kaj ni t al> kakšno drago manj vredno sol. katere se ne dado razločevati s prostim očesom. Ds došeseš. sli je čilski soUar prsten ali ae, deni neknbco soUra aa kako kovinsko ploščo in drfc nad izjavico. Ko se je segrela, se fakta sokt-r. ako je prišteti. * petih m notah raztopi in mirno zgori. Ako mn je bala primešana kuhinjska ak katera draga —i, znčn« šotor takoj pokati, kakor hitro se je «grel KsnJaJ krompir aa as^sl Ako se rabi za seme skoči več let ena in ista vnta krempnja se UU »više. Nekatere vrste ae zvrlejo poprej tn sett še v dragem letu. drage paldepotrehak»ečktJi »sicer •mu oskrbovanja in gnojenja ▼slike mnrsJs Mti lame aa a^jsnls T V dobri ia globoki semlj. je trtba 75 cm do 1 bi globoko m 1 m SO cm. do 1 m etn Uroke jame. V sUbi zemlji 1 m do 1 m SO globoke ■ 1 m 75 cm do 2 ■ široka 6m slahša je scmljs. tem giobokejše in šnše morajo bm jame Mladim paraa naj se daje spočetka bd kruh. smoč*« v mleku, surova jajca, mešana med kuhan m zmečkaa krompir ie na tkobno rmekano meso Dajr nsj se jim tneft sladka skuta. Ker as mlad. pere as smejo zmočiti, zato aaj se jim daje p« ts ptoe posode. v katero se poloti na sredo pranerao ssbk ploščat kamen, da pore ae stopijo v vodo. Osmsš tivito Ms Mate aH je gov*do kakor navadno prnvto». de« odraslemu, ko «.fe •/, kg gtsnbcvjeve sok. Ne napajaj S s tako vsdn, kar potem a. štpt On- Gosp.- Telegram. I, 24. marca. Danes je umrl taksj vrli napredni posestnik Johan Wiaaenjak. član okrajnega zastopa ptujskega itd. Več prihodnjič. Bodi ma žemljica lahka! - ao kronični, od časa do čaaa močnejše ae pojavljajoči bolexeoaki pojavi in ao posledica zastajanja krvi valed slabega odvajanja. — Polovico do celega kozarca naravne Franc Ježef ove grenčice, zavihe vsak dan na tečče, povzroči v mnogih aločajih popolno ozdravljenje, vedno pa zboljšanje. Zdra»uiško izvrstno pnpo-ročeno. — Staro preizkušena .Franc Jožef-ova* grenčica se prodaja v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. . 4 Loterijske fttevilke. iradec. dne 19 marca Trat, dne 12 64. 90 41 66 65 5€ 82. 55. 3 76. Mak, Urt to» ^^ aT^a as 4sj» rm kralna 4rla inta DM*. ar t aUmp t» * Man Si»! • vA >rili|ilssk. S. a> aata^ v «I I iS I IM« ne ca vfčjrgs gof«kegs pon^stnika frt-rnrsm. popolnoma zanesljivega moža zmotnega obrh detelnsh jeaikov. ki In imel nadzirosanja tndi manj »a drla opravljali ia ki nc p^polnoum raza mr na ka^tij*ko irr jrozdar^ki. p»-apodar«tro. P»n«db- z refrrm^mi in zahtevo plar-ila p«d „Tra« seesd varliaalich,*4 rt-»iaui.- Ljub- i Gostilna Kaj naj sedaj pijan, ko mi je zdravnik pojasnit, da je bobova kava ikedijiva mojemu zdravju? Odgowori OCalhreiner OCneipp-sladno kavo. katera ima vsled posebnega priprav-Ijalnega načina duh in okus bobove kave. je rtdilna in vrhlega poceni Dfi boljšega zajutrka ta mlado in staro. Od 3 HP do 320 HP. obrat. kov, torej Najcenejša obrat da mot Medanjoeti. Pri uri in HP 18 vinarja. Ed noxravoa raba. obrat brez prenledka. g Motenj« (z- / <5* kljuČMO. Po. / ÄT ««ribrea^u.-/ ^ f I no raaavet __i« / /^o poae», in dim- / O*/ dobro nik. Za / / Proračuni kuictij- I I iroékov. infor- me na / Ä / m«-v>oo. Vri ar ni» pri A l Ma a Praaaalk. •• Br*tati, Haara prt SrralrL »»■K wiOTliwia krti. Ma* Ä trk tak, adartlk a* *ak. rariji tU. kako j« kdo mnofo bolnikov. Iri »> l>U dol*> Uprli, oidrailjniib in to hibo irr treioo. Slo I« o ¡itu laojrialmh in ubrali.-. BaUlika ara Ira Klara. Wir» badra M. WalkaONrtr. » 901 DJejt u {ttsïelj ii kadite m t arrêtai imitaciji is mehkega. voJjneoega mi-terijala t 3 vretah à K 180 h K 2-30 à K 2 80 vsak komad poâljem po povzetja. Ako se naroči naj manj e 6 koeov, franko. Jaaef »kota, Konigin-bof a. E. «y Gospodarstvo == == z gostilno; obai« m lakaja ; travm j« «a jok araljr, a« lahko rrdi SO rr.aj ia na krava: v mlinu aari ..»rit-. IranaaUajoo aa •Ölt par« kaaaor; ar proda aarolj kotami XauaOwj» m ur» k1 Vlltm Paljfeaak Lapa vili Itta EeUepsIjs. Krči, Nervozne staaje. ^Epileptiksm" pf. i J-—■ 1 "■dal/opna. i frajilrrijo io htev.. « «rak iroJj». •/, od Maribora, p«d dohr.nu po-(0)i «r p« «i proda T»* v arela tiar.ko« ar 1 nadalrepao h4o proda. Vprada a* oarUo ali t-f» jn i Praaa Šakal, «oatla^ar r Manborn. Kinu. U 17* *m*$ul m aaka S - kaUri im rtmlf, da Mank« o*rti, pr4#n m ^rar. M U d» 16 tet Sjr» pora upra»n*ro l»f> !«U Ea par volov za voziti ia eae«a kanja preda Karl Kaaprr, Hm V Maja. B« £ra« pn rtaj barra (Scb-ar-a^tb b. Btebur,.) Koredko. Lepe žago is kake pol m« od Piaja ae pocrai proda aB » na^m d« Vp»»«a >r po Mpran Äaierea.- asi Lepo pooeotvo aa proda;! » Ual.» mm... »0 bmi U umu» Ptoj. ru «rate radoi Vele prima pelotai aa sadni ječnen »7 »-îtrod^rch. mr«l«kû> »rrr pri naj. 1155001 mt po«4 «priarral I «d aararaAo« a prv Portland-cement (P>HMStf) po najnižjih cenah pri FnMU Hakasek, trgovina s železom, kovinskim blagom in oroijem T PtMjlI. «» Trojiška slatina je kot zdravilna in namizna slatina prve vrste od gos p. zdravnikov spoznana in priporočana. Glavni za «top za avstro ogerako ima Franc Gnlda t Maribora telefon 120. Lsstnik: Franc ScMtz v Zg. Žorjavcah, poAta ev. Lenart v SI. gor. m Za prodati: a iaU Oma sSÜ*»'. - pr. c Jakak kram i» aji Sreč 87 pn Pu,, travnik Ypraâa Kaiserjeve prane karamela Grtovi kestumi, # htžM kaseli blui^ Mm ar»Ka. dobro lad! po a« ak SariUr. 11«,. 88 »^b. «risa 106 enonadotropna hita r Dobi» (p. Mialmja) ük okraj-o« ((•' na mj kol ikra ar ^roda ood ur>di.mi pofojl •b uan> i aalia |mM>m blu« U(a ali IMU o* i>tei-BKi. Hia oW(i jako Irp* (TOMvr* ia boti« ranloo a rrrfjo Irfovmo. Pn biki nr-»•; '«olja a am-To»! vrl. W ar iivr r koli pn paar> natančneje se izve pri Ustnika FRANC SCHÜTZ pri Sv. TrejW v SI. gor. «» Za ureditev fabričoega podjetja v blüini kakega kolodvora na južnem Štajerskem ali Kranjskem iMejo se primerni večji prostori več let I a . . . ^^^^ " "" ' P" P—«"»« Cti^——M Itroškl vozički -s ^ Gumi-tran ^ telo velikem ia-biru i*e dobivajo že xl 12 kron naprej novi veliki ma-uafaktnrni trgovini lobann Ho$$ Cal|e aa kolodvorokem pro-utorn. Sa up r Vanja a> podljr «aik podlnin» preito. SiO Pozor. 60000 parov «^rljrr. 4 para ceilje« aamo K t. Pozor. *T r rr< irorruf MUiilo drlo, trm dabtl naroftlo. da •r'jo »»il'Vi pod 1-ornSko * * kapt- P* na;Wv^i fa«K>i V»' koal po Hrt IIi Skupaj 4 pari K « -- Rufil!« k po po>Mte al b ka |ua>-treaa. Z «..m, ki ate p lanako telo portaJi, b.l H arlo udorotjrn t V. fit- Su,«r»k*i. 10. dac 1908 -Lltm. lWe se ta takoj: Zaupljivi starojli konjski hlapec, dva dostojna, krepka fanta, mesečna plača po 20 K in na dan 2 litra pive ter oskrbo. 160 kron pontranskih aaslolkov. Nadaljo pridno, krepko deklo za delo na polja io pri iivini itd. Več pove orar Kari Ackermann v Ptaja. u* v najem. Zeli se zvezo ns parno moč ali električni prenos. Ponudbe pod Šifro W. L 6109 na ekspe-diojo mzeratov Rudolf Messe, Dunaj I. m Oženjeni kravji majer se sprejme na graiCinskom posestvu v Dorna»! p Moigance. ¿y, 1 Thierry''" balzam Jajca (Bruteier) od nle^e Klinde Irtlandrt-koknAi (p« zimi lete) à tacat B kron ia diplomirane ¿•inte reje mt Georg Posch, Miss, Koroško. (Prrtaraa rarrtre) VpB.a pn» I aja. taahnjmiii. a>ate«;a prrba Ijr-•J* »»",■. ¿r* aoteimaa r pni h, hnparort. rtd. Z«.; fMi rar«, odrtraxf »otertl. II aalS .11 • «Topiih MrklroM al. rna vviaa pnrbra alrklnua K 6-, »pr-raar A Tbterr,> «dtea »rtetai centifollen mazUo refcva b«i>io ,f balah r.uah. — ■ "** n ^mj i» .«c. te a*. Mar« «r«u ( doto I 8 SO. ASrertra a naj aa apetek« •ori'u^i A. Thierry « Preyratfi pH Rogatcu «= » osebe brea brade in aa pleiee — Laso in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh |h> rabi pravega „Bos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabyo samo „Mos Balsam" za pridobitev laa, obrv in brade, knjti dokazano je. da je tn . «08 Balsam" edino srsdstvo moderne znanosti, ki upliva med s-14 dnevi na lasne papi'o tako, da pricuo lasi takoj mati. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjov v gotovini ■ vsakomur ki je rabil ..Hos Balsam" in ostal brez brade, plešast ali z redkimi lasi. — Op. Ml UV> ecina tvrdk», ki prevale tako jarotfeo ZdravDiAki popi m in pnpjroiila Najno »varimo pfcd po» imenitne sorte „London Pepping" oddaja okrajui odbor 10 komadov za 1 vinar in to vsled tega tako po ceni, da ho stroški pokriti, ('epike se dobijo v prodajalni gospoda <)ruig-a t Ptuju. Okrajni zastop v Ptuja. Oairaje m na moj. poekuae z vub >Moa BuWiaom-, vam lahko naxnan.m. da >em s n-im pvpetooe dovo*.». U po M rinefa a., «e pojavili ofctno laai. ako ravne »> bffl lat «it» io mehki, ao Uli vendar kn-pl t tednih do! i a j* fcrada mojo naravno barvo m tedaj feie ar p pokazal moubi vpliv vafc«a CaMama. It*» cKajeni I. C Dr. Tver* *openhai«-n .. ............. _. Podpiaaaa la»>ko vaafcomar pravi •M'- Bakaai. ko* aSBtalivo »redaivo » pndotttev äs j-npoooaro. PM «-m dalje na Inn. da »i opad.li ta m m pojavil' *-u> /oU p*-U>r. v Mi Ko ion P* S tedne •Mo> Maham«. piVeli no lasi sope« raaO ta *o pota* telki ter poim M C Awfcreae«. \ «•de 6, Kopeohanen _ ______ ______ ._ _._._ \ xavuj .Mo., cold I>okl aa vvriMja ali a lan da^e ftata ai|rry Ml en M)ve*>e ipeeaaJa ffeviau ave»a " ___ Mos-Magasinet, Cepenhagen 395 Dänemark. INGER Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Pohištvo Šivalni stroji u m nagote ihralne namen«. i »rffc naAA prckiajajub Singer Co. akc. dr. za šiulne stroje Fihjalke povsod. I i na kolodvorskem prostore na vogin (Stadt Wien) Priporočamo našim gospodinjam pravi rfÄHKßKOY kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. badllaiea a srrbrnimi «voaei ičila a pleèce — v 8 dneh j*» rabi idi, so^|HMlje in i pridobitev ¡as, m „Kos Balsa«" ipliva med 8-14 lasi takoj rasti. lotovini m istal brez brade, me tako jaro-tvo 'arimu pi^d p< as- ijim popolnoma m-vendar krrpki. Po 1â taiaama. Mra- I priporočani. T^-Ku acui pa lakAs Presen. Nv Ve-««- > ep* « « «ufe . . K t, -kl »»»II . . « 1" M'kraM-teraU'B —"I". ca. k nino l»p»l>' m lo>-i»m ta l/t-nrtim iigw)^ < I/ d lux« in iSland- lUjT»«! libfi- 6en! llenar nazaj. toni m kopne rsvf*' 106 - I I S £ S o -r X îj Os OJ CÖ CTS :mark. «fc> IR* stroji ralne namene. vlajalnah ^ß^ tiîilM stroje » i ** o prostore It Wien) iSlg ca Cd oo - a * I k i s i — a> 1 * 3 I S 1 5 -s Ï * — * ». '7» 5* 2. 0 •I I S I i 2 t t 1 t S Ï f 2 lili í I s t S s s s s 2 I r t ž 1 ; r * § I S I -fco JI J* h M M J* tt; ÎI i « i- >} M O W - « I *« I — 9* <9 w n f Bi- ! •-> <; I I- i -1-ni. i— Ti I-9* O — * « «o < «c n »5 - JT.____82__ 25S Cd CVJ «3* s cd o •m la SI ■•3 • e . O S I ! s« «SI e t I m m m f» * I SÍ-2 1 ? a o S rui • -gjiiP^- .a.«i.. 2 5 2 2 5 2 fil «II Il il. o o Sccggî^flslfffslfls oorooccCÏc^oc^ooooc* » e«« s i = r? S t I I ^ a S a. ? S- s - S. 8 f -S ë £ á C pr. Mil iÇ - «S i ¡'M ž I •s 2| : t = -i ■ 1 M ^ ^ Jï 3 ■C ¿ X .O = I - H ilai I î « • o -- J 'S « I S es * Tovarna za opeko v Pragerskem ponudi od tovarna za 1000 komadov opeke II. razreda: Strangfalz . . 50 K Doppelfalz . . 50 „ Biberschwanz . 25 „ Opeko za zid, Lochziegel, Gewölbziegel, Pflasterziegel 26—40 K. Da se m2 pokrije, treba je 13—14 kom. Falzziegel ali 24—25 Bibersch wanz-opeke. Liiimeit Caspiei camp. ■á»i»ili m rftfggžj^-gSri5g zr=as vzorči-.rirsL: *• -¿r" ■m*r rm Cepljene trte •ah» m Ruaste ■ P. Srebre Tef Mbofatraaae 28. velikem m mak« H ph v Mariboru ■ Priaia Weiterjeva drevesa mostnih hrušk odda graAčinako oakrfeniHvo Frauheim pH ll "_riboni._va Meščanska parna žaga. Ha am Mara trt« (Uadplatz) v nw klalnioe m plinarne hifte peetavljena je Mr» parna iaga mkeaa t porabo Vaakemn m Im hlodi, itd po Mbteri takoj ra» laca. Vaakdo pa aaae tndi aam oblati, vrtati ta •pahati Ltd. 18 krat premiiran! Dobro idoia trgovina s meAanim blagom, perut-nino, divjačioo, jajci in eksportna trgovina deželnih produktov bo zaradi prevzetja droge trgovine takoj proda. VpraA* ae pod R. B. 3569 pri upravniitvi ..Štajerca". M SAMO PA, " "»tisi tisti. o katarvm prmu iuiu in odMoi I rim» milne indn-Mnj*, g. dr. G. DEITE v BmoIibii. da ima »eiiko praloo »oi vefjo nr*o milo ali allo in «oda Df da U m loti penla. Minlos0T pralni prašek I» tarvl saj kal)»». kar ^ mor» raMi ta pr»«Ke#r,la. v» nje pmto kar ■> aajhilj da -»liti. /» POCEtl m da^ bliii^o beloto ia j«- popolnoma brrx dnha. k« staa» Dobiva m » trgonaafe > droganj.a.i, Ulooijal»!* biajoa ITa d.ebelo L- Minlos , L Ju Dangl's našle! t Gtósdorfi (StajerakoJ Krekni trezni kovaški pomočnik ae «prejme pri mestni plinarni (Gaswerk) v Ptuju. m Udaj»>1j in od|»vorai nrrdni : Karl Uakarl aa ma«t* krm, iro4 «line, aa no«' repe a» aa keraaa. -calatea aa «Mjatea, trijfrta •uafe aa aaak. «rablje aa aarva. rafee «iabQa fHiaáicWiBp- Wieáak.wn»«) za Brve a*ra*ati • r* aa kak^e trava latitK rfe»darfckr Mda* aaliae v k—m«* ~>£k* «nnanr. kldravWo. »rMa. prede aa aadie i* vina. (On« Ob«drw* '■■ii.aa.l llitiltol—■ mhi) pa«« .Duihachar-. 4y •aived aMéc. aa dabto ta pri ma» AagirAk* aa*. H aart.hll rmrva» deta, prodaja aaaáia aaAaate garantía. — Cenik m| - trnka oooooooooooooooooooo Giht, revmatizem in astma Prvd paMUi m va-raj. . fo&tom a. variio.tr»> imalo p. raa> mori■ —I- katnl.pieaalja •trata«' aaroai produkt. Cmi or^u •Utta*<* HHk Pop- . »>0« h taiman parn. u» «j I-*-— K—tntmrn*» r»t>m>*r «da.. rtua.. «fc"l. J^wrttacari. m nMMtt otrau - fcarat^p«»! -d.no tphvau proti kalij«. o^oraUaia «f. MM .Id. ERNST HESS —* KliDgenthal L I — Se dobi v Ptuju lekarna _prl knorcu" HJMolrtor. Svetovne mojaterttvo v industriji ar vendar pridebljeno! m rrrnf.j* «di». m- I K»" v pelóla;, ubi;»» oferiraU rta»r.tDo. rfatra plodto •»nt 14 kar ilala-daM» Sr>c. aro Ma Ima doto idoi* I« «i» Aakrr-lota»j» pnmiraa. »■■Ir .SpmoM" in j» na 'Mtriäu pot ■ prana flatoa pr»»Waaa Garutaja m prtria—t I k. K 4M I k K »M V tak I ari doda — fino poriairoo «rnlico MMtonj. Bm rinka. k« ¡tnrajaTa doio^raa, «». dmar uuj — Ptdljf po pova#tj« E. HOLZEM, Krakov«, Strada» 18(28. Zopet došlo! Velike mnoJioe btaga ia konlmraoih maa m opu-«eoih trgurio, »»led lega podpisano dobro anana flrma v položaju, da lita vkljub draginji «e ceo^e kot preje en pos in druil odda. Za solidno, trajno blaeo jami» dobro ime firme. Kar ne dopade. ae brea opore naiaj vzame. 5000 metrov garantirano pristno barvno, nrini mufari. plavi dniki t iidaoim avitom preje 70 h. zdaj 50 h. 400 metro» 5/4 širokih dvojoih plavih drukor. preje 90. zdaj 68 h. 1000 metrov oelnib volinov za obleke io bluze preje K 1 10, zdaj 6S !:. Neiai lohki in Pepita-voljneni koli 120 cm lire ki. preje K 1-95, zdaj 98 h in K 1 10 Ednobarroi krawi apomladansVi lto6 v»aka zaleljena barva, preje K 290. zdaj 190 2000 ko-sov garantirano najbolji h iemkih arajc na rami ¿aprtib (HerzKhoiti), preje K 320. idaj 198 2000 kosov ženskih srajc iz dob« ga tirolskega platoa s kratkimi rokavi, preje K 195. zdaj 140. Isie s kr kani mi zatelnom K 160. 6000 parov brikanih barvaoih ali irnih ženskih spomladanskih nogavice preje 75, idaj 50 h. 8000 velikih breo Srne al barvane dobre pavole aa itnkati preje 70 h. adaj 40 h. lato pUjha»> ali oepiajhano 35 h. 8000 klopiiiov barvane in ime pavole za loikati. preje 17 b. zdaj 10 h. Kratni fcdaoi gara za Itrikati v klop-iifiih ali krmah v c barve, preje 50 h, ada| 35 b. Dobre spomladaaJce ¿evlja za dom aa g05>ode io gospe a podplatom iz dobre ipage. preje K 150. idaj 90 b. 4000 kosov dobrih, dcbetooitnih kompletno aeiikUi rjuh. preje K 290. ada, K 2 —. Cele. teike. preje K 3Vi. i da, K 2&). 3000 metrov lepih belih »picnatih laatorov, 100 cm iirokih. preje 75 h. zdaj 45 h. Se lepih preje K 1 10. adu, 75 b. 500 koaov močnih iiroldh predpasnikov «a plavega druka, pvrjc K 130. adaj 90 h S« bo)j*e m iirie K 1 10. 80CW metiov 150 cm iirokega kVodtcrskega platna preje K 1 70. adaj K 115 pr. meter. 6000 metrov defrefger platno, preje 60 h. idaj 45 h. 4500 metrov aalcburtkega kmetikega platna prefe 90 h. ada| 60 h. 5000 metrov krasne nimburike tkani* preje 78. adaj 55 h 5000 metrov plaveča, hrokefa, dvojoo-ntoega pUioa aa predpaamke. preje 90 h. adaj 6* h 2000 aeio finih poIbdaiMb robcev aa gUvo, »vitlih ah •emaih. preje K 3 30, adaj K 230; le lep*.h K 290. toi r f* Mi P"»e 7 K. zda, K 4 95-2000 koaov dobrih koopietno reklnh mo*^.h okaliwd-»rajc i " " ovratnikom preje K 2 10. adaj K 1 50. C sto ■eikr preje K 295. adaj 195 I-epe knkane «ajce preje K 290. adaj 270. Ime. z lepm>i robi K 310 K'MOt k rajate preje K 1 30. idaj 78 h DoUe bela m se padi »odnje hla£e proe 190. adaj K 110 Cmo tette preje K 240. adaj K 150 5600 m«rov lepega mufcranega okaforda prrje 70 h. adaj 50 h. Ciato letkega preje 95. edaj 65 h. «000 -ooo. ^rob-h^b-r-van>h icpoih robcev. «ocata preje K l 70. aMj K 1W. 3000 mcatov bet* lrpv