0 ljudskem šolstvu na slovenskem Koroškem. (Spisal V. J.) Kar nas je Slovencev, smo mi koroški Slovenci glede narodne ravnopravnosti na najslabsem. Jezik naš slovenski se ne spoštuje niti v šoli niti v uradu. Za nas^je §. 19 državnih osnovnih postav le na papirji. Sole naše so tako osnovane, da morajo otroci izgubiti ljubezen do materinega svojega jezika, ker se niso učili krasote istega pozuavati. Geimanizem razprostira svoje peruti Čez pokrajine naše, se ve da s pomočjo odpadnikoT našib netnškutaiskib. Ce si bočetno obraniti jezik svoj, nioia nam biti prva in najsvetejša skrb, da našo domačo šolo tako preustrojimo, da ne bode v protiglasji s §. 19. drž. osnovnih postav, da nam bode prilika dana, v domačem jeziku izobraževati se. Ako pa tega ne storimo, ako še zanaprej malomarno gledamo, kako se s pomočjo nemškutarjev neruški jezik v šolah širi niaterni pa izbacuje, bodo se uresničile besede ednega naših nemškovalnih c. k. šolskih nadzornikov, kteri je očitno rekel: ,,in fltnfzig Jahren muss Karnten deutscb seiu" t. j. v petdesetib Ietih mora cela Koroika biti nemška. Ali nam je pa tudi mogoče našo šolo na pravo stopinjo postaviti ? Da, mogoče je, saj nam je g. minister Taaffe uže večkrat obljubil narodno ravuopravnost izvršiti, saj nam to pravico pripoznava §. 19 od presvitlega našega cesarja potrjene državne osnovne postave, kteri pravi, da ima vsak narod pravico v šoli v svojem jeziku izobraževati se. Postavimo se na noge, nikdar si ne pustimo kratiti naših nam od presvitlega cesarja sauiega danib pravic; pokažimo, da smo Slovenci, kteri svoj jezik ljubimo in se nočeruo podati neniškutarstvu. Namen naiim vrsticam pa je, pokazati 1. kako se šolajo naši otroci r ljudskih šolah : 2. kaj nam je storiti, da se naše šole tako preuslrojijo, da bodo našej mladini tudi pravo korist donašale. I. Nepozabljivi ranjki knezoškof lavantinski in izvrstni pedagog Ant. Mart. Slomsek pišejo v svojih nDrobtincah" za leto 1862 takole: Nemškutarji v uašihdomačibšolab, školniki trdi Nemci ali ponemčeui Slovenci, ostudijo deci materni jezik, ter otrokom le po nemško svoje nauke v glavo vtepajo; doraači jezik jiiu je pa pasterk. Za del slovenske besede otroke psujejo, jim zasmehljivo znamenje obešajo, pometajo mladini materni jezik iz glave, in ji trgajo iz sic ljubezen materno. Tako se šolajo pogosto naši otroci v narodnih solab. Nemščiua se na častitem mestu košati, slovenščina pa zaaemarjena tako dolgo za vratrai čepi, da jo v kratkih letih čez prag sunejo in v smet vržejo. Glejte uemškntarije žalostni sad!" Bolje bi ne mogel nikdo popisati stanja naše doniače šole tu pri nas na Koroškem. Tako se v resnici šolajo naši otroci in vendar je v državneta zboru poslanec Ritter trdil, da se nana nikakšna krivica ne godi. nSkolniki naši so trdi Nemci ali ponemčeni Slovenci", tako pravijo Slomšek. Pogledimo ali ta trditev velja tudi sedanjemu času? Začnimo toraj od zgoraj! Deželni šolski svet koroiki so- stavljen je iz samih Nemcev, le g. Val. Mliller kot zastopnik katoliške Cerkve je Slovenec. G. dež. nadzornik pa je ponemčen Slovenec, kteri svoj materni jezik ne ljubi in ga tudi ljubiti ne more, ker krasote istega ne pozna. Tej našej trditvi nikdo oporekali ne more, vsaj nam bode g. dež. solski oadzornik gotoro sam pripoznal, da slovenščini niti v govoru še manje pa v pisavi zmožen ni. Ni toraj čuda, da vsi odloki našega dež. šol. sveta nemščino v šolo rivajo, materni naš slovenski jezik pa iz istih tiščijo. Pojdimo dalje in oglejmo si nekoliko naše uciteljsko pripravnišče! Tukaj najdemo samo nemške profesorje, niti ednega Slovenca. Slovenšcina za naše slovenske pripravnike niti obligaten predmet ni; t. j. nči se je samo tisti, kteii hoce. In kdo take pripiavnike podučuje v slovenščini ? Nek postarani Ijudski učitelj, kteremu pa bi se zelo slabo godilo, ako bi moral on preskušnjo iz iste napraviti. V izpraševalnej komisiji za naše ljudske učitelje so zopet sami Nemci z g. deželnim šol. nadzoinikom na čelu; toraj našim učiteljem šepriložnost daua ni, se iz slovenščine izpraševati dati. Kdo pa naj jih bi izpraševal, ker nobeden gospodov izpraševalne komisije slovenščine zmožen ni ? Kje je tukaj ravnopravnost ? In naši Nemci trdijo, da se nam krivica ne godi! Pojdimo dalje in oglejmo si nekoliko naše okrajne šolske nadzornike. Vsi trije (imamo jib namreč toliko) so nekdaj bili narodnjaki, a čas nanese drugače Boditno Nemci, kaj nas narod briga. In poturica je hujši od Turka samega, pravijo Sibi. Vsi delajo za nemščino z velikim veseljem. Pa ne samo to! Nek imenoval je slovenske domoljube javno ,,Gefliblspolitikei" ter jim očital veleizdajstvo, češ da delujejo skrivaj za ruske namene. To se je zgodilo 1. 1875 v Plibergi pri učiteljskem zboro- vanji. . ^ bil je do leta 1874 učitelj v Mo- zirji na Stajerskem, ter ondi kazal se narodnjaka, bil povrjenik rSlov. Matice". Še nobeden ni tako ljuto germanizoval, kakor ta In naši učitelji so mu ploskali, ko je tako razžalil uarcd naš. Takim ljudem so izročene naše slovenske šole! V Št. Moborskem okraji pa nadzoruje slovenske šole čisto trd Nemec, kteri niti besedice slovenski ne razume. Kaj ne, da se nam nikakšna krivica ne godi? Kde si §. 19. državnib osnovnih postav? (Dalje prih.)