Grof Taaffe, pogled v bodočnost. Ministrovanje grofa Taaffeja je za bodoenost mile nam Avstrije velike važnosti. Slovenci sicer nismo veliko na boljem od prejšnje dobe. Vendar pot se nadeljuje k boljšej bodočnosti. Po volitvah v državni zbor 1. 1879 so mogočni nemški liberalci ostali v manjini samo za 4 glase. Toda v teku 6 let so vkljub silnemu svojemu naporu Ttedalje bolj in povsod propadali. Saj napredovali niso nikder. V svojej obupnosti so toliko neumnega storili, da so culo z veleiz(?ajskimi nakanami začeli žugati. Oni, ki strežejo po zopetnem vladanji v Avstriji, drznili so celo proglasiti se kot: Germania irredenta, t. j. nerešena Nemeija, katero rešiti, t. j. pograbiti bi imel Bismark prvo dolžnost. Ta neumnost, ta veleizdajska nesratnnost jih dela v Avstriji nesposobne, da bi kedaj ministerske stole zasedli. Vsak, ki ljubi Avstrijo, ki se drži avstrijskega cesarja, mora jib zapustiti, se od njih obrnoti proč, da. dolžen je *. pripomagati, da se nemško-liberalni nirredentovci" in prusački izdajalci zatr6. In na to delajo avstrijski domoljubi povsod. List za listom padne z nemško-liberalnega drevesa. Pri volitvab v deželne zbore se je to pojavilo na beli dan. v Nemški liberalci so zgubili gospodstvo na Ceskem, Kranjskem, propali so v nemškib deželah: gornji Avstriji, Salcburgu,_Tirolskem in Predarlskem; ostala jim je le Štajerska Koroška, spodnja Avstrija in Slezija Moravska še samo do polovice. Sploh v Gletni dobi grof TaaiFejevega miniatrovauja dobila je nemško-liberalna strauka toliko smrtnih ran, da nikoli več ne okreva. Narodi avstrijski bližajo se zelo novej dobi. Žilavi čehi in vstrajni Poljaci so v zadnjih 6 letih največ pridobili, se najbolj ukrepili. Ob enem so česki politikarji s poljskimi se porazumeli in zvezali ter iščejo poraznma z Madjari. In res popuščajo Madjari čedalje bolj staro prijateljstvo z nemškimi liberalci in se bližajo Čehom; Poljakom so pa itak uže dolgo naklonjeni. Kouec temu bo, da potegnejo Poljaci h Gališkej še Bukovino in svitli cesar v zlatej Pragi bo prej ali selej kronan s krono sv. Vaclava v českega kralja. Pot iz Berolina na Dunaj je zastavljen. Drugo leto so nove volitve v državni zbor. Slovenci pridobimo bržčas 1 poslanca na Koroškem, drugod pa zmagamo, kakor zadajič. Zatem pa zabteva politika slovenska, da naši poslanci z dalmatinskimi in isterskimi stopijo v zavezo, v jeden ,,klub." Vseh more biti 26—30. Ti utegnejo mnogokrati odločiti večino v državnem zboru in nam pridobiti saj, čescr natn je najnujnejše potrebno. Ako le nekaj odduška dobimo, zagradimo Živ jez Avstriji proti grabljivej Italiji, ob enem zastavimo tudi Slovenci Bismarkovcem pot do Adrijanskega morja. Na Vogerskem se pa utegne v bližnjib. 6 letih veliko izpremeniti, zlasti če bodo Madjari pritiskavali na Rumune, Srbe, kakor do sedaj. S Hrvati se pa morajo itak ali porazumeti ali popolnem spreti. V vsakem slučaji so izpremembe na.jugu gotove. Kajti tudi vprašanje zastran Bosne in Hercegovine, Reke in Dalmacije bode čedalje nujnejše zabtevalo, da se reši na korist avstrijskim Šlovanom. Kakor v nemškib kronovinah pridejo tudi na Vogerskem sčasoma konservativci na vrb. In tedaj bo mogoče završiti porazumljenje vseh avstrij. uarodov na podlagi pravice in jednakopravnosti. Tedaj postanejo delegacije pravi avstrijanski državni zbor, kder bodo zastopani vsi narodi in delegati sklepali v blagor celokupnega cesarstva s pravičnim ozirom na vse dežele, vse narode! Pot do tega uzvišenega cilja nadelava minister grof Taaffe. Volitve v državni zbor, ki se bodo vršile drugo leto bržčas meseca maja, pa bodo velevažen korak naprej! Pripravljajmo 8e na nje tudi mi Slovenci. Zmaga mora naša biti.