MANIFESTACIJA MOČI, SOLIDARNOSTI IN H . ui. Joliča inucuisKe^t ui ,3”“*“ Krefta je po kosilu v Dolenjskih Toplicah ®wnišnico Gomji Hrastnik in Bazo 20. (Foto: Št 24 (1609) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 12. junija 1980 Cena: 8din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416- 2242 Rešitev za INIS V torek podpisan samoupravni sporazum 10. junija so v Novem mestu na slovesen način podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne steklenih izolacijskih vlaken, ki jo bo Krka uredila v prostorih bivše steklarne Inis v Bršljinu. Sporazum so podpisali predstavniki ljubljanske Termike, SGP Grosuplje in SGP Pionir Novo mesto ter Krke, ki bo prispevala tudi 51,5 odst. investicijskih sredstev. Ostali poslovni partnerji nastopajo kot sovlagatelji. O naložbi, ki bo uresničena v dveh letih in bo zahtevala 680 milijonov dinarjev za osnovna in obratna sredstva, bomo obširneje pisali prihodnjič. Vse Iskre se bodo zbrale v Žužemberku 4. julija bo ob 20-letnici Iskre v Žužemberku proslava celotne Iskre — Govoril bo Stane Dolanc Najbrž Žužemberk še nikdar ni imel v gosteh toliko ljudi, kot se jih bo zgrnilo na travniku ob Krki na Loki 4. julija letos. Ker bodo ob jubileju domače Iskrine tovarne vsi iskraši proslavili vsakoletni dan Iskre,Žužember-čani pa še svoj krajevni praznik in dan borca, bo tu več tisoč ljudi. Samo iz Iskrinih tovarn bo nad 8.000 udeležencev. Dvanajsti Iskrin dan po vrsti bo letos organiziral žužemberški tozd, ker bodo hkrati položili temeljni kamen za povečanje proizvodnih površin za 6.000 m2. V teh prostorih bodo uvajali nov program večslojnih keramičnih kondenzatorjev, ki ga štejejo za strateški projekt v okviru celotne Iskre. Na proslavi v Žužemberku, kjer bo slavnostni govornik Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade, ki bodo ta čas že delale v Suhi krajini, pa mladina Iskre in Žužemberka. Mladi bodo šli v pohodnih enotah po partizanski poti iz Radohove vasi preko Sel -Sumberka do Žužemberka. Celotna organizacija proslave, ki bo ob letošnjem 4. juliju osrednja slovenska prireditev, bo potekala v stabilizacijskem duhu. V okviru teh proslav pa poteka še ena akcija: Iskrini štipendisti in šolarji žužember-ške osemletke pišejo nagradni spis: ,,20-let Iskre v Žužemberku in njen prispevek k razvoju Suhe krajine”. R. BACER rihaja čas dejanj Krško: nepozaben sprejem Domačini in gostje iz vlaka bratstva so se za kratko uro strnili v eno samo družino Prevole v Suhi krajini so v nedeljo sprejele prvo izmeno brigadirjev V teh dneh so se po vsej domovini, že štiriintridesetič v svobodni domovini, pričele zvezne in republiške delovne akcije. Prebivalci Suhe krajine so v nedeljo 8. junija, že šesto leto zapored, pozdravfli brigadirje prve izmene, ki so se v Prevolah zbrali iz petih jugoslovanskih mest: Kamnika, Maribora, Vrginmosta, Sarajeva in Titovega Velesa. Prišli so s Titom v srcu, kije mlade tako ljubil in večkrat znova ponavljal, da so mladinske delovne akcije šola socialistične vzgoje. V bngadah sc kuje bratstvo in enotnost. Dvesto brigadirjev prve izmene, prebivalce Suhe krajine in predstavnike občine Novo mesto, je pred šo- lo v Prevolah najprej pozdravil predsednik medobčinskega sveta ZSMS Ljubljana Milan Knez, zatem pa so, zaradi dežja nekoliko okrnjen kulturni program izvedli dijaki novo- • V kočevski občini se je minulo nedeljo začela lokalna mladinska delovna akcija „Kos-tel 80”. Tri tedne bosta dve mladinski delovni brigadi, ki štejeta skupaj 70 mladincev, gradili vodovod Nova sela — Banja loka. V brigadah, ki nosita naziv po kočevskli narodnih herojih Jožetu Boldanu-SSnem in Andreju Cetinskem-Levu, so gimnazijci, učenci v gospodarstvu in učenci osnovne šole. meške gimnazije in pevka Mateja Koležnik. V zvezni mladinski delovni akciji „Suha krajina ’80” bo letos delalo 600 brigadirjev v štirih izmenah. Organizirali se bodo v petnajst brigad, ter brigado Rdečega križa, z njimi pa bo delala tudi brigada, sestavljena iz pionirjev osnovnih šol novomeške občine. Gradili bodo vodovod Zagradec - Žužemberk in ceste Smuka - Stari log, Ravne — Korinje in Knežja vas - Selce. V durgi polovici tedna bo | spremenljivo oblačno vreme, s popoldanskimi plohami ali ne* vflitamL Turnir bratstva in enotnosti v Jtovem mestu 9°st'telj najbolj-^"h mladih rokometašic bilf°V(?1C^C' športni delavci so do-I; P*® dnevi novo priznanje. Ro- nam^a ZVeza Ju8oslaviie iim Je n: ® zaupala organizacijo letoš- za mi j.111*1)3 republik in pokrajin adinke, ki poteka pod nazivom lAvmu bratstva in enotnosti”. Tek-bo od 27. do 29. junija v tu u- l**1 Dolenjske: Novem mes-Dolenjskih Toplicah in ^Organizacijo tega turnirja je pre-tost rP^mo^na rokometna skupim ip°leniske skupaj z novomeški . K» medtem ko bo pokrovi-ob Pra'?ditVc novomeški izvršni svet SZn? ■ °r' rnedobčinskega sveta zbom 'n medobčinske gospodarske ■novaICC" Oprave na t0 veliko tek organi. potekaj° P° Programu, več !~ rji pa za ekipe pripravljajo , °biskov po Dolenjski, tako med si>omm ogled Baze 20, Pleterja, terih tn'*Ca na Suhorju in tudi neka-hnj .. tlturnih prireditev. Več v pri-°dnji številki. KOVAČNICA BRATSTVA IN ENOTNOSTI - Po urednem delu otvoritve letošnje zvezne delovne akcije „Suha krajina ’80” so mladi iz petih jugoslovanksih mest skovali kolo bratstva ter zapeli in zaplesali pesmi o Titu. (Foto: Janez Pavlin) Gradili bomo naprej s Titom Mogočna parada naše varnosti P Slavje obvezuje za jutri Praznik občine Kršlo, 7. junij, so letos obeležili z dvema delovnima zmagama, otvoritvijo Tovarne valovite lepenke v Brestanici in novimi prostori otroškega vrtca v Krškem. S tokratnim praznovanjem se izteka razgibana petletka, obdobje, katerem je krška občina napravila izredno velik razvojni skok. Prihaja novo htevnejše obdobje, zato P[av ta praznik spominov in t^hov obvezuje občane h ° sPodarnejšemu ravnanju vseh področjih dela in tjenja, k soočanju z neizvirni stabilizacijskimi Nevami, k še učinkovitejši unarodni menjavi, k spo- j “Ivanjo jn dogovarja Ju, k usklajevanju v obči-Posavju in republiki. Le bo mogoče odpraviti * ^rišča nestabilnosti. praznik snrJc mk Je tudl tokrat brat sodelovanje s po-h„. en° Bajino Bašto, ki že gov'Va °^ke delovnih do-Sru°rov med mladino, med ciia£°darskimi organizacij!!! xpd’ ”Prišel Je čas doka .’ ko bomo z njimi jam °Vak privrženost ide-slavnn*dsednika Tita”, je v Silvo q m govoru izjavil Martin Košir: Za leto 1980 sme sprejeli velike in odgovorne na loge. Dogovorili smo se za šte vflne stabilizacijske ukrepe, zato naj bodo naše ocene prihodnosti realne. Slepili bi se, če bi midili, da nas ti ukrepi ne bode prizadeli. ^6? Pr«ktednLJE ^ R0GU ~ 4- junij« * je na Dolenjsken Hh^fandrovič rT- .ademije znanosti beloruske SSR Nikola Sj^kesa ,*■«* s soprogo, ki je b3 od 3. do 10. junija gos Jl^niie ^ann-116^ sveta- V spremstvu predsednika Slovendti Brežice: IX. kongres slovenskih gasilcev — Govor Martina Koširja — Gasilstvo se bo poslej še prizadevneje vključevalo v obrambne in varnostne priprave SZDL Vlado Klemenčič. V. imenu Slovenije nadvse dragih gostov je nato spregovoril še predsednik skupščine SR Srbije Dušan Škrebič. Veličino v revoluciji stkanih in v miru poglobljenih vezi so nato manifestirali še združeni pevski zbori iz Krškega ter folklorne skupine domačinov in gostov. V Krškem je uradna srbsko-slo-venska delegacija ostala en dan, da si je ogledala Muzej izgnancev in jedrsko elektrarno, vse do odhoda vlaka pa je uživala gostoljubje Krčanov delegacija iz Bajine Bašte. Manifesta-tivne vezi med obema pobratenima občinama se zdaj v obojestransko zadovoljstvo razširjajo na gospodarsko sodelovanje in letos se že kažejo prvi sadovi skupnih teženj po napredku. J. TEPPEY NOSTI — Posnetek je z nedeljske gasilske parade v Brežicah, v kateri je sodelovalo nad 5500 gasilcev, pionirjev, pripadnikov civilne zaščite in vojakov JLA. (Foto: J. Teppey) Simbolika vlaka prijateljstva, ki je 5. junija že devetnajstič pripeljal v Slovenijo, dobival letos nove razsežnosti. Vlak poslej ponazaija tudi zvestobo Titovi poti, saj sta prav bratstvo in enotnost najmogočnejša stebra nove, Titove Jugoslavije. Prvo dobrodošlico potnikom vlaka v Sloveniji so pripravili v Dobovi, nakar je sledil veličasten sprejem v Krškem. Vlak je imel uro postanka in goste so mimo pisanega špalirja pionirjev z zastavicami pospremili do Trga Matije Gubca, kjer jih je navdušeno pozdravilo nekaj tisoč domačinov, šolarjev, mladincev, delavcev in drugih občanov. Dočakali so jih tudi predstavniki Slovenije: Viktor Avbelj, France Popit, Milan Kučan, Vinko Hafner, Janez Vipotnik, Lidija Sentjurc in drugi. Ko so utihnili zvoki godbe, je potnike vlaka in delegacij republik pozdravil Franc Rakar iz Krškega, za njim pa jim je zaželel iskreno dobrodošlico podpredsednik RK Brežice so bile od četrtka do nedelje prizorišče številnih gasilskih prireditev od pionirskega tekmovanja do IX. kongresa Gasilske zveze Slovenije in mogočne nedeljske parade gasilskih enot do velikega sklepnega zborovanja, na katerem je govoril član IS Slovenije in republiški sekretar za narodno obrambo Martin Košir, „Razvoj gasilstva”, je dejal, ,je sestavni del vseh naših prizadevanj za varnost in samozaščito v družbi. V gasilskih organizacijah je danes vključenih nad 80 tisoč delovnih ljudi in občanov. To dokazuje, kakšno močno in organizirano silo predstavlja slovensko gasilstvo pri krepitvi samozaščitne pripravljenosti naših ljudi. Gasilsko organizacijo moramo krepiti in razvijati tako, da bo strokovno še bolje usposobljena in opremljena. Bolj načrtno, organizirano in usklajeno se moramo lotiti usposabljanja njenih članov in ga povezovati z usposabljanjem za obrambo in zaščito. Za vse to obvezuje družbo in gasilce tudi deveti kongres.” Kongres se je začel v soboto in končal v nedeljo dopoldne tik pred parado. Na njem so razen delegatov sodelovali številni gostje. Med njimi so bili predstavniki Gasilske zveze Jugoslavije in drugih republiških gasilskih zvez, pa tudi predstavniki gasilcev iz sosednje Avstrije in Madžarske, s katerimi imajo slovenski gasilci že dolgoletne prijateljske stike. Ob zaključku je udeležence pozdravil tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Z zadovoljstvom je sprejel ugotovitev o tem, kako široko in globoko je gasilstvo pognalo korenine v Sloveniji. Uspehi dosedanjih prizadevanj za strokovno in organizacijsko krepitev gasilstva so pokazali, da so gasilci že spremenili v dejanja obljube, ki so jih dali predsedniku Titu leta 1966 v Karlovcu. Nov čas pa narekuje gasilcem tudi nove naloge od pomnožitve članstva z ženskami in mladino do idejnopolitičnega in strokovnega izobraževanja ter skrbi za sodobnejšo opremljenost, s katero bodo kos današnji ogroženosti okolja. Za novega predsednika Gasilske zveze Slovenije so na kongresu vnovič izvolili Branka Božiča. JOŽICA TEPPEY ZLATE PALETE PIONIPJEM LIKOVNIKOM -.VVU..J« , UIVUIVU11 1IOU1I n slikali pod geslom „Prepre čujmo požare!”, so s svojim deli prijetno presenetili ne li obiskovalce razstave, tudi mentorje, so dobili Sandi z,okaij : Velike Doline, Alenka kas iz Dobove in Katji Kalajdžinski iz Šentjurja. Srebrne palete sta si med drugim prislužila Gordan# Šinko z Velike Doline, Robert Gabrič z Rake. Tudi med dobitniki bronaste.palete sta dva posavska pionir- ' ja, in sicer: Samo Cerovšek iz Krškega in Fanika Gorenc z Rake. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik iiiiiflUl*™**! DOLENJSKI LIST -TOVARIŠI pRO/ZVAJAL c/} PRIDITE HITRO f06LEDAT, KAJ NA/A ko ie bila napaka odkrit* odpravljena. Sedaj se je v Zdr“' Ženih državah Amerike že vnej* polemika, ali so ravnali prav, d* to niso takoj sporočili nemu poveljniku ... Bolje tako) šnie priznanje kot zapoznelo • • • ZAPOZNELI BEGUNCI Pa PRIHAJAJO v Združene še vedno s Kube, od kodet ji*1 J® prišlo okoli 110.000 v najbolj množičnem odhajanju s Kube v zadnjih nekaj letih. Kot smo ** ! so jih kubanske oblasti nalašč izpustile iz zapora in poslale i* države. In nekateri med njimi fj[ že začeli po svoje .delovati, tudi v ZDA . .. Stare navade * je težko oUesti... L—----------------------------J žanje, kdor hoče! Seveda brez zakupnine ali kake druge odškodnine, če se lastniku zemlje tako delo ne splača. Enako pokosijo nepokošene travnike tisti, ki se jim bo zdelo, da se splača, če se lastnikom ne. Na zasebni in na družbeni zemlji. Sicer ne samovoljno, kot bi se komu zahotelo, temveč bi to urejali v krajevni ali kaki drugi ustreznejši skupnosti. Nekateri lastniki kmetijske zemlje bodo gotovo nevoščljivi tistim, ki bi jo dobili v obdelovanje brez zakupnine ali druge odškodnine. A s kako pravico bi zahtevali zakupnino, če menijo, da se jim lastne zemlje ne splača obdelovati? Samim ali če ne zmorejo, v sodelovanju z drugimi kmeti in kmetijsko organizacijo. Ce jo bodo poslej sami skrbno obdelovali, bo dosežen tudi širši družbeni namen, da bo več kruha, mesa, mleka in druge Jirane. Če sedanji predpisi, zakoni in občinski odloki ne omogočajo takih ukrepov za obdelavo vse kmetijske zemlje, jih bo menda treba spremeniti, prilagoditi. Ali ni „greh” puščati neobdelano zemljo in uvažati pšenico, koruzo, meso, mlečne izdelke in druge kmetijske pridelke? JOŽE PETEK . m i i ^AUDEAMUS IGITUR ...” je v petek zavaio-0 Po novomeScih ulicah iz gri skoraj osemsto 2rgrnfnt0V poklicnih in štiriletnih srednjih šol. e ® sposobne prevzeti že marsikatere odgo-Iz *^e, na*°0e čaka v naslednjih dneh še zaključni P kasneje pa seveda življenje. (Foto: J. Pavlin) SOLIDARNO DO VEČJEGA VRTCA - V soboto, 7. junija, so poleg osnovne šole v Krškem odpili nove prostore za otroško varstvo. Vrtec ie zdaj dokončno zaokrožen. Vanj pridejo otrod z 8. mesecem starosti in ga zapustijo po mali šoli. V zgradbi je tudi telovadnica, (^oto: J. Teppey) »2etev“ rdečega PETELINA Si fconca maja letos je v ovenijj izginilo v plamenih I J® premoženje kot v vsem “»em letu. Kar za 115 milijo* *** novih dinarjev škode so Jedili požari, ki so v pretežni n n' posledica malomarnosti in ®odgovornega ravnanja. Vzroki rej niso zunaj nas, temveč so F °ko zasidrani v naši brezbri-osti, so poudarili na novinar-} konferenci na republiškem “*«etariatu za notranje zadeve P^Jšnji teden, ko so pred ,avnost razgrinjali nekatere le-kije podatke in ugotovitve. V oveniji imamo sicer najbolje 0,Banizirano gasilsko službo, kar f3 gotovo ne pomeni, da si 'ahko dovolimo toliko brez-**ižnosti in neodgovornosti. Naši veliki med dvestoterico Dohodek kot najvrednejše merilo — IM V, nesporno največja dolenjska delovna organizacija, je v republiki na 11. mestu — Dvanajsterica naših med slovensko , ' dvestoterico___________________________ Primeijava je vedno zanimiva, tudi na področju gospodarstva, kjer se rado ugotavlja. „kdo je kdo”. ..Gospodarski vestnik” je spet objavil lestvico POHOD ODREDA BRATSTVA IN ENOTNOSTI - Tudi letos je skupina jugoslovanskih pioniijev (med njimi je bila Maijetka Mohar iz Kočevja) sestavila odred bratstva in enotnosti. Od 20. do 25. maja so mladi obiskali vrsto naših mest, se pogovaijali z borci in drugimi, na beograjskem Dedinju so se poklonili ob grobnici tov. Tita, ogledali so si muzej mladosti (na posnetku: pred razstavljenimi štafetnimi palicami — skupaj jih je na deset tisoče), sprejel jih je predsednik ZSMJ Vasil Tupuikovski, zadnji dan pa so si ogledali prireditev ob dnevu mladosti. (Foto: Vitomir Savič, Kočevje) G O * « ^ v oejm/sca NOVO MESTO: Tokrat je cena ‘jskom vendarle malo popustila, "■itno zaradi sorazmerno majhnega ^“Vpraševanja. Naprodaj je bilo 238 piskov in 36 od tri do pet mesecev *tih prašičev. Prodanih je bilo j Pno le 128; prašički so stali 850 1° 1-300 din, starejši prašiči pa ■3°0do 2.000 din. ^ BREŽICE: Sobotna ponudba je » dokaj skromna, saj je bilo v ,d*ji le 384 pujskov in 12 nad tri bjj ec® starih prašičev. Prodanih je din s*cupno 241; prvi so bili po 65 kij’ dlugi pa po 35 do 36 din 813m žive teže. 200 največjih delovnih organizacij v Sloveniji, vendar ne razporejeno po celotneih prihodku ali prometu, kakor so sicer sestavljene take razpredelnice po svetu, marveč po dohotflcu. Dohodek je, kot pravi list, univerzalna kategorija, ki natančno izraža vrednost opravljenega dela, po našem gospodarskem sistemu pa je tudi osnova in nagib za združevanje dela in sredstev. Lestvica zajema le delavce organizacije, ne pa sestavljenih delovnih organizacij, ki jih nameravajo razporediti in primerjati posebej. Med deseterico največjih širša Dolenjska nima svojega predstavnika. Industrija motornih vozil, slej ko prej naša največja delovna organizacija, je tako kot v letu 1978 tudi lani pristala na 11. mestu z 976 milijoni dinarjev dohodka, kar je za 12,9 odstotka več kot leto dni prej. Po številu zaposlenih bi se IMV uvrstila celo na 6. mesto, kar po svoje dokazuje, da je avtomobilska industrija delovna intenzivna panoga, pri kateri je delovna sila izjemno pomemben in občutljiv dejavnik. Tovarna zdravil Krka je s predlanskega 13. mesta zdrknila na 19. mesto, čeprav je lani ustvarila za 8,9 odstotka več dohodka. Kapitalno pa je bolj intenzivna, saj je po številu zaposlenih šele na 32. mestu. Med razporejeno dvestoterico so uvrščeni še: Splošno gradbeno podjetje Pionir na 28. mesto (leto prej 23.), Tovarna celuloze in papirja v Krškem na 65. mesto (70.), Novoles na 67. (88.), Inles Ribnica na 123. (146.), Novoteks na 110. (119), Lisca Sevnica na 130. (116.), Itas Kočevje na 140 (114.), Beti Metlika na 144. (137.), Labod Novo mesto na 154. (138.) in Jutranjka Sevnica na 180.(194.). M. L. Pomoč Ljutomera Skoraj nared nova Krkina tovarna — Priznanje direktorju B. Andrijaniču Poldrugo leto je minilo, odkar so v Ljutomeru vzidali temeljni kamen za gradnjo obrata novomeške „Krke“ ti izdelovanje posebnih farmacevskih zdravil, in že stoji tam sodobna tovarna, ki začenja s poskusno proizvodnjo, redno delo pa se bo začelo. 1. januarja 1981. Ljutomersko tovarno sestavljata dva proizvodna obrata; v drugem bodo izdelovali po tehnologiji norveške firme CoDet Marwell Hauge posebno vrsto zdravil, ki jih pri nas še ne proizvajajo. Imajo to prednost, da so njihove sestavine stabilnejše, se dobro topijo in absorbirajo, rjUiov rok uporabe pa je praktično neomejen. V Ljutomeru bodo v novi tovarni po končani gradnji zaposlili 150 delavcev. Vrednost naložbe znaša 331 milijonov dinarjev. Zanjo so poleg Krke prispevali še: Temeljna Pomurska banka, izvajalci gradbenih in instalacijskih del ter dobavitelji opreme. Pomembno je, da je proizvodnja usmerjena v izvoz. Ob ljutomerskem občinskem prazniku so 6. junija v navzočnosti predstavnikov novomeške občine, predsednika ObS Marjana Simiča, in sekretarja OK ZKS Francija Borsana izročili družbeno piiznanje občine Ljutomer „Krki“ ter njenemu glavnemu direktorju Borisu Andrijaniču. K. STIMAC Kmetijski pomen fitoncidov antibiotikov slabi. Ali bomo sčasoma res izgubili Celjeni boj z mikrobi, ki povzročajo bolezen? Nekatere ei).'k postajajo odporne in spet slišimo o nevarnosti kuge, ki iz* sirar še ni nHnnrna nroti strfcntnmicinu in jjlK sulf'v,ai sicer še ni odporna proti streptomicinu in uporgjV^du, a so zdravniki vseeno v skrbeh. Kaže, da Oljarno antibiotike preveč lahkomiselno, tako rekoč za la./^lenkost, bolezenske klice pa se počasi privajajo nanje atr.L 0 ^ zgodi, da zdravilo ne bo učinke >otrebrT ^ z®oai’ da zaravuo ne D0 učinkovalo, ko bo najbolj k° h^eba narediti v prid obrambe pred boleznimi. Na 'huba "arava Premore snovi, ki zavirajo razrast škodljivih *>rav“no j™ fitoncidi, pisci debelega zdravstvenega fhtibio^3 ”^raviuh v hiši” jih štejejo v širšo skupino Ki, 7t°v- Vsebujejo jih naslednje zdravilne rasdine: česen, ■ 8e> L P8?"*13’ paradižnik, gorčica, peteršilj in nekatere ***, ‘ Juuska medicina utemeljeno govori o njihovi zdravilno-*'tehrane° Postajajo še pomembnejša sestavina človekove Iti ' S?1 Zlastj° Smo 32 zdravstva prešli na področje kmetijstva, kjer p^ho ^ ''rtnarstvu, kamor te rastline spadajo. Že leta in leta čm?*’ ko ^m°* ^a Ljubelju cariniki ne sprašujejo zaman naših ^Ulo * TOCajo iz Avstrije, če imajo v prtljažniku tudi D°V°lj *in*H -Stvo Je’ ^a te vrtnine lani spet niso pridelali jL^enjuj- a ^ zato draga kot žafran, dejstvo je tudi, da ^jdane, Vrtnarstvo in da na velikih površinah vrtnin •t **0e,»arianamo Pridelovati. Cu,1:-- 0 zlasti zdravstveno varstvo teh rastlin, potem pa J Ji-VJL kaiimvsi •tu beseda ° -a’ zdrava in obstojna je avstrijska čebula, če h^tavijena h° tej,, kulturi. Pozabljamo, da je tudi čebula trohnobi posebni vrsti fitoftore, peronospore, tg. čebulni sneti, rumeni pridicavosti, glivičnemu in celo virusnim obolenjem. Naj bo zato °*ih, jj. E3 škroplejnja, tudi če gre za manjše površine “e bo zdravega pridelka. Zdaj je čas misliti na Inž. M. L S I s ! ■ NAJVEČJA NALOŽBA V HERCEGNOVEM PO POTRESU - Podpisovanje pogodbe za gradnjo Park Hotela v Hercegno-vem. Od leve proti desni: direktor TOZD Plaža, kije nosilec investicije, Andjelko Tomaševič, glavni direktor SGP PIONIR Novo mesto Slavko Guštin in generalni direktor gostinskega podjetja „Boka” Marko Vlaovič. (FOTO: M. J.) Pionir gradi v Hercegnovem Pogodba za gradnjo hotela Park podpisana V Hercegnovem v Črni gori, pobratenem mestu Novega mesta, so 5. junija predstavniki tamkajšnjega gostinskega podjetja „Boka” in SGP Pionir iz Novega mesta podpisali pogodbo o gradnji novega Park hotela. Naložba bo vredna 410 milijonov. Z gradnjo bodo začeli 20. junija letos, izgotovljeni hotel pa bo predan investitorju 1. junija prihodnje leto. Slovesnega podpisa pogodbe sta sc iz novomeške strani razen predstavnikov SGP PIONIR udeležila tudi predsednik OK SZDL Uroš Dular in predsednik IS SOB Janko Golci Domačini so poudarili, da so sc odločili za SGP PIONIR zaradi slovesa, ki si ga je pridobilo pri gradnji hotelov ob jadranski obali, dosledno spoštujoč roke dograditve. Za prihodnjo sezono imajo namreč vse zmogljivosti hotela, ki ga bodo začeli graditi te dni, žc razprodane. Poseben zven so dali dejstvu, da se s to gradnjo začenja ustvarjati gospodarsko sodelovanje med pobratenima občinama, ki bo dobilo svojevrstno obliko tudi v tem, da bo kot Pionirjev kooperant pri gradnji sodelovalo hercegovsko gradbeno podjetje Prvoborac. Predstavniki obeh občin so dodali, da je nuja oblike gospodarskega sodelovanja razvijati še naprej, ker je to najboljša pot za ustvarjanje odprtega jugoslovanskega tržišča. M. JAKOPEC J \ \ 4 4 \ \ 5 s s 5 4 EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureta- Tit Doberšek Vinogradniki posvečamo v tem času veliko skrb ohranitvi zdravja ljubljenim trtam. Doslej smo s stanjem v vinogradu lahko kar zadovoljni. Pozebe ni bilo, toče doslej še tudi ne, le nekoliko prehladno in deževno vreme v maju je razvoj mladik zavrlo, vendar bo nadaljnje toplo vreme zamudo še lahko nadoknadilo. Nastavek grozdja kaže na bogat pridelek, saj ima skoraj vsaka mladika po dva grozda. Na zelenih mladikah so se v tem času tu in tam pojavila le Trsne listne pršice šiškarice z latinskim imenom Erio-phyes vitis, sorodnica trsne pršice, katera povzroča kadravost trte. Značilne znake napada trsne pršice opazimo na mladih listih trte, kjer vidimo izbokline (šiške) na zgornji strani lista; le-te na nekaterih trtah ob močnem napadu prekrijejo skoraj cel list, oziroma vse mlade liste posameznih trt, Šiške so zgoraj svetlo zelene barve; ta barva se pozneje, zlasti ob močnem napadu, spremeni v rjavordečkasto. Na spodnji strani lista šiška povzroča vdrtine, v katerih so goste bele dlačice, ki pozneje, zlasti pri močnem napadu, potemnijo. Ob močnem napadu preidejo pršice tudi na mlade grozdičke, ki dobijo otekline, obdane z gostimi belimi dlačicami. V primeru, da najdemo pršico le na posameznem listu, se ne splača vznemirjati. Če pa se pojavi v večjem obsegu, škropimo z thiodanom 35, neoronom, keltanom E, dimereronom, monitorjem, metasystoxom, ckati-nom 25 ali nuvanom. RDEČI PAJEK ALI RDEČA PRŠICA ali Para- rdeče barve, ki jih škodljivec odloži na rozgah zimskih očes ter na starejšem lesu, se spomladi izležejo četrt do pol milimetra velike ličinke rdeče barve, ki množično napadajo mlade lističe in jih izsesavajo. Lističi se značilno gubajo, rumenijo; na njih pa se pojavijo vijoličasto črnikaste pegice. Več pršic poleti povzroča sivkasto rumeno barvo listja, ki se ob močnem napadu rdečega pajka obarva bronasto rdeče in se suši. Zato rdeči pajek ni samo spomladanski, ampak je tudi poletni škodljivec. Zatiranje. Žvepleni pripravki, ki listno pršico zatirajo, celo pospešujejo razvoj rdečega pajka (izkušnje inž. Kačeve). Na jajčeca škodljivca smrtno vplivata tedion in animert, ličinke pa uničujemo s keltanom, meta-systoxom, gusationom, tedio-nom, animertom V-101 in rospinom 25. Če ob pregledu ne najdemo na trti nobene pršice - rdečega pajka, škropljenje proti temu škodljivcu ni potrebno. Nikar ne škropimo, za škropljenje se odločimo le, če smo vsaj na polovici pregledanih lističev našli škodljivca. Majhno število pršic tudi ne more povzročiti znatne škode. Z nepotrebnim škropljenjem uničimo le njene naravne sovražnike in pospešujemo pojav odpornosti rdečega pajka proti strupenim sredstvom. PLET JE ALI MANDANJE MLADIK ali zeleno rez opravimo pred cvetenjem grozdja. Pri tem delu odstranimo nepotrebne in nerodne mladike, ki so pognale iz starega lesa, pa tudi iz rodnega lesa. Zlasti odstranimo nerodne mladike, ki so pognale iz spečih oči na starem lesu. Pletev teh, nepotrebnih mladik opravimo pred cvetenjem grozdja, ko so grozdi na mladikah dobro vidni in so mladike dolge vsaj 15 cm. Plevcmo z roko, ker so mladike krhke. Mladike iz starega lesa, ki so brez grozdov, puščamo le tam, kjer si hočemo vzgojiti les za čep pri prihodnji rezi trte, kadar ni na voljo primerne rodne mladike. Mlado trsje je treba močneje pleti kot staro, ker je bujnejše rasti. Tudi nekatere sorte so bolj bujne in jih moramo močneje pleti. Od sort, ki jih gojimo na Dolenjskem, Bizeljskem in v Beli krajini, bi lahko pletev opustili le pri laškem rizlingu, ki ni tako bujne rasti. DT (Panonychus ulmi tetranychus piloosus) Rdeči pajek je v zadnjih letih v nekaterih vinogradih postal nevaren škodljivec tudi na vinski trti, ne samo na sadnem drevju. Škodljivec povzroča porja-vcnjc starejših in kodravost mlajših listov, ki slednjič propadejo. Največ škode povzroča spomladi, ko začno odganjati prvi lističu Iz prezimljenih jajčec 5 s I * H ! * SEVE ZA KRIVCE? Glede na številne napake v novih blokih na Cesti herojev, ki so sprožile tudi val javne kritike, češ, da gre za neodgovorno obnašanje izvajalcev del, je končno prišel odgovor SGP Pionir. Nanj je namreč letelo ..kamenje”. V odgovoru Pionirja tozd TKI, dostavljenem stanovanjski skupnosti, ki bo o tem mimogrede rekla svoje na zasedanju 16. junija, so čmo na belem navedeni kooperanti, ki so dela površno opravili. To so: Keramika Novo mesto; za tlakarska in slikopleskarska dela Zadruga Hrast Novo mesto; za mizarska dela Novoles Straža; za elektro-instalacije Novomontaža Novo mesto; za vodovod in centralno ogrevanje ter prezračevanje Instalacije Grosuplje; za predelne stene Lesnina Ljubljana; za krovska dela Izolater Zagreb; za fasado Slikoplesk Koper in za kleparska dela Vraničar iz Metlike. Veliko napak je bilo že odstranjenih, na gradbišču pa imajo po zagotovilu Pionirja tudi servisno službo, ki skrbi za popravila tistih napak, ki se na novo pojavljajo. Slovo tramov v razredih V Stopičah so pričeli graditi prizidek nove osnovne šole — Otvoritev prihodnje leto za dan mladosti Pri osnovni šdi , Janez Trdina” v Stopičah so delavci SGP Pionir — TOZD Zagreb 20. maja pričeli z deli za dozidavo in adaptacij'o starega šolskega poslopja. Investitor izgradnje in opreme je Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto s sredstvi samoprispevka, izglasovanega v lanskem letu. Novi prizidek na južni strani sedanje šole bo imel deset učilnic, večnamenski prostor, jedilnico, kuhinjo, sanitarije, kotlovnico in garderobne prostore. Učilnice bodo najsodobneje opremljene. Z novo šolo bodo pridobljeni tudi prostori za otroški vrtec, saj je h gradnji del sredstev primaknila tudi Skupnost otroškega varstva, ter prostora za zobozdravstveno postajo in splošno ambulanto. Stavbo bodo gradili v dveh etapah. Gradnja novega dela naj bi veljala po predračunu 30 milijonov, adaptacija obstoječe stavbe pa 25 milijonov dinarjev. Otvoritev je predvidena za dan mladosti prihodnjega leta. Gradnjo šole v Stopičah so zaradi pomanjkanja sredstev odlašali že nekaj let, razmere v starem poslopju, kjer so stropi v učilnicah podprti s tramovi, pa so nevzdržne. Štirinajst oddelkov s štiristo učenci se v dveh izmenah stiska v šestih učilnicah in nekaj pomožnih prostorih s prostornino komajda šestih kvadratnih me-trov. Nova šola bo zgrajena za 500 otrok, kar pa bo komajda zadostovalo za nekaj let, saj se kraj močno razvija. J. PAVLIN KRVODAJALCI KRŠKE OBČINE! V krški občini bo od 20. do 25. junija krvodajalska akcija, na katero občinski odbor RK vabi čimveč darovalcev krvi. 20. junija bo odvzem krvi na Senovem v osnovni šoli, v ponedljek, 23. junija, v Leskovcu v osnovni šoli, 24. v Krškem v Celulozi in 25. junija v Kostanjevici v zdravstvenem domu. Drago Belo^avec je imel za Vestnikovo akcijo največ za-dug, prvo besedo pa je imel tudi v novomeški Športni dvorani. v_______________________________ KAVČIČEVO PRIZNANJE „PIONIRJU” 7. junija je bilo v Grosupljem ob svečanem zaključku proizvodnega tekmovanja gradbincev Slovenije podeljenih gradbenim podjetjem več priznanj. Podeljuje jih Republiški svet sindikatov Slovenije. SGP PIONIR Novo mesto je za uspešno izobraževalno delo svojega Izobraževalnega središča prejelo Kavčičevo priznanje. M. J. Pri Ogenjci bo muzej Otvoritev bo 26. julija - Pokrovitelj muzeja pri tej partizanski bolnišnici bo Klinični center Pri Ogenjci v Loškem potoku, kjer je bila partizanska bolnišnica, so že postavili brunarico, v kateri bo muzej. Odprli ga bodo 26. julija letos. Pokrovitelj proslave, muzeja in partizanske bolnišnice bo Klinični center Ljubljana. Muzej bo stal okoli 100 m od jame, kjer je bilo skrivališče partizanske bolnišnice. Italijani so ga med ofenzivo s pomočjo izdajalca odkrili in pobili ranjence v njem. Bolnišnico je tu organiziral znani partizanski zdravnik Aleksander Gala-Peter. V muzeju bo več sob in v vsaki bo razstavljen del zgodovine tega območja. Prva bo posvečena Šercerjevemu pol bataljonu, ki je že leta 1941 izvedel uspešen napad na Lož in zajel več italijanskih vojakov. Ta napad je podrobneje opisan v knjigah Toneta Ožbolta „Sercer-jeva bojna pot”, Staneta Semiča -Dakija ..Najboljši so padli” in drugod. Druga soba bo posvečena partizanski saniteti in še posebej partizanski bolnišnici Ogenjca. V tretji bo obdelana zgodovina bližnjega Jelenovega žleba in partizanske zmage 26. marca 1943, v spomin katere praznuje občina Ribnica vsako leto svoj praznik. V četrti bo prikazan razvoj ljudske oblasti na tem območju in delovanje političnih organizacij. Po sedanji zamisli bo v muzeju tudi nekaj umetniških del, ki bodo govorila o medvojni zgodovini teh krajev. Eoo izmed slik, in sicer „Napad na Ogenjco”, bo naredila zdravnica, slikarka in bivšča borka Aleksandra Bcm-Gala, katere pokojni možje med vojno organiziral to bolnišnico. J. PRIMC Tovarna celuloze in papirja „ D JU RO SALAJ" KRŠKO — TOZD LES objavlja prosta dela oz. naloge za: 1. 5 DEL IN NALOG ZA ŽAGANJE Z MOTORNO ŽAGO Poooji: — ddo v 3 izmenah — starost 18 let — zaželena je končana osnovna šola — zdravniško spričevalo za delo z ročnimi motornimi žagami — izpit o strokovni usposobljenosti za delo z ročnimi motornimi žagami 2. 3 DELA IN NALOGE ZA ČIŠČENJE EMRALA-ZE a 4 DELA IN NALOGE ZA RAZKLADANJE LESA Pogoji: pod 2 in 3: — delo v 3 izmenah — starost 18 let — zaželena je končana osnovna šola Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. 466/24-80 ------------------ KROJAŠKO PODJETJE »KROJAČ” NOVO MESTO vam nudi UNIFORME VSEH * VRST, DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA! <___________________J Dom kluba pomemben za vso Belo krajino Ob 104etnici obstoja je črnomaljski radio klub na sv. Križu na Stražnim vrhom na slovesnosti odprl svoj dom, ki so ga člani radio kluba gradili tri leta, pomagali pa so jim tudi člani jamarskega kluba. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, zlasti mladih, kar priča o velikem zanimanju za tehnično kulturo. O vlogi in pomenu tehnične kulture in radio klubov sta govorila predsednik skupščine občine Niko Požek in predsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Črnomelj Vlado Zorc. Novi tchnično-rckreacijski dom je zelo pomemben za nadaljnji razvoj tehnične kulture v Beli krajini, saj bodo tu lahko prirejali razne seminarje, tekmovanja, srečanja itd. L. BAHOR V____________________________— ' Živžav medvedko in čebelic v Črnomlju Med 17 ekipami najL, M C iz Črnomlja, Šentr ja in Šmarjete 170 tabornikov iz Novega' Smaijete, Šentjerneja, Bršljifl* že, Dol. Toplic, Semiča, >” Trebnjega in Črnomlja je v(|(jj zjutraj v povorki in s skozi Črnomelj na nogom«“M on - s področnim n>ne(JK sedanje delo pred letmnu.A Organizator mnogoboja je ® čin - Odred belih brez, goboja pa Jovo GrobovšeKi^^ nik novomeške občinske ^ bomikov. Zbrane taborni* ^ zdravil pred začetkom jjt Lojze Šterk, starešina črn®1 ^ odreda, nakar je 17 * občin skoraj pet ur n»eI spretnosti in znanje. .jCe?*, Mlajši medvedki in_če postavili v lovu na lisico* jj [ ognjev, premagovanju °k #, stavljanju šotora iz starejši vrstniki pa so rf, nam dodali še orientacU ^ igro med dvema ognjen* strelstvo. d REZULTATI:. oB0 V ml. medvedki: 1- točk, 2. OGT 61,82. t 4. OMM 53,38, . OM* , OSJ 35,27 nSH65, ml. čebelice: 1.0 <9. »o OBB 64,09, 3.0MM48’0bBL starejši medvedki. L 7J" 2. OSH 78,78, 3. OO OMM 63,62, 5. Osj*,7m 7*’ st. čebelice: 1*■ 93, l OSH 67,89, 3J0BB 66, ,^. ^ ZBIRNIK PO ODR^ oSl* 1. OBB Črnomelj , d#/ jemej - 3. OMM T0if*P > OGT Novo mesto - J d, - 6. OSJ Trebnje. mnfjp st. in ml. medvedk tf^ ml. čebelice in st « jete. - Vsi darilofj f nih ekip so dobili ^jice bomikov Slovenije- j lenjskih občin. Novi tehnično-rekreacijski dom na Stiažnem vritu Črnomaljski Radio klub ima svoj dom Deseta bera Krkinih nagrad Ob jubilejni podelitvi nagrad za raziskovalno dejzvnost: doslej že 307 nagrajenih študentov visokih in višjih šol ter 148 nagrajencev iz srednjih šol VESTNIKOV VLAK S TISOČ POTNIKI V posebnem vlaku, kije v soboto dopoldan prisopihal na postajo v Bršljinu, je bilo natanko tisoč Pomurcev, zvestih bralcev njihovega tednika Vestnik, ki je tako potovanje pripravil že peto leto zapored ob pomoči tudi nekaterih novomeških delovnih kolektivov. Obisk Novega mesta in njegovih zanimivosti je bila pravgotovo prava odločitev, saj se prav ljudje teh dveh koncev Slovenije najredkeje srečujejo. Pomurski bralci so si, razporejeni v tri skupine, v dopoldanskem delu ogledali največje novomeške delovne kolfektive, partizansko Bazo 20 in film »Ljudje ob Krki”. Popoldne so do zadnjega kotička zasedli športno dvorano in prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, ki so ga skupaj spletli Pomurci in Dolenjci, za lačne pa je poskrbela ekipa 30 natakarjev, ki so se tudi prizadevali, da noben Pomurec ni z dežele cvička odšel suhih ust. JANEZ PAVLIN Z zanimanjem so si ogledali konkurenta njihove največje ne tovarne Mure iz Murske Sobote. 9. junija so v Gami hotelu na Otočcu slovesno podelili desete Krkine nagrade. Letos 25 novih nagrajencev za raziskovalne naloge študentom visokih in višjih šol ter 13 nagrajenih skupinskih raziskovalnih nalog v srednjih šolah. Med gosti na svečanosti so bili tudi Zora Tomič, članica Z1S, Matko Bide, vodja slovenske delegacije v zveznem zboru; prof. dr. Aleksandra Komhauser, predsednica raziskovalne skupnosti Slovenije, ter predstavniki fakultet in institutov iz Beopada, Zagreba in Ljubljane. JDeset let Krkinih nagrad pomeni tudi 306 odličnih raziskovalnih del visokošolcev in 140 del, s katerimi se najboljši srednješolci usmerjajo v raziskovanje. Teh 446 mladih ljudi je dobilo neposredno spodbudo dc-lavcev Krke in zgled, Ha je znanje vredno truda in spoštovanja.” Tako je med drugim zapisala ob jubileju prof. dr. Aleksandra Komhauser in dala s tem veliko priznanje kolektivu novomeške ,,Krke”, ki je pred desetletjem osnoval sklad Krkinih nagrad. Namen je bil dosežen, kajti številni Krkini nagrajenci so danes že priznani raziskovalci na univerzi, v raziskovalnih institucijah in tudi v ,JCrki“. Nekateri so že postali doktorji znanosti in so pomembni predavatelji na univerzi, nekateri so uspešni kot predavatelji v srednjih šolah, nekateri pa so prejeli družbena priznanja za svoje raziskovalne dosežke. Ko sta na letošnji svečanosti govorila generalni direktor „Krkc” mr. ph. Boris Andrijanič in prof. dr. Miha Japelj, sta se zahvalila vsem mentorjem mladih raziskovalcev za sodelovanje, zatem pa vsakemu nagrajencu posebej čestitala. Gostje so v pozdravnih govorih izražali nemalo pohval „Krki”, eni zelo redkih gospodarskih delovnih organizacij v Jugoslaviji, ki toliko časa in tako na široko ponuja roko mladim raziskovalcem. R. BAČER VSA SKRB RAZISKOVANJU - Z letošnje podelitve Krkinih nagrad (Foto: R. Bačer) Št 24 pisma in odmevi -JESENSKI SPREHOD” POHVALJEN - Do konca junija bo norenji vasi odprta republiška razstava pionirski foto 80'. 1 udi tokrat (že deveto leto zapored) sodelujejo člani foto krožka novomeške OŠ Katje Rupena, Irena Zafred pa je prejela pohvalo za *!op fotografij jesenski sprehod”. kljub deževnemu vremenu vsestransko uspela. Občinska konferenca ZSMS Novo mesto, ki je bila pokrovitelj tekmovanja, je zmagovitim ekipam podelila prve nagrade. Sevničani so si prislužili pionirski pokal, novo-meščani mladinskega, brežičani pa članskega D. V. _ M. 2 GASILSKO TEKMOVANJE J - Naša gasilska četa šteje 51. elanov. V preteki ih tednih smo se v$ako nedeljo pripravljali na gasilsko J^movanje, ki je bilo 1. junija v Metliki, kjei smo dosegli dober usPeh, Zanj se moramo zahvaliti predvsem Mariji Knez, Zvonku Rad-koviču, Antonu Kolarju in Branetu Žlogarju, mentorjem desetin. SNEŽANA POPOVIČ 4. razred COS Suhor TEKMOVANJE ZA Trdinov pokal 1980” Mladinski odsek novomeškega Planinskega društva je tudi letos 0rganiziral orientacijsko tekmovanje a Trdinov pokal 1980. ude- fežilo se ga je 37 tekmovalnih ekip Planinskih društev Brežice, Idrije, e'ja, Sevrtice, Senovega in Norega '"esta, ki so sc 31. maja zbrale pri gostilni Pugelj v Ždinji vasi, kjer je “ Start ter cilj tekmovanja. Tekmo-'*nJe je potekalo na območnem p enu Trške gore in bližnje okolice. ,°*eK praktičnega orientacijsko-po-°dnega dela je obsegalo tudi naloge ® teoretičnega dela poznavanja ^Pografije in znanja prve pomoči. radi dobre organizacije je akcija RAZSTAVA O MDA V KRMELJU Zanimivo razstavo o MDA, ki ni dobila odziva v galeriji na sevniškem gradu, so po uspešnem gostovanju v , Lisci” in deloma v Jutranjki prestavili v krmeljski tozd „Lisce”. Z30R PIONIRJEV JUGOSLAVIJE 13. in 14. junija bo v Lipici zbor pionirjev Jugoslavije. To srečanje okoli 6000 mladih iz vseh koncev Jugoslavije pa tudi iz pobratenih zamejskih občin in otrok delavcev na začasnem delu v tujini bo tokrat posvečeno zaključku pohoda po poteh osvoboditve Primorske, zaključku akcije kurirčkova pošta, mladi pa bodo spet imeli priložnost za utrjevanje bratskih vezi, tovarištva, prijateljstva in podobnih odnosov, ki plemenitijo mladi rod. Zbranim bo govoril Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS, raport pohodnih enot pa bosta sprejela Stane Potočar in Miha Butara. Na srečanju bodo sodelovali tudi pionirji iz domala vseh dolenjskih, posavskih občin in Kočevskega. KADITI PREPOVEDANO Petek, 6. junija I 980. Ob 12.30 v skladišču iii prodajalni plina Novotehne na Cikavi pri Novem mestu. Delavci pravkar raztovarjajo ob nakladalni rampi dva kamiona plinskih, bomb, nekaj strank pa kupuje bombe za gospodinjstva. Na okenčku velik, razločen napis: KADITI PREPOVEDANO. Okence je odprto, blagajničarka za njim izpolnjuje potrdila - in kadi. Pepelnik je postavila na okno; nič ne kaže, da bi ga s tem hotela skriti, morda ji je tako le. bolj pri roki Krog in krog skladišča so veliki, vsem razumljivi napisi: KADITI PREPOVF- DANO. Delavci ne kadijo, stranke tudi ne. Je blagajničarka izjema? O nesreči, do kakršne v skladišču plinov lahko pride, raje ne razmišljam O njenih vzrokih, vsaj kar zadeva Gkavo, pa verjetno ne bi bilo treba ugibati. A. G. LITERATI TOKRAT V ŠENTRUPERTU Trebanjska občina letos že drugič sprejema v goste pesnike in pisatelje začetnike. Območno srečanje s pogovorom in literarnim večerom se bo začelo 14. junija popoldne v Še ntrupertu. Na pogovoru bodo tudi člani strokovne žirije, ki je pregledala in ocenila prispevke posameznikov, pripravila izbor za literarni večer in predlagala avtorje za republiško srečanje na Gradišču v Slovenskih goricah. Srečanje literatov začetnikov so Trebanjci uvrstili v tradicionalne dneve kulture in umetnosti. Samovolja voznika Potniki ne morejo izkoristiti svoje pravice do postajališča v Žabji vasi Potniki na avtobusih smo pogosto žrtve samovolje voznikov. Čeprav velja, da ima avtobus, ki vozi iz Ljubljane v Črnomelj, postajo tudi v Žabji vasi, se tega ne drže vsi vozniki. Se se namreč dogaja, da vozniki nočejo ustaviti v Žabji vasi. Tudi voznik avtobusa N M — 295 — 66 je rekel v približno tem stilu: ,,Za kar me ne plačajo, ne bom delal!” In po teh njegovih besedah seveda ni bilo pričakovati, da bi mi ustavil na postajališču v Žabji vasi, čeprav je prav na ta dan (9. junija) lilo kot iz škafa. Zdi se mi celo, da je voznik užival ob misli na to, kako bom premočena. Zato zdaj sprašujem avtobusno podjetje Gorjanci: Kdaj boste dopovedali svojim voznikom, da imate postajališče tudi v Žabji vasi? In če tega ne zmorete, kdaj boste to postajališče črtali iz cenika in voznega reda? Potniki namreč ne bi bili več radi odvisni od samovolje vaših voznikov. DARINKA C. POJASNILO - Primer smo preverili pri vodstvu „Goijancev”, kjer so iz voznega reda in številke avtobusa ugotovili, da gre za avtobus, ki bi v Žabji vasi moral ustaviti. Proti samovoljnemu vozniku bodo disciplinsko ukrepali, prizadeti potnici pa se javno opravičujejo. ŠE DVA NASTOPA Folklorna skupina Centra poklicnih šol Kočevje, ki jo vodi Cveto Križ, bo pred dokončnimi šolskimi počitnicami nastopila še dvakrat, in sicer 13. junija na proslavi dneva krvodajalcev v Stari cerkvi in za dan borca 4. julija, ko pridejo v Kočevje na obisk borci iz pobratene občine Dolina pri Trstu. Folklorna skupina je letos nastopila že 10-krat. Vadi 8 parov, redno pa jih nastopa 6 do 7. Ta skupina bo tudi še naprej obstajala pri CPS. Jeseni pa bo objavljen tudi razpis za vpis v folklorno skupino pri DKUD Svoboda Kočevje. Vanjo bodo vabljeni vsi, ki jih vesele narodne pesmi in plesi ter so stari 16 do 25 let. ZA ŽIVAHNEJŠE KLUBE V ponedeljek, 9. junija 1980, je bila 1. seja odbora za klubsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Novo mesto. Ker mladinski klubi v Novem mestu še niso zaživeli, bo odbor pripravil v jeseni občinski seminar za vodje kulturnih skupin po osnovnih organizacijah ZSMS. Na novo konstituirani odbor vodi Suzana Spahič in bo imel v prihodnje tudi nalogo, da skrbi za večjo povezavo med osnovnimi organizacijami ZSM, ki se ukvarjajo s klubsko dejavnostjo, in jim kaže možnost izmenjave prireditev. M. H. Stanko Pleskovič -petdesetletnik 10. junija je dopolnil šolski upravitelj v Dobrniču Stanko Pleskovič petdeset let. Rodil se je v prijaznem mestecu Gomji grad v Savinjski dolini, kamor sta bila starša, oče davčni uradnik in mati učiteljica, premeščena iz Žužemberka, kjer je bilo njuno prvo službeno mesto. Kot naprednjaka - oba sta bila člana H ODPRU LOVSKI DOM „KOMANCA” - Iz nekdaj propadajoče hiše v bližini Lipja nad Žužembeikom so člani lovske družine Žužemberk uredili svoje drugo pribežališče, po nekdanji lastnici (na sliki levo) imenovan lovski dom „Komanca”. S prostovoljnim delom in denarnimi prispevki so skupaj investirali nad 300.000 dinarjev za res domač, prijeten in odmaknjen kotiček (petkova klapa je to že preizkusila), od koder se odpira iz suhokranjskih gozdov lep razgled proti Toplišla dolini in Goijancem. O UREDITVI KAPUCINSKE KNJIŽNICE Odbor za ureditev knjižnice kapu-sinskega samostana v Krškem je obravnaval 26. maja ureditveni projekt in druge zadeve. Gradivo o obnovi prostorov, potrebnem restavriranju slik in drugih delih je pripravil poseben odbor. Nekatera dela v kapucinski knjižnici že potekajo po zastavljenem načrtu. PROSTOVOLJNO DELO MLADIH Mladi iz sevniške Jutranjke so se odločili, da bodo prostovoljno uredili okolico svoje tovarne. V dveh popoldnevih so že opravljali zemeljska dela za postavitev ograje iz mrež. Prizadevajo si tudi, da bi se kdo izmed mladih delavcev udeležil republiške MDA Goričko 80, na kateri bo letos sodeloval sevniški Kozjanski odred. A. F. Vane Juvane Sokola - ju je tedanji nazadnjaški režim večkrat premeščal. Tako seje že po enem letu bivanja v rojstnem kraju naš jubilant s starši preselil v Laško in po treh letih v Rimske Toplice, kjer jih je zatekla vojna. Družina je bila od nemškega okupatorja preganjana in je težko preživljala usodne dni našega naroda. Po končanem šolanju se je zaposlil kot učitelj v Dobrniču, po enem letu pa v Mokronogu. Nato je odšel nazaj v Dobrnič, kjer si je našel življenjsko družico, tu poučeval, upraviteljeval in se vsestransko družbenopolitično udejstvoval celih 22 let. V letu 1973 se je' preselil v Kamnik in bil tam šest let pomočnik ravnatelja osnovne šole Toma Brejca. V tem času sta mu umrla starša in odločil se je, da se preseli v svoj ljubljeni Mokronog. Kot njegovemu pokojnemu očetu je tudi njemu pri srcu gojenje psov jazbečarjev. Na tem področju je dosegel zavidljive uspehe na mednarodnih razstavah. Tako je njegova psička Živka na zadnji zvezni razstavi psov vseh pasem v Kranju letos dosegla najvišji možni naslov CAC—YU (kandidat za prvaka v lepoti Jugoslavije). Tovarišu Stanku, ki živi sedaj v Mokronogu in je zaposlen v tamkajšnji Iskri kot vodja splošnega oddelka, želimo še dolgo vrsto let srečnega, zadovoljnega, predvsem pa zdravega življenja. Prijatelji Skorajda ni Trebanjca, ki ne bi poznal Vaneta Juvanca, zato je vest o njegovi smrti tako boleče odjeknila med njimi Vane Juvane, zasebni frizer iz Trebnjega, je bil namreč dejaven v mnogih društvih, hkrati pa je bil šegav človek, splošno priljubljen med someščani. Njegov delež v društvih ne bo viden samo po številnih fotografijah, s katerimi je na filmskem traku ohranil mnoge pomembne dogodke iz bližnje preteklosti, temveč tudi drugače. Bilje eden izmed soustanoviteljev trebanjske godbe na pihala, Iger je sodeloval, dokler mu je dopuščala bolezen. Mnoga leta je deloval tudi v Ljudski tehniki, pri Avto-moto društvu in nazadnje tudi v Društvu šoferjev in avtomehanikov. Povsod, kjer je sodeloval, je znal za delo pridobiti tudi druge, vedno je znal najti pravo besedo ali nasvet, s katerim se je delo lahko nadaljevalo, ftav zaradi teh lastnosti so ga someščani imeli radi in ga cenili. In kaj je v takem trenutku mogoče pomisliti drugega kot to, da je 50 let dolgo življenje, čeprav do kraja izpolnjeno z dejavnostjo, za takega človeka vendarle kruto kratko. je: 0 pralnem prašku in čebulčku '-^__Odgovor na prispevek, objavljen 15. maja, in pripis njegovega avtorja_________________ dogodkov v članku pod čebuig,m pralnem prašku in 1 i; objavljenem v Dolenj- ca j” «»u dne 15. 5. 1980, je tak, • *3no zaradi objektivnosti ('»vaj, nJa nekatera dejstva, ki jih J*vnosti°menien' članek, prikazati ,e8nici jji^ndarle ta*ca> kot so v »nAfj bo zanimivo ugotoviti, da V označuje dogodek s lnogoee J*imer> ki presega vse ob n& J le *** prevare tako, da i 5** z ce*° inšpektorji zmaje-f^no, J* y°- Očitno avtorju ni u°* goljufih mogoče in dopustno vL^kto rirJi A Prevaro označevati 5 kot tai- kazniva dejanja, ki 1 opredeljena v kazen-i^Vnavarli j ~ s takimi dejanji pa uPnega d°godek nima prav ntč 0e - ‘ i $$ zmanjka tako k?1j ‘ogič > prip ■„ne8a tist Oh*116 1,10 r^ni t0 E°Vinah na pretek?J jasno in S je* bolj^L"3^" pe$a£tfain ?ii,0vb4o C* in^ *«* Predelov (v naši t> obča* *<»da v tujini!), kjer V tr«ovinah n'e~ \d.*je P13*1'3 Prav to m ® je zgodilo v tem primeru. Pod pisana sva pripeljala iz Bosne in Hercegovine samo toliko in le tisti pralni prašek, ki so ga nama najini sodelavci naročili in nama zanj tudi vnaprej dali denar. Zanimivo bi bilo torej izvedeti, kje vidi avtor članka prevaro ali morda celo goljufijo, ki nama jo brez osnove očita. O ravnanju inšpektorjev in najini reakciji pa tole: Kosva oddala dve naročeni vreči v Novem mestu, je k nama pristopil inšpektor in pozval tistega od naju, ki je bil šofer, naj gre z njim na Dostajo milice, da bo tam napravil o tem zapisnik. Ko je nato inšpektor ostal na postaji milice, je rekel šoferju, da lahko gre. Le-ta je res od še 1 nazaj na avtobusno postajo, kjer je normalno nadaljeval svojo vožnjo proti Ljubljani. O kakšnem pobegu torej ni bilo ne duha ne sluha, pa tudi povsem nesmiseln bi bil po tem, ko je že inšpektor izpeljal svoj postopek. Prav tako do Ljubljane podpisana nisva videla nobenega miličnika, ki bi kakorkoli kazal željo, zaustaviti najin avtobus. Ko sva pripeljala avtobus na avtobusno postajo v Ljubljani, so nas tam pričakali čiani našega kolektiva in delavci milice. Miličniki so nama odvzeli pralni prašek kljub temu, da so nanj čakali najini sodelavci, t. j. delavci naše delovne organizacije. V ponedeljek, dne 7. 4. 1980, so nato prišli inšpektorji iz Novega mesta m so prašek odpeljali v Novo mesto. Zvedela sva, da so ga prodali pri Mercatorju v Zagrebški 9. Kolikor sva poučena o teh stvareh, bi tega ne smeli storiti, saj ni šlo za pokvarljivo blago. Ali pa so bile za tako odločitev kakšne drugačne pobude? JOŽE PRIMC RUDI MEDJA PRIPIS - Ne da bi se spuščal v neželeno besedovanje s podpisanima avtorjema, je vendarle potrebno razjasniti še nekaj stvari. Mogoče tudi to, zakaj sta Primc in Me dja ubrala takše n način razčiščevanja preko časopisa, ko pa jima je na voljo pravna pot v obliki pritožbe na odločbo inšpektorjev, ki je, mimogrede povedano, podlaga bojda spornemu članku. Nanjo se podpisana nista pritožila. O očitkih pa le tole: Očitno Primc in Medja, ki pravita, da njun prestopek nima nič skupnega s kaznivim dejanjem, razen kazenskega zakonika ne poznata drugih aktov. Kajti nekje obstaja t^fh zakon o blagovnem prometu in njegov 68. člen pravi, da je neupravičeno kupovanje blaga za nedovoljeno prodajo kaznivo. Da je šlo za takšno vrsto trgovine sta dokazala Primc in Medja sama z računi, na katerih je bila nabavna cena daleč manjša od tiste, ki stajo zaračunala na novomeški avtobusni nostaji. O tem, da sta kupovala prašek le za svoje sodelavce, pa tole. Mar je! njuna sodelavka tudi, recimo, natakarica v „ekspresu” na novomeški avtobusni postaji, ki sta ji prodala prašek? Sicer pa sta imela v prtljažniku kar 240 kg praška, od sodelavcev pa, kot je pokazala preiskava, le 7 naročil... Podpisana pravita tudi, da jima nikakor ni moč očitati pobega z a 'tobusne postaje. Inšpektorji novo meške U1S, ki, mimogrede povedano, na omenjeni člane! nimajo prav nobenih pripomb, so drugačnega mnenja. Kajti kako drugače označiti dejanje Medje in' Primca, ko pa njihov postopek še ni bil izpeljan do konca in tuai ni prišlo do zaplembe "ralnega praška, saj sta jo Primc in Medja odkurila proti Ljubljani. 1 Popolnoma nesmiseln in neutemeljen je še očitek obeh podpisanih, da so inšpektorji zaseženi pralni prašek prodali. Daleč od tega. Po nalogu sodnika za prekrške so ga le oddali v prodajalno, izkupiček pa nakazali sodnikom. Konec koncev pa svoje o „veliko-dušnosti” Medje in Primca, ki sta svojim sodelavcem tako širokosrčno lunija 1980 nabavljala pralni prašek, priča tudi porekla še disciplinska komisija v izjava njunega direktorja, da bo podjetju. kakšno o njuni nedovoljeni trgovini BOJAN BUDJA ^ beogradska banka Novo mesto UPOKOJENCI! Nudimo in zagotavljamo vam kvalitetna in tekoča opravila v zvezi z izplačilom pokojnin in invalidnin na hranilno knjižico ali tekoči račun. Ker se nosilci pokojnin in invalidnin vse bolj vključujejo našo banko s prenosom izplačevanja osebnih prejemkov, vas vabimo, da tudi vi uporabite naše storitve. S prenosom izplačila pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun postanete varčevalec banke. Vaše vloge obrestujemo po obrestni meri 7,5 % — 10 % in nudimo tudi druge ugodnosti, predvsem v pridobivanju vseh vrst kreditov občanom. Vašo skrb glede hrambe denarja prepustite nam. Neobvezno nas obiščite — delamo v stavbi na Cesti komandanta Staneta 12, Novo mesto (pri Lekarni Novo mesto) — ali kličite na telefon 21—532. 452/24-80 DOLENJSKI UST omnnin ] ..Krški lepotec" kmalu nared y V juliju se bodo popeljali prvi potniki s kopnega na otok Krk po novem mostu gradbeništvo SR Hrvaike iz Zagreb* razvoj Jadransko morje vas pričakuje Prvi dopustniki se že mrzlično pripravljajo na pot, sestavljajo spiske, kaj vse bodo potrebovali na dopustu, tekajo k avtomehanikom in po trgovinah. Morda pa vam bo le prišel prav kakšen moj nasvet, kifj lahko vse kupite v trgovski hiši Maximarket v Ljubljani. Potrebam dopustniških dni primerno sem se napotil na oglede na športni oddelek, kjer so mi našteli dolg seznam o tem, kaj vse imajo: — kamp sedežne garniture (mizica s stoli) — ležalne stole v različnih izvedbah — plinske kuhalnike in žare — garniture aluminijaste posode (zložljive ena v drugo — 1 ročaj pa je uporaben za vse posode) — hladilne posode za tekočine in hladilne torbe — plinske svetilke — zračne blazine in penaste ležal ke — spalne vreče — senčnike s podstavki v različnih velikostih — potapljaške obleke, maske, plavuti, podvodne svetilke in puške za podvodni ribolov — zložljiva sidra in najlon privez ne vrvi za čolne — lesena in plastična vesla (dolžina do 1,5 metra) — zračne tlačilke za gumijaste čolne in zračne blazine — plavalna in sončna očala. Poleg naštetih izdelkov lahko kupite še kaj drugega. Posebno bi rad opozoril, da se oglasite na oddelku za kozmetiko, kjer boste lahko kupili različne kozmetične pripomočke različnih proizvajalcev. Letos, ko nismo imeli priložnosti porjaveti še pred dopustom, bo uporaba različnih preparatov proti sončnim opeklinam kar obvezna. PRIVOŠČITE VESELJE TUDI OTROKOM Gotovo tudi vaši otroci komaj čakajo, da bodo njihove radovedne očke zagledale morje. Mnogi med njimi morda celo prvič. Da bo bivanje vaših malčkov kar se da prijetno in da se bodo naužili nekaj nepo- zabne otroške sreče, predlagam, da jim kupite tudi nekaj, kar bo samo njihovo. Na voljo so številni izdelki, ki jih napihnemo: otroški bazeni različnih velikosti iz plastike, čolnički, plastične figurice iz žoge. Če otroci še ne znajo plavati, jim bodo prišli prav plavalni varnostni obroči ali pa ročne manšete. Tistim pa, ki so že samostojno splavali, bo v veliko veselje maska in plavut. Za igro na pesku imajo v Maximarketu še garniture za igre v pesku (kanglice, lopatke, grebljice ter plastične kamione, buldožerje in drugo). Malo starejše bodo razveselile otroške družabne igre, mini tenis, keglji, krogle in ploščice za balinanje ter igre s krogi. KOPALK NI NIKOLI PREVEC Na posebnem oddelku opreme za kopanje v prvem nadstropju v Maximarketu boste lahko kupili še otroške, ženske in moške kopalke, kopalne plašče, pokrivala, večje brisače za kopanje, skratka vse, kar služi sproščenemu gibanju v vodi. ALI STE POSKRBELI ZA VARNO VOŽNJO? K pripomočkom za varnejšo vožnjo sodijo senčila za zadnje avtomobilske steklo, ki preprečuje čezmerno ogrevanje avtomobila in ščiti pred žarometi. Po anketi, objavljeni v Moto reviji, ima kar 93,94 odstotka anketiranih voznikov varnostni pas le za okras. Ne bi vas rad prepričeval, kako je to zgrešeno. Rad pa bi vam svetoval, da za varnost svojega otroka kupite v Maximarketu OTROŠKI AVTOMOBILSKI VARNOSTNI SEDEŽ, ki je namenjen otrokom od 8. meseca do 4. leta starosti. Ta sedež je konstruiran tako, da nima nobenih ostrih robov, ki bi ob morebitni nesreči otroka poškodovali. Obraz ščiti posebna blazinica. Otroški avtomobilski varnostni sedež ima ATESTIRAN SISTEM varnostnega pasu. Sedež lahko vgradimo v katerikoli osebni avtomobil. Če boste upoštevali navodila proizvajalca za montažo, bo varnostni sedež nudil vašemu otroku največjo varnost. Želim vam prijetne počitnice, v jeseni pa spet na svidenje! Vaš JANEZ DOLENJSKI Projektant dipl- inž llija Stojadinovič iz Mostogradnje iz Beograda, ki gradi most s kopnega na otok Krk. je ob pričetku del leta 1976 predvidel, da bo most končan v Štirih letih. Za naše gradbince je ie kar pohvalno, da se niso ušteli, kajti most bodo predali svojemu namenu v sredini prihodnjega meseca. Sicer pa je Mostogradnja specializirana za gradnjo mostov. Za njo je med drugim že premostitev Donave pri Beogradu in morskih ožin pri Šibeniku in na otok Pag. Most na otok Krk, ki so ga domačini krstili „ Krški lepotec", pa ima nekaj „naj". Dolžina mostu je 1253 metrov, širina voznega pasu 8 metrov, pločniki za pešce na obeh straneh 1 meter, mostni lok Krk I iz Črišnjevca do otočka sv. Marko je S 390 METRI NAJVEČJI NA SVETU (za njim je mostni lok 305 metrov v Gladesvvillu v Avstraliji), mostni lok iz otočka sv. Marka do Voza na otoku Krku pa meri 244 metrov. Približno 500 delavcev Mostogradnje s številnimi delavci kooperantov delajo v več izmenah tudi ob sobotah in nedeljah, če to vreme le dopušča. Investitor je Podjetje za izgradnjo mostu Kopno — Krk, nadzorni organ pa je Inštitut za Kakšna je pridobitev za turizma in gospodarstva, kaže tud podatek, da so trajekti JadrolinO prepeljali leta 1979 s kopnega n* otok Krk iz Črišnjevca do Voza k* 460.000 vozil. - Ko bo most izročen prometu, bo Jadrolinija preusmeri 3 trajekte na druge trajektne lini* Krk - Cres. Krk - Rab, Rab ' Zadar. Trajektna linija Krk — Ra*5' Zadar bo tako imenovana »otosk3 magistrala”. S tem pa se bomo izognili številnim skritim pastem preobremenjene jadranske magirt'8' le. . "" f NAJVECJI MOSTNI LOK NA SVETU — S kopnega do otočka sv. Marko meri lok Krk* 390 metrov Zeleni vlak pred ukinitvijo? IZDELKI ZA VARNOST IN VESELJE OTROK - Če boste kupili katerega od izdelkov, namenjenih otrokom, jim boste napravili resnično veselje. pm s), INTEREXPORT Ljubljana ^INEX Tudi letos vas vabimo na naše tradicionalne počitnice v prijateljsko, sončno in toplo TUNIZIJO 7-oziroma 14-dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa, transferji) v IZBRANIH HOTELIH V HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK od 17. junija dalje. Pohitite s prijavami - le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni ria prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše počitnice motilo slabo in hladno vreme. Cena 7-dnevnega paketa od 5.360 din— V terminu od 24. junija do 1. julija 1980, ko veljajo še predsezonske cene, dodajamo našemu počitniškemu paketu še BREZPLAČNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI PLAVALNI TEČAJ pod vodstvom našega priznanega učitelja plavanja. S KUPONOM CENEJŠE - ZA 150 DIN NA OSEBO! 412/22-80 Posebno zanimivi in privlačna pa je ježa na kamelah. Otrdeli križ in udji se prav neverjetno razgibajo. Če ne boste preveč nerodni, bosta dva Tunizijca kar dovolj za pomoč pri dvigu in spustu s hrbtišča »puščavske ladje". Videti svet so želje mnogih. Ob današnjih prevoznih sredstvih ni težav. Potrebno je le malce globlje seči v žep, in že smo na obalah Mediterana. Če pa človek hoče spoznati dežele, da mu ne bodo več tuje in da ne bodo samo brezizrazna lisa na zemljevidu, se mora poglobiti v obiskano deželo z vsemi njenimi navadami. ZELENI VLAK PRVlC NA NOVEM POSTAJALIŠČU - Čeprav gradbena dele rj postajališču Novo mesto—Center še niso povsem končana, je 9- junija ob 7 uri in minut zeleni vlak sprejel prvega potnika (5 potnikov pa je vlak zamudilo). -ŠC- KUPON ZA POCITNICE V TUNIZIJI Če ob prijavi predložite ta kupon neposredno na prodajnem mestu INEX v NOVEM MESTU, Novi trg 4, ali pa v poslovalnici INEX v LJUBLJANI, Titova 25, osebno ali po pošti, znižate ceno vašega izbranega paketa za 150 din. Kupon velja za individualno ali družinsko prijavo. Listi iz popotne torbe V Tuniziji se slabega vremena navajeni Evropejci počutijo kot prerojeni De ž je v Afriki prava redkost in je navsezadnje več vreden kot zlato. Spretni turistični delavci Tunizije so znali po svoje izkoristiti to naravno hibo. Preprosto so ga obrnili sebi v prid in vsako leto privabljajo vse več premraženih in nejevoljnih Evropejcev, ki jih na obalah Evrope prav gotovo vsaj nekaj dopustniških dni pere dež. Prostrane tunizijske peščene pla-ž e dajejo človeku posebno zadovoljstvo. Na razpolago pa so tudi pripomočki za različne vodne športe. EVROPEJEC NA KAMELI — Razgibavanje na hrbtišču puščavske ladje sodi že med trimske veščine Ob dunajskih zrezkih človek spoznava Dunaj, Afriko pa po njenih značilnostih. Tudi Tunizija ima svoje posebnosti. Hrana je pestra, vino odlično, kavica pa edinstvena. In še dovolj je imajo! Če ste kdaj brali Karla Ma ya, gotovo veste, kaj je to bakšiš. Tunizijci so pri pobiranju tega samoprispevka pravi mojstri. Čeprav je Tunizija precej stroga dežela, je na kopališčih tu in tam opaziti kopalke »zgoraj brez''. Policisti na konjih, ki kontrolirajo moralo, pri tem široko pogledajo skozi prste. Ne poznam .afričana", ki ga ne bi razvnele brhke plesalke trebušnih plesov. Če pa je še kakšna kobra vmes, je zabava na višku. Te simpatične živalce so seveda brez strupnikov. Zatorej je_kakršenkoli strah odveč. Čisto ozračje in morje pa je pravi balzam za prebivalce evropskih onesnaženih okolij, zato spomini na Tunizijo še dolgo ne zbledijo.. Prvič v zgodovini dolenjske železnice smo konec letošnjega aprila Novomeščani dobili sodoben železniški prevoz -- zeleni vlak. In že obstaja bojazen, da ga bomo tudi izgubili. Ce skušamo razmišljati o vzrokih, potem je več kot očitno, da je bil eden izmed vzrokov neurejen mestni avtobusni promet na železniški postaji Kandija in Bršljin. Ker ni bila vidna rešitev iz tega začaranega kroga, se je ŽTO Novo mesto odločila /graditi postajališče za zeleni vlak do 9. junija, za ostale vlake pa do 1. septembra 1980 v samem centru Novega mesta, med železniškim mostom in predorom. ŽTO Novo mesto'tudi usklajuje možnosti za spremembo voznega reda pri povratku iz Ljubljane. Na železnico torej ne morejo leteti puščice kritike, da se ni prilagodila potrebam in željam potnikov. Za neuporabo zelenega vlaka tudi ne more biti vzrok cena vozovnice, saj delovne organizacije vračajo potne stroške za službena potovanja svojih delavcev. Kaj je torej vzrok, da je zeleni vlak pred finančnim polomom in pred ukinitvijo? Morali ga bomo poiskati v nas samih. Bolj smo navdušeni nad .lesmotrnim ttošen-jem druženih sredstev za kilometrino za pevoz z osebnimi vozili, taksiji in rent a car, kot pa, da se enotno pridružimo stabilizaciji in vsi skupaj pripomoremo k njeni realizaciji. ‘ Predsednika skupščine občine in občinskega sveta Zv ezc sindikatov ter sekretar komiteja občinske konference ZKS Novo mesto so pred kratkim poslali vsem delovnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnosti pismo, s katerim so opozorili na racionalnejši prevoz z zelenim vlakom, kot pa je prevoz z osebnimi avtomobili. Sami smo si želeli sodobnejši, udobnejši in varnejši prevoz - dobili smo ga. Sami pa si ga lahko tudi povirno, če sc ga ne bomo posluževali. JANKO SAJE zeleni vlak \ Proga Novo mesto — Ljubljana: 07.12 Kandija 07.13 Novo mesto — center 07,15 Novo mesto — Bršljin 07,35 Trebnje 08,32 Ljubljana razen ob sobotah, nedeljah in praznikih 17,3® ifcj 16,Z2 uHr Vozovnice lahko dobite tudi v turističnih P°s nicah GLOBTOURA in KOMPASA. ko arstvo vaš poslovni par št 24 MR09) 12- inDUSTRIJH mOTORniH VOZIL novo mESTo OBJAVLJA - razpis Štipendij'za šolanje na srednjih, višjih in visokih Šolah - RAZPIS UČNIH MEST ZA UČENJE POKLICEV V 15 POKLICIH ŠIROKEGA PROFILA (KV DELAVCI) ~ RAZPIS PROSTIH DEL IN NALOG ZA PRlUClTEV MLADIH DELAVCEV V KOVINSKI, LESNI IN AVTOLIČARSKI STROKI ŠTIPENDIJE, PROSTA UČNA MESTA IN PROSTA DELA IN NALOGE ZA PRIUČITEV tozd tovarna avtomobilov Strojna fakulteta — tehnološka smer Elektro fakulteta — šibki tok - industrijska elektronika - avtomatika ENT — kemija VTS — elektrotehnična smer Višja pravna šola VTS-st • strojne smeri p — francoščina, angleščina Ekonomska fakulteta (visoka) ~ Poslovna smer Ekonomska fakulteta (višja) - računovodstvo ~ Proizvodna smer Ts| - strojna TSS — elektro eIš kemiia xUAŠ PAŠ avtomehanik industrijski klepar krojni ključavničar razkalec brusilec strugar 0fodjar avtoelektrikar °bratovni elektrikar avtoličar tozd tovarna prikolic Elektro fakulteta — šibki t. - industrijska elektronika TSS-strojna TSŠ-elektro TSS-lesna TSŠ-kemija ESŠ UAŠ PAŠ industrijski klepar strojni ključavničar pohištveni mizar avtoličar tozdtehnoservis Strojna fakulteta - teh n. smer - energetska smer Elektro fakulteta — šibki t. ~ industrijska elektronika --avtomatika Višia pravna šola VT S-stroj n a 'ob-strojna TSŠ-elektro ESŠ UAŠ PAŠ avtomehanik ^ojni ključavničar ključavničar re*kalec brusilec strunar orodjar vnHl0V0dn' monter dovodni monter avtoelektrikar ooratovni elektrikar ^°2D COMMERCE: -el"3 fakulteta - teh. s. Prav^r?tSkasmer VE kr i kulteta - nnci ~ računovodstvo ppP“l°vna smer Fp ___ an9l- nemščina F p ~ ^emžčina, franc. EkrT anc-< angl. " PoshTSka fakulteta (visoka) - Pos|°vna smer ^konom^i bla90vni Promet " notran fakulteta (višja) - zuna 13 tr9°vina n)a trgovina .'•K;. W' "Y' ■■ 10 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendij' 5 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 20 štipendij 6 štipendij 5 štipendij 3 štipendije 2 štipendiji 3 štipendije 18 učnih mest 27 učnih mest 22 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 5 učnih mest 5 učnih mest 3 učna mesta 8 učnih mest 15 učnih mest 1 štipendija 1 štipendija 5 štipendij 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 2 učni mesti 2 učni mesti 8 učnih mest 5 učnih mest 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipend'ja 1 štipendija 5 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 učni mesti 5 učnih mest 3 učna mesta 2 učni mesti 2 učni mesti 5 učnih mest 5 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 1 učno mesto 1 učno mesto 2 štipendij' 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija TSŠ-strojna TSŠ-elektro ESŠ UAŠ PAŠ avtomehanik prodajalec DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B "•s. FSPN — sociologija Pravna fakulteta Višja pravna šola VŠOD — kadrovska smer VEKŠ — računovodstvo — zunanja trgovina — poslovne finance Ekonomska fakulteta (visoka) — poslovna smer — zunanja trgovina — notranji blagovni promet Ekonomska fakulteta (višja) — računovodstvo — notranja trgovina — zunanja trgovina — proizvodna smer — mednarodna menjava ESŠ UAŠ PAŠ TOZD RAZVOJNI INŠTITUT industrijski klepar strojni ključavničar pohištveni mizar TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ TSŠ- lesna TOZD TOVARNA TSŠ-lesna / BTF-lesna ,PODGORJE", ŠENTJERNEJ TOZD TOVARNA OPREME, MIRNA FNT-kemija 3 štipendije 1 štipendija 4 štipendije 3 štipendije 4 štipendije 10 učnih mest 8 učnih mest 1 štipendija 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 2 štipendiji 3 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 3 štipendije 1 štipendija 3 štipendije 3 štipendije 2 štipendiji 1 učno mesto 1 učno mesto 2 učni mesti 3 štipendije 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija \ V priučitev za dela in opravila v kovinski, lesni in avtoličarski proizvodnji bosta TOZD Tovarna avtomobilov in TOZD Tovarna prikolic sprejeli v priučitev po programih usposabljanja za naslednje poklice proizvodnih delavcev: — monter linijske avtomobilske proizvodnje — preoblikovalec pločevine — poobdelovalec karoserijskih delov — sestavljalec karoserij v linijski proizvodnji — brizgalec laka v linijah avtomobilske proizvodnje — monter pohištvenih elementov — monter linijske prikoličarske proizvodnje Vse teoretično izobraževanje, ki je po programu usposabljanja planirano, bo organizirano preko Izobraževalnega centra tehničnih strok Novo mesto, ki bo izdal tudi končni izkaz o usposobitvi. Pogoja za sprejem sta končana osnovnošolska obveznost in starost 15 let. Prošnje za štipendije z vsemi potrebnimi prilogami bomo sprejemali: za srednje šole do 15. 7.1980 za višje in visoke šole do 20. 9. 1980. Prošnji za štipendiranje je treba priložiti: — izpolnjen obrazec 1,65 »Prijava za štipendiranje", — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali frekventacijsko potrdilo (kandidati, ki se v letu 1980/81 prvič vpisujejo v srednjo šolo, naj priložijo zaključno spričevalo o končani osemletki), — potrdilo, da je kandidat sprejet v šolo, če se v letu 1980 vpisuje v šolo, — lastnoročno napisano izjavo, da še ne prejema kadrovske štipendije. / Prošnje za izučitev poklica bomo sprejemali do 15. 7.1980; vsebujejo naj: — lastnoročno napisano prošnjo, — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — izpisek iz rojstne matične knjige. Interesenti za izučitev poklica naj se skupno s starši zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije za sklenitev učne pogodbe. Prošnie s prilogami pošljite v kadrovski oddelek IMV Novo mesto. Prošnje za nepodeljene štipendije in prosta učna mesta bomo sprejemali tudi podanih rokih, do zasedbe učnih mest in podelitve razpisanih štipendij. Interesenti za priučitev naj vložijo prošnje v kadrovski oddelek IMV' Novo mesto, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije. Prvo skupino delavcev bomo sprejeli v priučitev v mesecu avgustu 1980. Možnosti prevoza na delo povečujemo s tem, da smo od 1. 6. 1980 organizirali delavske vlade na progah Metlika — Novo mesto — IMV in Tržišče — Trebnje — Novo mesto — IMV. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO KADROVSKI ODDELEK 461/24-80 junija 1980 DOLENJSKI LIST t (TELEVIZIJSKI spored SREDA, 18. VI,. PETEK, 13. VI. Olabod 1 17.10 POROČILA 17.15 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA, lutkovna oddaja 17.30 PTIČJE STRAŠILO 18.00 GLASBENA PARADA TRI SRCA - RADENCI Gledali bomo posnetek nastopa plesnega orkestra RTV Zagreb. 18.30 OBZORNIK 18.40 POKLICI V TEKSTILNI INDUSTRIJI Zaradi uvajanja novih tehnoloških' postopkov, prodora kemije v tekstilno inustrijo pa zaradi vse večjih zahtev po kakovostnem likovnem oblikovanju tekstilnih izdelkov je v tej industrijski panogi paleta poklicev zelo pestra. Nekatere bo predstavila tokratna oddaja. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SREČANJA Ljubljanski televizijci so pripravili niz zabavnoglasbenih oddaj. Uvodno bomo gledali drevi, druge pa bodo na sporedu jeseni V poldrugi uri bosta dve petčlanski ekipi tekmovali v različnih spretnostnih igrah, za popestritev se bo zvrstilo več glasbenih točk, predstavljena bo zanimiva osebnost in še kaj. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 KAKO SO OSVOJILI DIVJI ZAHOD 17.40 Dnevnik v madžarščini -18.00 Dnevnik - 18:15 Z našega zornega kota (otroška oddaja) — 18.45 Paja Pazjanija (zabavna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.1« Resnica o legendi (1. del) — 22.05 Leonor (francoski igrani film) SOBOTA, 14. VI. Olabod 1 9.05 POROČILA 9.10 MALI PINGVIN 9.25 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB 9.40 MINI GODCI V GLASBENI nF?Fi I 9.50 POLETAVCEK 10.20 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA 10.50 H. Fallada: ČLOVEK IIOCE NAVZGOR 11.50 POKLICI V PROIZVODNJI IN VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV 12.20 PO SLEDEH NAPREDKA 12.50 NOVA GORICA, MESTO MLADOSTI, dokumentarna oddaja 13.25 in 15.15 POROClIA 15.20 OŠABNA PRINCESA, tlim Kralj Miroslav se zaljubi v princeso Se verne dežele, kjer živijo leni ljudje. Začetek ljubezni prinese tudi vrsto težav, katerim pa je kialj kajpak kos, drugače v pravljici tudi biti ne more. Taka je na kratko vsebina pravljice češke pisateljice Božene Nemcove. Že 1953 je to pravljico filmsko priredil Barivoj Zeman, glavni vlogi pa igrata A Ima Vranova in Vladimir Rež. 16.40 ZRN : NIZOZEMSKA, prenos nogometne tekme iz Neaplja 18.35 NAS KRAJ 18.50 MUPPET SHQW (gostuje Cleo Laine) 19.15 ZLATA PTICA, pravljica 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 H. Innes: ZLATO BREZNO. nadaljevanje in konec 21.00 VELIKA ŠAHOVNICA: CHARLES TRENET, 2. del 21.40 to Čudovito krzno, film Bogat poslovni mož se vrti okoli svoje prikupne tajnice. Pride do smešnih zapetljajev, to pa je v glavnem vse, kar gledalcu nudi ta ameriški flm, ki ga je 1962 posnel Delbert Mann, igrajo pa Cary Grant, Doris Day, Gig Young in drugi. 23.15 TV KAŽIPOT 23.35 POROČILA 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Prva puška -- 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer z Živoji-nom Zdravkovičem - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Goranova pomlad (feljton) - 21.40 Športna sobota - 22.00 Dokumentarni film NEDELJA, 15. VI. ©labod 1 8.25 POROČILA 8.30 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO:ANSAMBEL F. FLERETA 9.00 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST 9.50 UGRABLJEN 10.15 OSTRŽEK 10.40 ODPISANI 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.35 POROČILA RAZVOJ POPULARNE GLASBE TRENUTEK, film Krajevni partijski sekretar je sin kmečkih staršev, je predan komunist, vedno v prvih vrstah revolucionarjev. Po prestani kazni za prestopek, ki ga ni storil, pride v neko podjetje, da bi premagal vzpostaviti red .,. O tem govori romunski film, ki ga je lani po istonaslovnem romanu Dina Sararuja posnel Gheor-ghe Vitanidis. Ta roman uvrščajo med najboljše leposlovno-politične knjige povojne romunske literature, pohval pa je bil deležen tudi Vitanidisev film, saj prepričljivo podaja ozračje v družbi, ki nosi pečat stalinističnih ukrepov. POROČILA BALKANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI ŠPORTNA POROČILA LASTOVO, dokumentarna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 BOŠKO BUHA, nadaljevanje in konec 21.00 SVET NA RAZPOTJU: ZAHODNI BERLIN - OTROK DVEH VOJN 21.35 V ZNAMENJU 21.50 GLASBENA ODDAJA 22.05 Športni pregled 22.50 BALKANSKO KOLESARSKO PRVENSTVO, reportaža (D labod 16.15 Dnevnik - 16.30 Nedeljsko popoldne - 19.20 Italija : Anglija (prenos nogometne tekme iz Torina) - 21.15 Včeraj, danes, jutri -21.35 Bes (ameriški igrani film) PONEDELJEK, 16. VI. Qlabod 1 16.35 POROČILA 16.40 GOR IN DOL, GOR IN DOL 17.10 SAM NA SEVERNI TEČAJ Zahodnonemška dokumentarna oddaja z gornjim naslovom bo govorila o Dieteiju Schmitt, poizkusnem pilotu, kije avgusta 1978v neprekinjenem poletu postavil svetovni rekord: 8.200 km dolgo progo od Anchoiagea na Aljaski do Muenchna je z lahkim enomotornim letalom preletel v dobrih 32 urah. Letel je tudi nad severnim tečajem. TOREK, 17. VI. Olabod 17.55 BIOLOŠKE URE Številni strokovnjaki po svetu zazveto raziskujejo t i. biološki ritem živih organizmov. Zanimivi poizkusi in dognanja ameriških znanstvenikov so zabeleženi v dokumentarnem filmu, s katerim so ZDA sodelovale na letošnjem mednarod-' nem festivalu znanstvenega in tehničnega filma v Beogradu. 18.30 OBZORNIK 18.40 FRIZIJA, NJENE PESMI IN LJUDJE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 ALKOHOL V KRVI Kaj vse se lahko zgodi, če po prekrokani noči voznik sede za volan, po žilah pa mu še gospodarijo ostanki alkohola? O tem bo govori- I 17.10 POROČILA 17.15 MAU PINGVIN 17.30 INDIJSKI POTUJOČI UMETNIKI Pevci, plesalci, igralci, akrobati, žonglerji, lutkarji, krotilci kač, mi-piiki, pripovedovalci zgodb in drugi - to so t. i. potujoči umetniki, katerih nič kaj lahko životarjenje na ulicah indijskih mest bomo spremljali z oddajo, ki bo govorila tudi o ohranjanju ljudskih izročil. 17.50 PISANI SVET 18.30 OBZORNIK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK k Olabod i 15.20 POROČILA 15.25 K. KoviC: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB 16.40 Španija : anguja, prenos nogometne tekme iz Neaplja 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: VSE ŽIV- LJENJE PRED TEBOJ Gospa je prestala mnogo goija v koncentracijskem taborišču, zato jo še vedno preganjajo spomini na vojne strahote. V mladih letih je bila dpa, zdaj pa skrbi za otroke mlajših kolegic. Naveže se na arabskega dečka Moma, ki ostane z gospo do njene smrti. Pokojnico skrije v njeno kletno stanovanje, končno pa truplo le odkrijejo. Taka je vsebinska zasnova francoskega filma, ki ga je Moshe Mizrahi pred tremi leti posnel po istonaslovnem romanu Emila Ajara. Delo slednjega, ki je bilo deležno GOncourtove nagrade, smo dobili tudi že v slovenskem prevodu, dodajmo pa, da tudi film ni sentimentalna stvaritev, 1978 je dobil oskarja M najboljši neameriSM film. Glavne vloge igrajo Simone Sjgnoret, Samy Ben Youb in Claude Dauphin. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 625 15.50 Poročila - 15.55 Koledar- 16.05 Otroška oddaja - 16-3* Španija : Anglija (prenos nogometne tekme iz Neaplja) - 18.35 Risank« - 18.45 Prijatelji glasbe - 1940 Dnevnik - 20.00 Italija : Belgija (prenos nogometne tekme iz Rima) - 21.20 Zabavnoglasbena oddaja - 22.05 Dnevnik Ki sta nic leji iur vic pri to\ far lan me dn Br< del Kk ČETRTEK, 19. VI 1 16.45 POROČILA 16.50 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST 17.40 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA l&l5 OBZORNIK 18.25 DIREKTOR, DELAVEC V ZDRUŽENEM DELU 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00TRETJA RAZSEŽNOST 21.35 ODPRTO ZA USTVARJALNOST: GEOLOŠKI ZAVOD SRS Raziskovalci Geološkega zavod*' SRS so se v zadnjih letih pospešeno lotili iskanja novih energetskih W; , ^ rov. Raziskujejo geološko sestavo ^ ^ zemeljskega površja in globin ter ^ skušajo ugotoviti, kaj se skriva » Qh Zemljinih nedrih. Oddaja bo prik*’ m(j zala glavne načine njihovega dela. 22.15 V ZNAMENJU 1(1dq ------------------------------------ S izv; 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA^____________________________ 20.55 EMILE ZOLA 21.55 V ZNAMENJU 22.1 0 EVROPSKI OPERNI PEVCI: EDUARD HAKEN Ljubitelji opernih melodij se bodo tokrat podrobneje seznanili z življenjem in delom češkega basista Eduarda Hakena, ki je pribljubljen 20.00 VZPONI IN ZATIKANJA: DENAR V ZIDOVIH KOPITARNA SEVNICA nudi v svoji INDUSTRIJSKI PRODAJALNI bogato izbiro vseh vrst cokel po ugodnih cenah. Priporoiamu, da ti pravočasno kupite to zdravu In udobno obutuv Prodajalna je odprta vsak delavnih od 8. do 16. ure, in ub sobotah od 8. do 12. ure. val V SI« sai Dc ki me pa iiif >o Ko 4>n me urn Av sed 9-e nilt Pri odi me J Kako prihraniti denar? V svetu že dolgo zamenjujejo izrabljene motorje z industrijsko obnovljenimi — ------------------------------------———n--------1----: r- ' ll«j la zahodnonemška televizijska drama, ki je del nanizanke oddaj o dogodivščinah poprečnega človeka z njegovim avtom. Režiserske posle je opravil Claus P. Witt. 21.15 OLD TIME AU FESTIVAL V HAMBURŠKI TOVARNI 22.00 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Šola za junake - 18.30 Narodne pesmi -18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Panorama - 22.10 Dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja gost v številnih opernih hišah po svetu. 15.50 Poročila - 15.55 Koledar — 16.05 Pustolovščina - 16.35 CSSR:' Nizozemska (prenos nogometne tekme iz Milana) - 18.35 Risanka -18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z Robertom Hosseinom (2. del oddaje ) - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Družina in družba - 21.55 Poezija Pri nas pa zamenjavo izrabljenih motorjev z industrijsko obnovljenimi opravlja Zastava avto v vseh pooblaščenih servisih in nekaterih prodajalnah rezervnih delov že vrsto let, toda le za iste tipe vozil. O tem se je do sedaj le tu in tam govorilo, v sredstvih javnega obveščanja pa smo za te možnosti bolj malo zvedeli. Zato smo toliko bolj veseli, da imamo priložnost seznaniti vas z načinom in pogoji takih zamenjav. Kot vsi vemo, je avtomobilski motor pravzaprav srce vsakega avtomobila in ima kot tak omenjeno življenjsko dobo, ko opravlja svojo funkcijo zanesljivo in brez zastojev. Ni pa redko, da nam srce našega avtomobila zvesto služi na desettisoče kilometrov. Pride pa čas, ko sami ali pa s pomočjo mehanika ugotovimo, da življenjska moč motorja usiha. Začne se tekanje za rezervnimi deli doma in v tujini. Pri tem seveda zapravljamo čas, denar in živce. Vse to si lahko prihranimo, če se obrnemo na prvi Zastavin pooblaščeni servis za zamenjavo starega motorja z industrijsko obnovljenim (IR = industrijsko remontiran motor), če imamo Zastavino vozilo 750, 1300, 620, AR—55, 430 TK ali 101. Ob pogoju, da servisu izročimo izrabljen motor s pripadajo- čimi agregati, ki ni poškodovan, brez udarcev, varov, razpok in prelomov, bomo za IR motor plačali naslednje cene: za 750 din 7.125,15, za 1300 din 13.065,10, za 620 din 19.467.50, za AR-55 din 19.467.50, za 430 TK din 8.507,50 in za 101 din 14.975,40. Za nakup IR motorja nam Zastava odobri tudi 12-mesečni kredit ob 30-od-stotnem pologu. Garancija za IR motor pa je 12 mesecev. Rok zamenjave je samo 1 dan. Če pa Zastava servis ugotovi, da ima motor poškodovane dele, mora kupec IR motorja plačati ceno novega dela. Izrabljeni motor je ocenjen že vnaprej, in sicer na Zastavo 750 3.025 din, za 1300 6.600 din, za 620 9.240 din, za AR-55 9.240 din, za 430 TK 3.630 din in za 101 7.966 din. -= . . iUlj Če pa izrabljenega motorja bi vrnili, bi morali plačati cen®[Jar] IR motorja in ceno starega. po Če pa pogledamo še cen*,,Jaz novih motorjev, ki se jih težjem dobi, pa so številke precej viŠlpGkl ker moramo na tovarniško cei'0 iovi plačati 25,5 prometnega davMj Tako cene z davkom vrt" znašajo za Zastavo 750 a koM?*" , metnika sta predstavlje-z , ,ot klaJmaija, in sicer Klemenčič Dela h/^!^ 1* z 1^ tovrstnimi deli. muzei. i. v velik» dvorani S„iUnnCert’ M Imterem sta m nnnist^VtlStka Irena Glafenauer ^Panist Aci Bertoncelj. Njunemu valcev Je P^bihnilo ISO obisko- Pesem pod dežniki V Gribljah je bilo tretje srečanje obkolpskih pevskih zborov — Govoril je Jože Humar, predsednik ZKO Slovenije Tretje srečanje obkolpskih pevskih zborov, ki je bilo v nedeljo, 8. junija, v Gribljah, je potekalo pod dežniki. Volja prirediteljev, nastopajočih in gledalcev ter ljubezen do petja sta bili močnejši od dežja, ki je lil malone ves čas revije. Sodelovali so vsi najavljeni zbori, skupaj več kot 400 pevcev, ki so prišli iz vse Bele krajine, z onstran Kolpe pa Kariovčani, Ogulinčani in Petrinjčani. Pevskega slavja se je udeležil tudi zbor iz Knža pri Trstu. Čeprav ni Slo vse tako, kot so želeli, so bili prireditelji tega tradicionalnega srečanja — ZKO iz Črnomlja in domače kulturno društvo, imenovano po Niku Zupaniču - lahko zadovoljni. Njihov trud je bil poplačan že s tem, da so zbori Likovniki na novih potih mestu skupščina in problemska konferenca Združenja likovnih skupin Slovenije likovnih skupin * je reorganiziralo in še bolj utrdilo. P? je (udi novo vodstvo, * na prvi delegat- P cini 7. junija v Novem Delegati, ki so jih kovne skupine iz raz- SlOVeniie sn sp Han Slovenije, so se dan udeležili problemske ki jo je združenje opravilo v Novem VII Zdn,5_ . J’ w lžuuvj uciuvait odbora ^nJU* 1>redsednik izvršnega Je Toni Vovko iz Novega *em telesu je od Dolenjcev 1 Maznik. Izvolitev obeh so bo še naprej vodil . zgodovinar dr. Cene m sicer kot njegov pred-Lupščina je izvolila tudi mvršni odbor in predsed-komisij, ki bodo delovale na skupščini sprejeli z odobravanjem, s tem pa so dali priznanje tudi novomeški likovni skupini Vladi-mira Lamuta, kjer delujeta Vovko in Maznik kot najbolj marljiva člana in organizatorja. Na problemski konferenci so se med drugim zavzeli za to, da bi v združenje včlanili vse delujoče likovne skupine v Sloveniji, hkrati pa dodali, naj bi ne bilo nobene razstave več brez sodelovanja likovnih strokovnjakov. Združenje je odločno nastopilo tudi proti pojavom komercializma na področju amaterskega likovnega ustvarjanja in vsemu drugemu, kar škoduje zdravim ustvaijalnim težnjam večine v skupine organiziranih likovnikov. sploh nastopili. Bodrilne pa so bile tudi besede Jožeta Humarja, predsednika Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je v uvodnem govoru imenoval to z obkolpskim bratstvom in enotnostjo prepojeno manifestacijo belokranjska pevska gibanica. Predsednik ZKOS pa je tudi poudaril: „Danes je kultura naše praznovanje, je del naše svobode. Je pa tudi delo: brez muje knjiga ne spregovori, brez truda piščal ne zapoje, plesni koraki se ne ubero, pevski akordi se ne zlijejo. V silnih delovnih stiskah je Oton Zupančič trgal iz svojega srca verze Dume, pieden, školjka na morskem se dnu razbolela je, v biser je stisnila vso svojo bol” „In z mnogimi žrtvami,” je ^šdIjeraLi°ŽLhZr’domovf ne ZBOR DEŽNIKOV NA OBKOLPSKEM PEVSKEM SREČANJU -samo kot svetišča za nekakšno Gledalci, godbeniki in pevci z obeh strani Kolpe so v nedeljo vzvišeno kulturo, marveč kot delav- vztrajali na prireditvenem prostora (na prostem) v Gribljah kljub nice, v katerih kultura nastaja, pa če dežju, ki je lil ves čas revije, in tako dokazali, da jih nobena stvar še tako trdo, okorno in uporno.” ne more odvrniti od tega, da ne bi ostali zvesti tradiciji. (Foto: I. I. Z. Zoran) Je naložbeni dinar premajhen Krška kulturna skupnost ne more zagotoviti dovolj sredstev za urejanje kulturnih domov Že pred leti so ob pregledu kulturnih domov in dvoran v kiSci občini ugotovili, da jih je več potrebnih temeljite obnove. Občinska kulturna skupnost je leta 1978 namenila za taka dela rečjo vsoto denaija. Tako je prispevala za kulturni dom v Kostanjevici 978.000 dinaijev, za ureditev doma Svobode v Brestanici 160.000, za obnovo dvorane in popravilo ostrešja stare šole v Zdolah je dala 140.000, za kulturna domova v Podbočju in Velikem Podlogu pa po 50.000 dinarjev. Urejanje kulturnih prostorov bodo poskušali poravnati nalož-crški ob"' v krški občini se bo nadaljevalo letos in v novem srednjeročnem obdobju. V letu 1980 popolnoma novih naložb ne bo, pač pa beni dolg iz petletke, ki se končuje. Vsi prostorski problemi gotovo ne bodo kmalu rešeni, čeprav si kulturna deupnost za to prizadeva neprimerno bolj kot v prejšnjih letih. Zlasti ji gre za ureditev tega vprašanja v manjših krajevnih deupnostih, Iger je razvoj kulturnega dela deoraj v celoti odvisen samo še od prostorov. Nekaj tega bodo rešili skupaj s krajevnimi skupnostmi in drugimi SIS, in sicer s pridobivanjem večnamenskih prostorov (Koprivnica, Raka, Senuše). Ne samo paša za oči Ob 1. belokranjskem knjižnem sejmu v Metliki |V KRškem RAZSTAVA j iMNDURJEVIH SIJK D° 20. junija bodo v krški galeriji » ogled olja, risbe, grafike in pasteli <**ademskega slikarja Lajčija Panela- Razstavo, ki jo je pripravila in posredoval, Umetnostni g" lenja V ^fnboru, so odprli prejšnji petek |LUV°r predsta« monodrame. Pomarančmk” z nanega slo-^a‘iške8a pralca Branka Ido vi n«'c m besedi umetnostne zgo- . narke Brede IUch ~ Klančnik. Kdo upravlja šolo? ževa„?.k0?u ° usmerjenem izobra- uPravliair?!Lt “F*5?"0- . *°l° Jr-J0 delavci skunni 7. u£«»nri poseh»rJU de.lavc> skupaj z učenci. medseiLP1i.Je P°udarjeno, da o delitvi ^ razmerjih delavcev in skuDn« sredstev za osebno in šole n t^rabo odločajo delavci beneea zadevab posebnega druž-»ait)0!T,«.I!?me.!}a> v zakonu so enakomaII J zapisane, pa gati &>» soodločajo tudi dele-delegati ,,^ne skupnosti. To so benCiinfanovite‘Ja šole, druž-"eK-.skupnosti <"Pr-kov- Oivan ? uie.l in uporabni-?Vet šole , izvijanja se imenuje ‘zobraževain novem: svet za J? ga tri ®, ^mracije). Tvori-delaveev de,egacije: delegacija legscija <£!f£eija. Vencev in Delegati"?!?bene skupnosti. ?b°ni delav« 7?v.s° izvoljeni na »k* 30) deuX .če Je delavcev več ?>0,u učenci* učencev pa na družbene,incev- Tudi delegati ttak ^egatric"« S{,‘ m°rajo 'meti pegati u 31 pozabimo. fcJ0. 0 tak^^>nikov nPr- soodlo-st-Je Ugibani^membnib zadevah, m ur" ?, tem, ali vzpone odn0^ P'čevat' prve dele- t*a*£°n'a odveč V f h fimer.ih Ua? vse dH«č' ko Ye!Ja Vič. 'jim dri?e"iemed izyaJa*-*auS, Več doi»n ^ Pravic m de|S razmerifhPravljenih delc" v 0^ h 'majo svoje rayniy ustfejčlV kPi°vlle skupki - bčine ^ mb skupščinah na •cm, da e^l.bna novost na Ua b«lo delavci \n delavci učenci kot delegati prisotni v zborih izvajalcev posebnih izobraževalnih skunnosti. O katerih vprašanjih odločajo delavci šole sami, je bilo že pojasnjeno. Naj omenimo še nekaj zadev posebnega družbenega interesa, da bomo lažje razumeli, kaj je dolžan delati svet šole z vsemi tremi delegacijami: - sprejema letni delovni načrt in analizo učinkovitosti dela šole, finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun, - določa razpis za vpis učencev in odraslih, - sprejema sklepe, s katerimi zagotavlja, da se uresničujejo skupni smotri izobraževalne organizacije, uporabnikov in širše družbene skupnosti, - sprejema plane izobraževalne organizacije, - spremlja izvajanje zastavljene kadrovske politike, - določa predlog statuta in samoupravnih aktov, ki ne posegajo v pristojnost delavcev samih, - voli in razrešuje ravnatelja in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter izvršilne organe sveta, če se zanje odloči, itd. Pomembnih vprašanj, ki so v pristojnosti sveta, je še več. Določiti jih je treba v ustreznih samoupravnih aktih. Iz letnega delovnega načrta pa mora biti razvidno, kako jih svet šole uresničuje. Delegati družbene skupnosti lahko sami sprožijo postopek, če menijo, da sola ne izvaja programov v skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami. Lahko tudi predlagajo, da šola preneha delati, če ni več potrebe po njenem obstoju. Ti delegati so pristojni in odgovorni tudi za to, da začno postopek o omejitvi vpisa in o tem, ali učitelji in sodelavci izpolnjujejo predpisane pogoje. Za oblikovanje in delovanje svetov šol so odgovorni sindikat, mladinska organizacija in Socialistična zveza, za delo sveta p delegati sami ob največji podpori svojih delegatskih sredin ter vodstev in strokovnih organov šoL Delegati, izvoljeni v svet šole, morajo biti od vsega začetka natančno seznanjeni z nalogami in odgovornostmi ter sproti obveščeni o vseh pomembnejših vprašanjih življenja in dela šole. Brez odgovornega dela sveta šole ni možno uspešno podružbljati vzgoje in izobraževanja. Na področju v isokega šolstva so tako oblikovani sveti dosegli že lejre usphe, kar je lahko spodbuda vsem drugim, da se še resneje kot doslej lotijo nalog, ki jih v zvezi z delovanjem teh svetov določa nova šolska zakonodaja. Na področju predšolske vzgoje in osnovne šole so namesto učencev vključeni v delegacije starši, v delegacijah družbene skupnosti p je močno poudarjena vloga oziroma odgovornost krajevnih skupnosti. Celovitega po-družbljanja vzgoje in izobraževanja si ne moremo zamisliti, če svet sole ne opravlja svojih nalog. Pomembni m p tre lini so seveda vsebinski premiki. jože Škufca Začetek junija je bil v Metliki v znamenju knjige. Studijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta, tamkajšnja Mladinska knjiga, mladina domače delovne organizacije Beti in metliška kulturna skupnost so pripravile v domu kulture 1. belokranjski knjižni sejem. Postal naj bi tradicionalen, kar gotovo ne bo na odmet, če računamo z dejstvom, da je majhen odstotek krajanov, ki sežejo v prostem času po dobrem čtivu. In na razstavnih policah je bilo kaj videti: preko tristo Titovih del ali del o našem predsedniku p še celotno knjižno bero slovenskih založniških hiš. Prireditelji 1. belokranjskega knjižnega sejma so se potrudili, da dogodek ne bi šel mimo krajanov neopazno, nasprotno, želeli so čim-več obiskovalcev, poznejših stalnih odjemalcev knjig. Že z otvoritveno slovesnostjo so pokazali, da gre za pomembno kulturno akcijo v kraju, in ni slučaj, da so bile pri otvoritvi prisotne osebnosti, kot Franc Sali, izvršni sekretar CK ZKS, Janez Menart, brez dvoma najpopularnejši slovenski pesnik, ter vrsta krajevnih družbeno-političnih ljudi, seveda ob velikem številu krajanov. Dogodek, ki pa ne bi smel ostati le dogodek, je odjeknil še posebno med osnovnošolsko mladino ter med mladimi v gospodarstvu, kjer se ubadajo med drugim tudi z iskanjem najustreznejših oblik, kako približati dobro knjigo delovnemu človeku, kako doseči to, da bo postalo branje sleherniku vsakodnevna potreba. V preteklosti se je na tem področju naredilo vse premalo, zato bo toliko teže prebiti led. Dobro je tudi to, da je sprožil 1. belokranjski knjižni sejem pogovore o knjižničarstvu, o nakupu novih knjig za matično knjižnico, o kadrih, potrebnih za to delo, in ne nazadnje o prostorih, ki jih primanjkuje že v mestu, da o krajevnih skupnostih na vasi sploh ne izgubljamo besed. Kar zadeva pravkar našteto, je metliška občina siromašna, saj si pri kulturni skupnosti ne morejo »privoščiti” niti tega, da bi zaposlili knjižničarja ali pa da bi se »pohvalili” z bogatim knjižnim fondom. Stvari se izboljšujejo, to je res, največkrat samo zaradi dobre volje in odrekanj posameznikov, manj pa z načrtovano družbeno podporo. TONI GASPERlC Dokumentarnost in preprostost Ob razstavi Megliča in Glada v Novem mestu V avli novome&ega Doma JLA bodo do 25. junija na ogfed dela slikarja Rada Megliča in kiparja Matije Glada, članov likovne skupine, ki deluje v Kočevju. Na otvoritvi 5. junija se je zbralo precejšnje število obiskovalcev. Organizatorji so pripravili krajši kulturni spored. Nekaj svojih pesmi je prebral tudi Franc Ožbolt iz Kočevja, ki so gi predstavili kot partizanskega pesnica. Meglič je dal svojemu delu razstave naslov .Dolenjska pokrajina v slikah”. Pod tem naslovom prikazuje izbor odshkav krajev s svoje poti po kočevsko-ribniškem območju, Beli krajini in Dolenjskem. Kakih osemnajst je teh slik, na katerih obiskovalec zlahka prepozna Ribnico pa Kočevje, Sodražico, Črnomelj, Novo mesto, Otočec in druga naselja. Kajti Megličevo slikarstvo je na moč realistično, vendar je treba pripomniti, da mu gre pri upodabljanju bolj za dokumentarno natančnost, ket za umetniško upodobitev motiva. In ker je tako, je treba vsekakor občudovati slikarjevo vztrajnost in delovni napor, saj njegov način slikaiga ne dovoljuje »površnosti”, izpuščanja nebistvenih detajlov in drugih manj pomembnih sestavin motiva, ki se ga je odločil preslikati Likovno in izpovedno prepričljivejši je kipar Matija Glad, po slogu najbližji naivcem, vendar samorastnik po prepričanju in delovanju. V Novem mestu razstavlja kakih 20 kipov, izklesanih iz lesa, tvarine, ki je zaznamovala njegova mlada leta v Kostelu. Kako bi mogel ravnati drugače, kot vklesati v les podobe nekdanjih drvarjev pa kovačev in kmetov! Nastala je mala galerija drobnih skulptur, grobo iztesanih in izklesanih figur preprostih oblik, ki pričajo o izvirnem doživetju preprostega, vendar globoko čutečega kostelskega človeka. Glad vsekakor ni mogel ohraniti podobnosti teh ljudi, zato pa je tem prepričljiveje vklesal v les značaje, ki jih slutimo za ra zoranimi obrazi Kostelcev izza njegove mladosti. I. Z. OBVESTILO V soboto, 14. junija ob 10. : un. u v nedeljo, 15. junija ob : »P- «ri, bo imel arheolog Tone S Knez strokovno vodstvo po . razstavi .Rešena arheološka de-j diščina Slovenije” v Dolenjskem | muzgu. Vljudno vabljeni PODALJŠANA RAZSTAVA Razstavo .Železarna na Dvoru pri Žužemberku”, odprto v Dolenjski galeriji v Novem mestu, so zaradi povečanega zanimanja obiskovalcev podaljšali in bo namesto do 10. junija odprta do 25. junija. Dan ljudskih plesov v Mokronogu Na mokronoškem gradu je bil v soboto tradicionalni nastop folklornih skupin iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine — Lep obisk prireditve Kakih 1000 nastop slove Mokron i, poz< hrvaških in bosanskih folklornih skupin v čjo kulturno prireditev v tem knju, ki je tudi na v soboto, 7. junija, pozorno spremljalo hrvašk Največjo kult seznamu letošnjih dnevov kulture in umetnosti v trebanjski občini, so organizirali medrepubliška zveza Bratstva in enotnosti, kulturna skupnost in ZKO v Trebnjem ter mokronoško Kulturno društvo Emila Adamiča. V popoldanskem delu prireditve so sodelovale otroške skupine iz štirih osnovnih šol: OS bratov Štrafelov iz Mokronoga, OS Prežihovega Voranca iz Maribora, OŠ Otona Župančiča iz Vinice in OŠ Jančiča Mavžlja iz Mokronoga. Sproščen nastop mladih, ki gojijo ljudske plese pod vodstvom učiteljev, so obiskovalci nagradili s ploskanjem. Večerni del sporeda so zapolnile odrasle skupine, ki so prišle iz Samobora, Troj vrha, Novega mesta, Cazina, Artič, Velike Kladuše, Adle-šičev in Celja. Nastopili so tudi domačini, čeprav je kazalo, da bo prireditev minila brez njih. To je bila picgtedna revija ljudskih pesmi in plesov iz treh republik, srečanje z ljudskim izročilom, ki je ponekod še živo ali pa so mu vrnile življenje prav te skupine. Nastop pa je bil hkrati tudi prijetna paša za oči za vse, ki so se sobotni večer odločili preživeti za omizji letnega gledališča na mokronoškem gradu. Iz neznanih razlogov ni bilo otroške in odrasle skupine folkloristov iz Tržiča, čeprav sta bili najavljeni S FOLKLORNEGA VEČERA — Obiskovalci sobotnega srečanja folklornih skupin v letnem gledališču na mokronoškem gradu so z aplavzom pozdravili vse plesalce, še posebej pa temperamentno acupino kulturnega društva Toneta Horvata iz Velike Kladuše. (Foto: I. Zoran) 1*«TA IN STJt? V* •‘.t/*wS?'*r”-’ ■ -w8e«8B italijanskem -j! dežurni poročajo PO ENOMESEČNEM ZATIŠJU PONOVNO SMRTNA ŽRTEV - Magistralka pri Mokricah je v svojo čmo kroniko minuli teden zapisala novo žrtev. Nič hudega sluteči Zagrebčan v osebnem avtomobilu je postal žrtev neprevidnega prehitevanja tovornjaka. Kako se je vsa stvar končala, najbolje pokažeta posnetka. Desno so razbitine osebnega avtomobila . V RESTAVRACIJI RAZGRAJAL - Novomeški miličniki so v petek okoli poldneva pridržali do iztreznitve 2l-letnega Novome-ščana Branka Krevatina, ker je razgrajal v restavraciji Na trgu. Najprej je popival, potem se je sprl, za nameček pa še zmerjal strežno osebje. Vročekrvnež se je hladil na Jerebovi, obiskati pa bo moral še sodnika za prekrške. VINJEN VOZIL, POTEM PA GROZIL S PRETEPOM - Se ntjer-nejski miličniki so 2. junija pridržali do iztreznitve 25-tetnega Jožeta Miklavčiča iz Dobrave. Miličniki so ga zalotili med vožnjo v vinjenem stanju, saj se je vračal s popivanja v Se ntjemeju. Miklavčič je bil med postopkom grob in je celo grozil s pretepom, tako da so ga miličniki odpeljali na hlajenje, svoje pa bo ob takšnem vedenju rekel tudi sodnik za prekrške. IZGINILA PLINSKA JEKLENKA - Upajmo, da tale tatvina ne napoveduje tudi bližnje plinske krize. V noči na minulo sredo je bilo namreč vlomljeno v drvarnico Jelke Nilič na Ragovski cesti v Novem mestu, tat pa ji je odnesel plinsko jeklenko. V GOSTILNI ZASLUŽIL (!) -Neznanec, ki je minulo sredo obiskal restavracijo „Breg”, bolje rečeno garderobo gostinskega osebja, se je vračal z dobrim plenom. Iz torbice Cv etke R. je namreč odnesel kar 1.900 din gotovine. Služba pač ne prinaša vselej le zaslužka. Deček obvisel na mreži 8-letni Matjaž K. iz Dolenjskih Toplic bil žrtev na vicffez nedolžne otroške igre ob odbojkarski mreži Tudi še tako nedolžna, vsaj na videz, otroška igra utegne biti nevarna. To je pokazal tudi primer nesreče, do katere je prišlo v soboto popoldne na igrišču osnovne šole v Dolenjskih T oplicah. Tega dne so namreč v novomeško bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega 8—letnega Matjaža D. iz Dolenjskih Toplic. Deček se je popoldne igral na igrišč" osnovne šole v Dolenjskih Toplicah, kjer se je poigraval s trakovi, ki visijo z PREHITEVAL V NESREČO Silvester Oven iz Ljubljane seje v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Ljubljani, pri Odigi pa jel prehiteval dostavni avtomobil. Takrat mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Trebanjčan Boris Slak. Oven je zato hitro zavil na desno, pri tem pa ga je pričelo zanašati in je trčil v Slakov avtomobil, za nameček pa še v vozilo Sarajevčana Radeta Jeftiča. Gmotne škode je bilo za 80.000 din. VARNO V PROMET - Na osnovni šoti * Katja Rupena” imajo prav gotovo najbolj množično prometno šolo. Skorajda ni pioniija, ki ne bi imel v žepu kolesarske izkaznice, pretekli petek pa so jih na vožnjah po ulicah Novega mesta in po uspešnem reševanju testa, dobili še pionirji 3. 4. in 5. razredov. (Foto: J. P.) OSUMLJENEC 3REZIMENA V soboto zvečer je neznan vlomilec poskuša 1 vdreti v hišo Ernesta Sauerja na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Na nesrečo pa je bil pri opravilu nekolikanj preglasen in je zbudil lastnike, ki so ga pregnali Miličniki, ki so odšli po sledovih vloma, so kmalu ugotovili še, da je bilo tisto noč vlomljeno še v stavbo na kopališču v Kolpi. Tam je storilec vdrl skozi okno, vendar ni ničesar odnesel. Osumljenca so nadednji dan dobili v eni od metliških trgovin, vendar s seboj ni imel dokumentov, tako da bo najprej potrebno ugotoviti sploh njegovo identiteto. Ali je resnično Berislav H. iz Ka rlovca, kot trdi, bodo ugotovili še miličniki. mreže za odbojko. Matjaž je pri tem posnemal ostale otroke, ki so se obešali na omenjene trakove in se gugali. Pri tem pa se je deček zapletel v trakove, ki so se mu ovili okoli vratu. Da bo nesreča še večja, so ga ob izmotavanju trakovi stisnili še močneje, tako da je Matjaž kmalu obvisel na njih brez zavesti. Ostali otroci, ki so videli nesrečo, so Matjaža takoj sneli in o dogodku obvestili njegove starše, ki so fanta nemudoma odpeljali v novomeško bolnišnico. Zdravniki so Matjažu takoj nudili prvo pomoč, vendar je v času našega poročanja še vedno v kritičnem stanju. S CESTE GA JE ZANESLO V SMRT 33-letni Jure Badovinac iz Brezovice, pošta Suhor pri Metliki, se je v ponedeljek ob 22.45 peljal z osebnim avtomobilom Z 750 od Hrasta proti Suhorju. V levem nepreglednem ovinku je vozil prehitro, zato je vozilo zaneslo s ceste na bankino, od tam pa trčil naravnost v drevo. Po trčenju se je avto skotalil v dolino. Posledice nesreče so bile hude, saj je bil Badovinac mrtev na kraju nesreče, medtem ko so materialno škodo ocenili na 30.000 din. IZOGIBAL SF JE JAMI NA CESTI V soboto v zgodnjih jutranjih urah je prišlo v Metliki do hude nrometne nesreče, ki je teijala car dvoje življenj. 36-letni Alojz Požek s Krvavčje-;a vrha se je omenjenega dne ob 5.15 peljal s tovornim avtomobilom po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki proti Novemu mestu. Pri Badovinčevi gostilni mu je nasproti pripeljal v ovinku po levi strani in tudi prehitro z osebnim avtomobilom Ljubljančan Ago Huremagič (50 let), ki pred srečanjem sploh ni zaviraL Vozili sta silovito trčili, pri čemer sta Huremagič in njegova žena, 44-letna Fatima, umrla na kraju nesreče. Gmotno škodo, ki je nastala ob trčenju, so ocenili na 30.000 din. DANILOVA GOSTA ? Črnomaljski miličniki so 2. f ^junija pridržali do iztreznitve g ^ 26-letnega Crnomaljčana Vito-I ^ mira Diagutinoviča iz Kaniža-J ^ riee. Dragutinovič je bil vinjen in * ^ se je pretepel v restavraciji Grad. | ^ Vsa stvar bi se za Dragutinoviča g ^bolje končala, ko ne bi medi ^ pretejKim ranil dveh gostov, za | £ kar ga bodo ovadili javnemu | f tožilcu in bc moral pred sodni- j J ke. ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXN.XXXXX\XXX\SXXWX'^ UKRADEL BENCIN V zadnjih dneh, natančneje med 6. in 9. junijem, je bilo vlomljeno v kombi Osnovne šole Vavta vas. Avto so imeli šolarji za prevoz otrok, vozilo pa je kot običajno stalo parkirano pred šolo. Vlomilec je v vozilo vdrl vrata in odnesel 25 litrov bencina ter nekaj drugih drobnarij. Za kak dan vožnje zastonj bo goriva verjetno dovolj! ZBILA PEŠAKINJO 2. junija popoldne se je Me tličan-ka Nada Leščancc z osebnim avtomobilom peljala po Cankarjevi ulici v Metliki proti Rosalnicam. Pri železniškem nadvozu ji je nasproti pripeljal drug osebni avtomobil, zato je Leščančeva zavila nekoliko v desno in pri tem zadela Natašo Jaklič iz Rakovca in jo zbila na tla. Pešakinja je dobila pri tem poškodbe in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. V ovinku ni zaviral Pri Ba dovinčevi gostilni v Metliki je prišlo v soboto do hude prometne nesreče, ki je zahtevala dvoje življenj Stanislav Bartolj iz Stranske vasi se je v petek zvečer peljal s tovornjakom od Jedinščice proti domu. Ob prihodu v Stransko vas se je hotel izogniti jami na vozišču, pri tem pa zapeljal s ceste in se s tovornjakom prekucnil. Pri nesreči sta bila Bartolj in njegov sopotnik Mirko Bašič, prav tako iz Stranske vasi, ranjena, tako da je voznik ostali na zdravljenju v novomeški bolnišnici, Bašiča pa so odpustili v domačo nego. Škodo na pločevini so ocenili na 40.000 din. AVTOBUS VOZIL PREHITRO - Ekrem Selimovič je 26. maja vozil avtobus bihaškega „Unatransa“ po magistalni cesti proti Ljubljani. Ker je pri Družinski vasi stal na cesti osebni avtomobil, je Selimovič jel zavirati, vendar mu manever na mokri cesti zaradi prehitre vožnje ni uspel. Zapeljal je na levo, pri tem oplazil stoječe vozilo, nato pa še čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil italijanskega državljana. »Vabilo” na krivo pot Nekako tako izzveni neažurnost bank pri poslovanju s tekočimi računi občanov — Primera v opozorilo Ne samo zadnji primer v bženega zahtevka za preiskavo zoper blagajničarko na OŠ Jurij Dalmatin v Krškem, pač še številni podobni primeri prisvajanja družbenih sredstev v zadnjem času nedvomno govore bodisi o nezadostni kontroli poslovanja v podjetjih, pomanjkljivem zavarovanju družbenega premoženja, malomarnem delu inventurnih komisij, bodisi o neučinkoviti evidenci razpolaganja z družbenimi sredstvi Ustavimo se predvsem pri slednjem. Ka jti v nebo vpijo ča primera, ko sta najprej> 18-letni nezaposleni vajenec in 21-letna natakarica pri dveh temeljnih bankah odprla tekoča računa in v treh tednih s čeki dvignila 113. 700,00 din in jih potem, zapravila po hotelih in potovanjih po Jugoslaviji, ter storilka, ki je v štirih mesecih izdala 88 nekritih čekov in tako temeljno banko oškodovala kar za 120.950,00 din, govorita o nepripravljenosti bank na uvedbo tekočih računov in čekovnega prometa. Tako & pogosto dogaja, da se imetnikom tekočih računov zaradi počasnega poslovanje izdajajo čekovni blanketi, čeprav so že globoko zabredli v negativni saldo. Po' drugi strani pa primeri goljufij s ponarejevanjem vloženih zneskov v hranilnih knjižicah, s katerimi pos“' mezniki dvigajo znatne denarne zneske, govore o nepozornosti in nezadostni usposobljenosti tako bančnih, kot tudi poštnih delavcev. In ko, seveda mimo tega, ugotavljamo povečano dejavnost m področju druž' bene samozaščite, kar kaže tudi podatek, da delovni ljudje prijavijo preko 40 odstotkov vseh kaznivih dejanj v gospodarstvu, je malodane čudno, da se po drug1 strani srečujemo s takšnimi oblikami poslovanja ustanov, „zadolženih” za promet z denarjem, ki naravnost vabijo na kriva pota. In takih, ki stopajo nanje, je u dneva v dan več. BOJAN BUDJA VFf' 7 A PREVENTIVO gasilstva je zajj^ PREHITEVANJE V ŠKARJE - V Lešnici je prišlo minuli teden do prometne nesreče, ki jo je ponovno zakrivilo brezglavo prehitevanje v škarje. Kupi zvite pločevine in poškodbe so predraga kazen. Še posebej, ker v veliko primerih, tudi tokrat je bilo tako, zahtevajo nedolžne žrtve. Mokrice: mrtev pri čelnem trčenju Po krajšem premoru nova smrtna žrtev magistralke Po krajšem premoru so dolenjske ceste zahtevale novo smrtno žrtev. Bilo je to prejšnji četrtek ob 12.45 na magistralki pri Mokricah. Omenjenega dne je 40-letni Vincencij Turk iz Dvoia pri Brežicah vozil tovorni avtomobil iz zagrebške smeri. Pri Mokricah je pričel prehitevati tovornjak s prikolico, ki ga je vozil 30-letni Husein Oruč iz Topčoč polja pri Zenici. Med prehitevanjem pa je Turku pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom 28—letni Zagrebčan Božidar Nišalongin. Slednji je zaviral, pri tem pa ga je začelo zanašati, zdrknil je na levo in trčil v Turkov tovornjak, ki sc je bil medtem po končanem prehitevanju že vrnil na svojo polovico cestišča. Oruč je zapeljal na bankino in se tam ustavil. V silovitem čelnem trčenju tovornjaka in osebnega avtomobila je bil voznik Nišalongin na mestu mrtev, njegov sopot nik, 32-letni someščan Zlatko Ptičar, (n hudo poškodovan in so ga po pregledu v brežiški bolnišnici odpeljali na zdravljenje v Zagreb. Škodo na pločcvi-niso ocenili na 300.000 din. NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE Fianc Stricelj iz Semiča se je 2. junija zvečer peljal s poltovornim avtomobilom po lokalni cesti od Vavpče vasi proti Ručetni vasi. V križišče je zapeljal v trenutku, ko je iz Ručetne vasi pripeljal osebni avtomobil Jožko Mavsar z Vrtače. Prišlo je do tičenja, v katerem sta bila poškodovana Mavsar in Stricljev sopotnik Rudolf Bukovec. Slednjemu so pomoč nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu, medtem ko so Mavsarja odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 50.000 din. Financiranje čase v novomeški občini urejeno, odkar deluje 'nt.ere.|I> skupnost za varstvo pred požal Pretežni del sredstev, kijih skupen dobi za svoje delovanje od obm° . zavarovalne skupnosti TriglaV> ^ gre za delovanje poklicne S& * enote, ki ni še niti kadrovsko ^ glede opreme na zadovoljivi rti Gasilska društva pa večji del sW| stev dajejo za obnovo in adap a gasilskih domov. Ko je nedavno zbor združenega dela oMt skupščine obravnaval poročilo ^ tesne skupnosti za varstvo P požari, je menil, da je treba bodoče pretežni del sredstev nafll niti preventivi. DEČEK NENADOMA PRED AVTOMOBIl Martin Žnidaršič iz Smalčje * se je 2. junija jx>poldne osebnim avtomobilom od -| jemeja proti Novemu mestu, kor. Žabji vasi nenadoma prečkal 8-letni Novomeščan Andrej ZUfjJ čič. Voznik je sicer močno vendar nesreče ni mogel pr e pr* , Dečka je zadel in zbil po cestMj čemer se je otrok poškodoval, mu morali nuditi pomoč v 11 meški bolnišnici. ^ Z MOTORJEM PO SREDI ^ TE - Franc Gruber iz Stran*® p se je v petek popoldne peljal lesu z motorjem po Kristanovi ^ v Novem mestu. Vozil je p ceste, tako da sta trčila z v0ljjrp' osebnega avtomobila Zvoneto™ želanom iz Vinice pri Šmarje'1' ČETVERNO TRČENJE - Do nesreče na posnetku je prišlo v nedeljo ob 14.30 na obvoznici v Medvedjeku zaradi nepravilnega prehitevanja in prehitre vožnje. Skupili sojo kar 4 osebni avtomobili, japonskih državljanov ter Ljubljančana Jemeja Mlinariča in zdomca iz Smedereva, Milonida Stepiča. Berite »Dolenjski list« NAMESTO CESTE OPAZOVAL ODVRŽEN PREDMET - Prejšnji ponedeljek popoldne je Ljubljančan Jurij Heine peljal osebni avtomobil od Trebnjega proti Miini in v Dolu opazil na cesti odvržen predmet. Heine ga je obvozil, potem pa se je ozrl nazaj, da bi videl, za kaj pri odvrženem piedmetu v resnici gre. Pri tem je zavozil nekolikanj na leve in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Slobodana Tripkoviča 7. Mirne. Pri nesreči je bil Tripkovič laže ranjen, medtem ko je bilo škode na vozilih za 100.000 din. IZ OVINKA V OGRAJO -Zagrebčan Ante Vučkovič se je v četrtek dopoldne peljal z osebnim avtomobilom proti Ljubljani, pri Medvedjeku pa je prehitro zavozil v ovinek, da ga je zaneslo v varnostno ograjo ob cesti. Za Vučkovičem je prehitro vozila še njegova someščan-ka Vera Pribičevič. Tudi njo je zaneslo v ograjo, za nameček pa je trčila še v zadnji del Vučkovičevega avtomobila. Voznica je dobila nekaj prask in odrgnin, medtem ko so materialno škodo ocenili na 60.000 din. KAR ZA 200.000 DIN ŠKODE V četrtek dopoldne sc je Stejpan Ban iz Poznanovca peljal z osebnim avtomobilom od Zagr^*,a Ljubljani. Pri Lešnici je .-(eVJ1 tovornjak in ga pričel p1®0 Takrat pa je nasproti osebnim avtomobilom državljan Bosco. Navzlic ni mogel preprečiti trčenja sta se poškodovala oba sopotnika v sta se e po tnika bilu. Vsem so nudili pomoč v novomeški Gmotno škodo so 200.000 din. oceni1' NEREGISTRlfA PA ŠE BREZ ZA V V soboto zvečer je lin iz Cadraž vozil osebrn Šentjerneju in po gostilni Recelj. Za nl' neregistriranem MO™ KoStr^ zav-, se peljal 31 - 'etni Raj^^fi Draškovca. Rajko JL 0jcvar® je vendar je motor lako »Z, zavorah pričelo zfn4‘ jvtoll]0,0ri’ zadel v kolo osebne^, Mo<° v izgubil ravnotežje m P ,flV|jeOl . Z so odpeljali n’- g G A* novomeško boln'; škode je za 2.000 din- Krško živi za speedway Krško bo 22. junija v novi obleki pričakalo tekmovalce in obiskovalce — Vrata stadiona bodo odprta od 13. ure — Krčani „boyatejši" za 300 avtobrsov in 5.000 osebnih avtomobilov _________ Na vsakem koraku je te dni opaziti, da Krško živi v pričakovanju velike športne prireditve, finala svetovnega prvenstva parov v speedwayu, ki bo čez deset dni na prenovljenem Stadionu Matije Gubca. Organizacijski aparat s številnimi komisijami, ki nu predseduje predsednik SO Krško Silvo Gorenc, je poprijel za delo te tistega dne — bilo je to predlani — ko je prispel v prostore AMD Krško telegram, da jim je Mednarodna motociklistična federacija prepustila organizacijo omenjenega tekmovanja. Pokroviteljstvo nad to veliko prireditvijo je prevzelo predsedstvo SRS, predsednik častnega komiteja pa je postal Stane Potočar. Krčanom, še posebej mlajšim, ni bilo mar za številne }*lje in znoj, prelit m delovnih akcijah. Zato lahko danes zapir šemo, da je Krško pripravljeno na sprejem številnih gostov, tekmovalcev in večtisočglave množice. Silvo Gorenc nje v razgovoru minuli teden tudi predsednik organiza-JSKega komiteja Silvo Gorenc: AMn zauPanjem, ki je bilo dano AMD z organizacijo tako velikega «wnovanja, smo se prav vsi, tako ?°r.tni delavci, kot skupščina oDCjne, družbenopolitične organizacije in občani, zavedali naložene “Ogovomosti. Niti za trenutek ni-čakali. Priprave so stekle v ‘~kaj dneh. 2e tako smo imeli v načrtu d ...— prenovitev stadiona, oooljena organizacija pa je bila do-“»■'ipodbuda za izpeljavo na-nri x_?eveda Pa nism0 ostali zgolj P” športnih objektih, priložnost izkoristili tudi, da v mestu na°ravimo vse pomanjkljivosti, ki Edo Komočar so ostale od priprav na proslavljanje 500-letnice mesta. Pozvali smo krajane, da preostale napake trajno odpravimo, in reči moram, da so ljudje ponovno pokazali izredno pripravljenost s prostovoljnim delom ali kakršnokoli drugačno obliko pomoči. Se posebno viden je delež mladih, ki so se jim pridružili starejši občani, organizirani v delovne akcije preko sindikalnih organizacij. Na pomoč pa so nam priskočili tudi pripadniki cerkljanskega garnizona, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da bomo predvideni načrt v celoti izpolnili. Navzlic neštetim podražitvam smo z deležem prostovoljnega dela, ki znaša preko milijarde starih dinar- jev, ostali pri predračunski vrednosti opravljenih del. Veliko razumevanja so pokazale tudi delovne organizacije po vsej Dolenjski, ki so razumno priskočile na pomoč. Krško bo tako 22. junija poleg najsodobneje urejene tekmovalne steze, preurejenega stadiona nudilo vse, kar je potrebno za ugodno oceno organizacije tako velikega in pomembnega tekmovanja!” • Po zadnjih obvestilih organizatorja so znani tudi že vsi finalni pari, ki bodo 22. junija nastopili v Krškem. To so predstavniki iz Anglije, Danske, Finske, Nove Zelandije, Poljske, Švedske in Jugoslavije kot domačina. ORGANIZATORJI SE NE BOJE O tem, kakšno priznanje je pomenila organizacija takšnega tekmovanja krškemu AMD in njenemu predsedniku Edu Komočarju, je verjetno odveč pisati. Mogoče le to, da izbira nikakor ni bila naključna in da je pot do nje stala veliko garaškega dela pri organizaciji manj pomembnih tekmovanj, ki so v svet ponesla ime krških organizatorjev in Stadiona Matije Gubca. Zato Edo Komočar, sicer tudi podpredsednik organizacijskega komiteja, ni preveč v skrbeh. ..Prireditev se bo pričela 22. junija ob 15. ud, ob ugodnem vremenu pa pričakujemo tudi rekorden obisk resda povsem prenovljenega stadiona: kar blizu 40.000 obiskovalcev. Že sama tribuna ima 1.350 sedežev, poleg tega je opremljena z najsodobnejšimi pripravami, ki jih uporablja televizija, radio, napravami za ptt zveze, za nemoteno novinarsko službo. Mimogrede: do sedaj je na naš naslov prispelo že 15 prijav tujih novinarjev, tako da pričakujemo resnično dobro zasedbo predstavnikov sedme sile. Sicer pa je obiskovalcem dobro povedati, da bo stadion v nedeljo odprt že od 13. ure dalje, organizator pa v tem času pripravlja spored tehnično-kulturnin zanimivosti za popestritev popoldneva.” Na vprašanje o morebitnih težavah pri tehnični plati organizacije tako velikega tekmovanja ima Edo ....... 1 ■ Takšno je videti gradbišče z dela tribune prenovljenega Stadiona Matije Gubca v Krškem. Po besedah organizatorja bo 22. junija stroje zamenjala nova podoba m<*sta. |r m ,------------- ostan?,tvi * P080410111^ Stadiona Matije Gubca sodi se kup ureie Stvari- Tako bo g°ste pričakalo tudi novo zgrajeno in J no stanovanjsko naselje ob vpadnici v mesto. Komočar vselej pripravljen odgovor: „Naše društvo ie organiziralo strokovni tečaj za športne funkcionarje, tako v društvenem, kot v republiškem in zveznem merilu. Tako imamo danes natanko 48 funkcionarjev z ustreznimi izpiti in spričevali, kar je verjetno dovolj dobra podlaga in garancija za uspešno organizacijo. Konec koncev na ie k temu potrebno prišteti še 190 ljudi, ki delujejo v različnih komisijah. Od prometne, ki bo morala „ukrotiti“ blizu 400 avtobusov pa okoli 5.000 osebnih avtomobilov, do gostinske, ki bo morala hladiti (ali pa greti) in polniti kar nekaj deset tisoč želodcev.” Sicer pa za konec še, da sc je športna komisija odločila, da bo uradni trening tekmovalcev, ki bo hkrati tudi generalka za organizatorje, v soboto, 21. junija, med 11. in 13. uro. Ta dan bodo delovale tudi vse službe in komisije. Za konec še nasvet, dva obiskovalcem: Organizatorji priporočajo, da se v čim večjem številu odločite za organizirane avtobusne prevoze (če bodo seveda avtobusna podjetja pokazala dovolj razumevanja za to), medtem ko ljubljansko 2TP pripravlja poseben vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 10.30, iz Krškega pa se bo vračal ob 19.40. BOJAN BUDJA EPS sprejme kar blizu 40.000 obiskovalcev, je med najsodobneje Udja) pn nas. Poleg tega je na njej prostora še za 1.350 gledalcev. (Vsi posnetki: Bojan PRISILNA KOPEL - Marsikateri udeleženec sobotnega veslaškega maratona „Kika ’80” se je moral na jezovih Kike dobro potruditi, če je hotel priti čezenj suh. Če mu je to uspelo, pa mu niso prizanesle popoldanske plohe. (Foto: J. Pavlin) VETERANI V BOJ S KILOMETRI Veteranska sekcija kolesarskega društva Novoteks Novo mesto prireja kolesarski izlet na mednarodno turistično srečanje kolesarjev. Tekmovanje rekreativcev, ki bo potekalo v duhu prijateljstva in povezovanja med narodi, saj bo proga potekala po Benečiji in Sloveniji, bo za „trde” kosti dokaj naporno. Proga bo namreč dolga kar 70 kilometrov, na njej pa bo nastopilo 50 novomeških kolesarjev. Kavškova najboljša v mnogoboju Končano 34. državno prvenstvo v športni gimnastiki Iz Subotice je v nedeljo prispela radostna vest: na 34. državnem prvenstvu v športni gimnastiki je naslov najboljše v državi med članicami osvojila Novomcščanka Mateja Kavšek, ki je v mnogoboju zbrala 37,10 točke, natanko 0,30 točke več kot njena najnevarnejša nasprotnica, Ljubljančanka Zupančičeva. Zanimivo, da Kavškova v finalih na posameznih orodjih ni zabeležila nobene zmage, vendar je prikazala najbolj izenačene nastope. Tako je bila ..bronasta na bradlji ter ..srebrna” še v par- » _ C! _______ So nnVA. terju. Sicer pa je zbirko novomeških odličij med članicami dopolnila še Hočevarjeva s sreb- rom na bradlji ter bronom v parterju. I ZMAGA KOPRA, NOVOMEŠČANI ŠESTI Na kegljišču Pri vodnjaku so bile pred dnevi tekme ptt delavcev Slovenije. Zmagali so kegljači Kopra, drugi so bili Mariborčani, Krani je bil tretji, Novomeščani pa šestL Nastopilo je devet ekip. N. G. POKAL „LOKA 80” TEKSTILU Na kegljišču na Loki se je pred dnevi končal turnir za pokal „Loka 80”. Po izenačenih borbah so slavili kegljači ljubljanskega Tekstila, drugi so bili domačini. Rezultati: Tekstil 835, Novo mesto 834, Krško 816, Duga Resa 807. Sodelovalo je 8 ekip. N. G. Pred zadnjim kolom vse jasno Rokometaši v zaključnih borbah - Novomeščanke še ''.orak bliže končnem-' uspehu -Ribničani končali na osmem mestu - Borba le še na dnu_____________________ Visoka zmaga Novomeščank proti vrsti Lisce, ki jim je še bolj odprla vrata druge z\ezne lige, tekma v Brežicah, kije ustoličila novega republiškega prvaka pri moških, ter tesen poraz drugoligaša Inlesa - to so poglavitne značilnosti sobotnega rokometnega kola. S tem, seveda, da seje prvenstvo med drugoligaši že končalo. INLES - ZAGREB 21 : 22(13:11) V srečanju, ki v bistvu ni o ničemer odločalo, so se Ribničani ____________ porazom. na začetku tekme povedli s 4:1, vendar so domačini proti koncu polčasa rezultat obrnili sebi v prid. Tekma je bila tudi ves čas drugega dela povsem izenačena, ob koncu pa so gostje, kot pravijo poročila iz Ribnice, slavili, predvsem po zaslugi pristranskih sodnikov in grobih napak domačinov. Inles: Kljun, Križman, D. Ilc 4, J. Ilc 4, Fajdiga, Strnad, Ingolc Karpov 1, Ambrožič 6, m. Putre 4, Kirmič. Ob koncu prvestva so tako Ribničani pristali na 8. mestu in so izmed slovenskih ekip druga najbolje uvrščena vrsta. ILIRIJA -NOVO MESTO 86:71 (49:34) Novomeščanke so v 4. kolu mladinske košarkarske lige ponovno zabeležile poraz. Tokrat jih je povsem zasluženo ugnala ekipa ljubljanske Ilirije. Resda so bile Novomeščanke večkrat blizu izenačenju, vendar jim Jarc, Gal, M. Senica 7, Žura 6, B. Senica 16, Kure 20 in Filipovič 10. Jarc, Gal, M. Senica 7, Zura 6, B. Senica 16 Kure 20 in Filipovič 10. FURLANOVI REPU BUŠKO ZLATO V Kopru je bilo v soboto 12. republiško prvenstvo slepih in slabovidnih v atletiki, ki so se ga udeležili tudi člani Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Novo mesto. Največ je v kategoriji 100-odstotnih slepih invalidov dosegla Nežka Furlan s 1. mestom, med moškimi pa je bil Tone Goršak 14. Dobre rezultate pa so Dolenjci beležili tudi v kategoriji ..slepih z ostanki vida”, kjer je bila Patetova šesta, Mlakar pa 13. ZAGORC REZERVA V prostore kolesarskega kluba Novoteks je prišlo te dni obvestilo, da je mladi Zagorc le rezerva za državno reprezentanco, ki se bo udeležila bližnje balkaniade. Zvezni kapetan je v dres poklical kompletno ekipo Astre. SLOVAN -NOVO MESTO 82:94 (33:42) Mladi novomeški košarkarji so na gostovanju v Ljubljani pripravili pravo presenečenje z zmago nad favo-roziranimi domačini. Zmago so prinesli dobra igra v obrambi, dober skok v napadu in zanesljivi meti od daleč. Pohvaliti velja tako celo ekipo, še zlasti pa se je odlikoval Bajc, ki je dosegel kar 38 košev. Rihar jih je dal 8, Kramar 16, Skobe 22, Hrovatič 10. NOVO MESTO - ILIRIJA 64:81 ZA SLOVO ZMAGA SEVNICANOV UPA - ČRNOMELJ 37 : 29 (19:15) - Rokometaši Lipe so v zadnji tekmi na domačem igrišču zlahka premagali goste iz Črnomlja. Domačini so bili ves čas boljši in tudi zasluženo slavili. Skoda le, da tako nadarjeni vrsti ni uspel prodor med drugoligaše. Najboljši pri j so bili Ristič z 9, Hudeja z Svetič in Orlič s po 5 zadetki. BREŽICE - POLET 18:21 (7:12) - Igralci Poleta so z zmago v Brežicah postali končni zmagovalci v republiški rokometni ligi, sai imajo pred drugouvrščeno Lipo že 4 točke naskoka. Pri domačinih so bili najboljši: Prosevc s 6 zadetki ter Ban in Rožman s po štirimi. SEVNICA - PRULE 24 : 23 (11:11) - Prvo zmago v letošnji sezoni je domačinom zagotovil Span v zadnjih sekundah srečanja. Domačini so z igro pokazali, da so navzlic zadnjemu mestu ne lestvici perspektivna ekipa, ki lahko v prihodnje pričakuje še boljših rezultatov. Največ zadetkov za domače so dali: Rebenšck 8, Jenčič 5 ter Span in Kneževič po 3. INLES - RUDAR 21 : 23(12:9) - Zadnjo tekmo v letošnji sezoni pred domačimi gledalci so Ribničani nesrečno izgubili. Čeprav so bili večji del srečanja v prednosti, jim ie ob koncu zmaujkalo moči, tako da so gostje odnesli iz Ribnice obe točki Po pričakovanju je največ zadetkov za domače dal Mate (9). NOVOMEŠČANKE KORAK 3LI2E CILJU Šentjernej - maribor 14:10 (11:6) - Navzlic mokremu in spolzkemu terenu sta obe ekipi zaigrali dober rokomet, ki je zadovoljil okoli 100 gledalcev na igrišču v Orehovici. S to zmago so se Sentjernejčanke še za korak primaknile 4. mestu na lestvici. Poleg vratarke Judeževe je tokrat največ pokazala še Goriškova, ki je dala 4 zadetke. LISCA - NOVO MESTO 7:18 (4:8) - Navzlic dokaj lagodni igri so fostje z lahkoto zmagale in se tako e za korak približale II. zvezni ligi. Pri domačinkah je bila najboljša Novšakova s 3 zadetki, pri Novo-meščankah pa Mršnikova s petimi. Šmartno - itas koCevje 15 : 15 (9:8) - Kočevke so bile v Šmartnem že na pragu zmage, saj so v drugem polčasu vodile s tremi zadetki prednosti, vendar so jih v finišu domačinke ujele in zasluženo osvojile točko. V zadnjem kolu majo Novome-. ščanke s Sentjernejčankami, medtem ko bo vrsta Lisce irn<*la v gosteh igralke Slovana. Pri moških ca so pari naslednji: Polet - Inles, Črnomelj - Sevnica, Peko - Brežice. Z zmago nad Sentjernejkami postajajo Novomeščanke članice druge zvezne lige, kar je novo priznanje načrtnemu delu trenerja novomeških rokometašic Janeza Štruklja. Dokončno slovo od naslova Kot smo napovedali že v prejšnji številki, je nedeljsko kolo med nogometaši v zahodni skupini območne republiške lige prineslo dokončen razplet. Koprčani so namreč zabeležili visoko zmago v Ajdovščini, medtem ko so Čmomaljčani nepričakovano ^adko izgubili v Kočevju. KOCEVJE -BELA KRAJINA 3:0 (0:0) Nedeljsko srečanje v Kočevju pred okoli 400 gledalci je odločilo letošnjega prvaka v območni republiški ligi. Čmomaljčani, doslej vodilni na lestvici, so namreč z gladkim porazom zapravili vse možnosti za končen uspeh. Nedeljsko srečanje pa je pokazalo še nekaj: domače moštvo igra dobro očitno le proti dobrim in kvalitetnim ekipam, kar so pokazali tudi v nedeljo. Pri domačinih se je poleg Kozica in Kovača odlikoval še mladinec Abramovič, pri gostih pa predvsem Weiss. Sicer (36:36) - V drugem srečanju na domačem igrišču Novomcščanom ni uspelo slaviti, saj so bili Ljubljančani zanje pretrd oreh. Srečanje je odločil del tekme, ko so gostje dali kar 21, domači pa nobenega koša. Strelci: Rihar 9, Kramar 22, Skobe 2, Hrovatič 2, Bajc 23, Kek 4, Golobič 2. pa na splošno velja, da je bilo srečanje zanimivo in borbeno. Kočevje: Struna, Dovgan, Džolo-vič, Dobrič, Klarič, Kozic, Kovač, Buzuk (Murn), Abramovič, Briški, Gyoroek. Bela krajina: D. Furlič, Curt, Simčič, Stefančič, Vrčaj, T. Furlič, Zupančič (Modrijan), Kramarič, Grguraš, Weiss, Dormiš. Tretji dolenjski predstavnik, moštvo novomeškega Elana, je bil v tem kolu prost. Pred zadnjimi nedeljskimi obračuni, v katerih pa počivajo Čmomaljčani, ki so tako že zaklju- čili prvenstvo, je tablica naslednja: 1. Koper 29, 2. Bela krajina 29, 4. Kočevje 20, ...7. Elan 18. Novomeščani igrajo v nedeljo doma proti Primorju in z morebitnim uspehom se še lahko rešijo zadnjega mesta na lestivci. Prehite lahko celo četrto-uvrščenc Kočevce, ki v zadnjem kolu gostujejo na Jesenicah in se v primeru poraza kaj lahko najdejo povsem na repu. Bajc in Šobar prva med »turisti” Kanu klub Rašica iz Ljubljane in selekcija Krke iz Novega mesta sta v soboto in nedeljo pripravila na reki Krki tradicionalni (že peti po vrsti) kajakaški maraton „Krka ’80.” Na sobotnem tekmovanju je nastopilo 45 čolnov iz Ljubljane, Kranja, Čačka, Tolmina in Dvora, ki so se pomerili na progi od Soteske do padu Otočec. VoZnjo s kanuji so oteževale popoldanske plohe in visok nivo Krke. Kljub vsem teža-vem so bili doseženi dobri rezultati. Tudi nedeljskemu spustu vreme ni prizaneslo in je napralo več kot 60 čolnov s posadkami, ki so imele bolj rekreacijski značaj. Rezultati: kategorija K-I pionirji: 1. Čižman (Rašica), 2. Piškur (Krita - Rašica); mladinci: 1. Jenko (Lj); C. 1 mladinci : 1.Mostar (Rašica). Člani K—1. : 1. Skok (Rašica), 5. skupek (Novo mesto); K-l turisti: Bajc - Sobar (Novo mesto). J. P. dober dan, sonce o n Sončna energija v vašem domu • za ogrevanje prostorov • za ogrevanje vode • za dopolnitev ogrevalnega sistema Sončne kolektorje odlikuje • enostavna montaža in vzdrževanje • kompatibilnost — možnost kasnejšega dopolnjevanja • zaščita pred rjavenjem in odpornost proti mehanskim poškodbam • optimalni izkoristek sončne energije • skladnost z zunanjim videzom vseh tipov stanovanjskih hiš Vse informacije, dobavo kolektorskega sistema in strokovno montažo opravlja hfci/l OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO DALMATINOVA 1 Trt. It: 22-802, 23-693 TOBAČNA TOVARNA, n. sub. o.. Ljubljana TOZD TOBAK, Ljubljana, Tobačna ul. 5 objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za prodajalno v Metliki Pogoj: poklicna šola trgovske stroke 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas. Poskusno delo 2 meseca. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo upravi organizacijske enote v Novem mestu. Zagrebška 9, v 15 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja. 463/24-80 in SVETU OKOLI KO PRIDE PISMO... - V turški vasi na Cipru živi 52 moških z imenom Mustafa Baysal. Ko pride pismo, naslovljeno na enega od njih, ga mora vaški starešina (tudi ta je Mustafa Baysal) naglas prebrati pred vsemi, da družno ugotovijo, komu je namenjeno. ZVOK RASTOČE TRAVE — Tudi resni nemški časniki so priobčili novico, da je neki inženir akustike iz Koelna izumil tako občutljiv mikrofon, da je z njim moč posneti zvok rastoče trave. Neimenovane priče trdijo, da jim je inženir predvajal tudi zvočni posnetek padanja snežinke. Ko slednja pade na tla, se menda sliši, ko da bi se razbila šipa. ZAUSTAVIL JO JE - Kot kavboj na konju pobeglo živin-če, tako je ameriški železničar Dale Green iz Arizone z avtom lovil lokomotivo, ki je nenadoma sama odpeljala naprej. Po dokaj kilometrih jo je prehitel, izvlekel pištolo in z nabojem zadel sistem za hlajenje, kar je sprožilo varnostne zavore. PO ŠVICARSKO - Lastnik trgovine s poljedeljskimi napravami iz švicarskega Buetzberga je hotel preizkusiti poštenost svojih kupcev. Med letnim dopustom trgovine ni zaklenil, pač pa je na vidno mesto izobesil natančen cenik blaga ter opozorilo, naj si ljudje postrežejo sami. Po treh tednih je napravil inventuro in ugotovil, da poštenost še ni izumrla, saj se je vrednost manjkajočih stvari ujemala z vsoto frankov v priročni blagajni. ZABAVA IN POL - Pred nedavnim je voditelj ene od čikaških radijskih postaj pozval poslušalce, naj se v parku Comiskey udeležijo t. i. anti-disko-happeninga. Proti vsem pričakovanjem je prišlo celo nad 70 tisoč ljudi, ki so .ob spremljavi zvokov izvirnega rocka na grmadi sežgali blizu deset tisoč gramofonskih plošč z dirko glasbo. TRDEN ALIBI - Angleži preiskovalni sodnik je spraševal zakrknjenega kriminalca, kje je bil v noči med 24. in 25. maje. Odgovor: „Ali se ne spominjate? Prav v tejle pisarni, kjer sem vam pojasnjeval, kje sem bil v noči med 17. in 18. marcem!” Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Je že tako na svetu, da ljudje... (Je že t a k o) na svetu, da ljudje nizke omike veliko rajši take in jedrnate bajke, boljše rečeno neumne čvekarije, rajši poslušajo ter posnamejo, kakor pa nauke in nasvete pravih, o stvari poučenih in skušenih strokovnjakov, in to še posebno ne, ako je strokovnjak v gosposki suknji, in ako vidi navadni mali kmet, da si s posnemanjem napačnega nasveta par grošov prihrani. Za to pa nastane za večje šolane posestnike, osobito pa za prečastite gospode duhovne, učitelje in ostale izobražene može na deželi, tako rekoč dolžnost bližnega, da male posestnike podučijo, ter jih od izvrševanja napačnih nasvetov odvračajo. In na take može se obračamo, ter jih prosimo, lepo prosimo! naj z vsem le mogočim jim uplivom na to delajo, da se skozi in skozi napačna, brezumna nasveta, posnemala ne bodeta. (Deželni o b o r) je dobil od deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanji bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na Bo pragozdove rešila oova vrsta drevja? Vsako leto posekajo 100.000 m2 pragozdov Vsestranska uporabnost hitro rastočega drevja Človek je nevarno načel ogromna prostranstva tropskih gozdov, katerih obstoj-je za ozračje našega planeta izredno pomemben. Vse večji apetit po surovinah in napredek tehnike izkoriščanja odmaknjenih in nedolgo tega nedostopnih gozdnih bogastev so ogrozili „zelena pljuča sveta”, kakor strokovnjaki radi imenujejo tropske gozdove v porečju Amazonke. Po mnenju mnogih znanstvenikov je iztrebljanje teh gozdov eden najhujših problemov, s katerimi se sooča človeško. Izračuni kažejo, da vsako leto izginejo s površja zemlje ogromni kosi gozdov; človek poseka vsako leto gozda na površini 100.000 kvadratnih kilometrov, torej približno toliko, kot je velik otok Kuba. Opustela zemljišča sicer za-sajajo z mladim drevjem, vendar je zaenkrat sekira hitrejša od rasti dreves. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pogozdovanjem, upajo, da bo k rešitvi tega perečega vprašanja nekaj pripomogla nova vrsta drevesa, s katerim opravljajo vrsto poskusov. Gre za Leucaena leucocephala, drevo, podobno mimozi. Rastlina raste zelo hitro, saj v šestih letih že doseže svoje celotno višino dvajsetih metrov in štiri metre debeline. Njen les je uporaben za pridobivanje papirne pulpe, kot gradbeni material in kot gorivo. Listi se dajo uporabiti pri izdelavi dušičnih gnojil, uporabni pa so tudi kot živinska krma, bogata z beljakovinami. Tudi semen ne gre zavreči: pečena so podobnega okusa kot ameriška koruza, pražena pa so odličen nadomestek za pripravo kavi podobne pijače. Rešitev prejšnje križanke MKLLUb a ' >' n £ Kvas, ki je potreben za milijone vrčkov piva, hranijo v posebne®1 inštitutu na Bavarskem. Tudi pljuvali so v pivo S čim so včasih „bogatili" pivo? — Zakon o čistosti — Posebne vrste kvasa so na varnem pod ključenv T^^iTTTiinrrr O zanimivih podrobnostih, ki se tičejo piva, pijače, s katero «o si gasili žejo že Babilonci pa stari Egipčani, Grki, Rimljani in drugi, bi lahko pisali na dolgo in široko. Tokrat le o temle. V srednjem veku so pivo še posebno čislali duhovni možje, da so ob tej hranljivi pijači lažje prestali postne dneve. Manj vešči pri varjenju piva so bili kmetje; dodajali so mu preveč vode, zato se je hitro skisalo. Tedaj so pivo „bogatili” tudi s trdo kuhanimi jajci, s sajami od borovih debel pa s kredo v prahu, z zdrobljenim hrastovim lubjem, z bukovim pepelom ipd., v pivo so vkuhavali janež, orehovo listje, peteršilj, kumino, borovnice in še kaj. Taka piva so metala slabo luč na znamenito bavarsko pijačo* zato je vojvoda Wilhelm IV. 1516 podpisal zakon o čistosti piva, po katerem so za varjenje te pijače lahko uporabljali samo ječmen, hmelj in vodo. Brez vrenja ne bi bilo piva. Da bi izzvali pretvarjanje sladkorja v alkohol in ogljikov dvokis, so nekateri pivovarji celo pljuvali v sode s pivom, kajti v slini so za vretje potrebne kvasovke. Šele po odkritju Louisa Pasteurja sredi prejšnjega stoletja, da vrenje povzročajo bakterije kvasa, so varjenje piva lahko nadzorovali, oz. usmerjali. Odtlej pivovarji izbirajo posebne vrste kvasa za . svoj izdelek, ki ima svojski okus, pa zato slednji velja za zaščitni znak posameznega piva. Kvas, ki ga uporabljajo pivovarji, je zelo občutljiv, zato ga v večjih količinah ne hranijo sami, ampak ga zaupajo v varstvo posebnemu inštitutu v bavarskem Weihenstephanu. ( DOLENJSKI LIST PfEll 2B leti) Nagel gospodarski razvoj | POSTALI SMO NAJHITREJE razvijajoča se dežela na svetu. Petletni plan bomo izpolnili v štirih letih. Kako smo dosegli vse ipravljanjem in z nagrajevanjem f imo hotenje posameznika vskladili .,P° domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike ako so v čistih pasmah in primerni kakovosti na razpolago. - Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že se daj. opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji. (O ge n j.) Minolo sredo popoludne nastal je ogenj v vasi Cerove ter je dvema gospodarjema vse pogorelo. Škode utegne biti kacih 3000 gld. To so vendar silni ubožci; pred nekaj tedni jim je toča pobila, sedaj pa ogenj vse pokončal. (Iščem m 1 i n) v najem. Bivam že štirnajst let v Korfu na Grškem kot nadmlinar, ter bi se rad zopet v svojo domovino povrnil. Iščem toraj dober mlin v najem, ali pa tudi sprejmem službo proti primerni plači. - Blagovoljne ponudbe prosim na adreso: Giovani Godec; Corfu. Graecia. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1900) to? Z delavskim samou učinku. Skozi to dvoje smo hotenje posameznika vsKiaam z interesi vse družbe. Vse to je povzročilo velik delovni polet naših delovnih ljudi, posledica pa je nagel gospodarski razvoj. Spet pripravljamo nov petletni plan. Če govorimo o človeku in njegovih pravicah ter o nagrajevanju po delu, ne moremo jemati nekomu zato, da bomo dajali drugemu. Sredstev za investicije v novem planu torej več ne moremo izbirati na star način. Rešitev je le v hitrejšem razvoju. (Miloš Jakopec) ŠENTJERNEJČANI SO ZELO NAVDUŠENI za gradnjo nove šole, ki se bo kmalu začela. Ljudje so do 1. junija podpisali, da bodo dali za novo šolo 108 kubičnih metrov iglavcev, 132 dni voženj, 111 prostovoljnih delovnih dni, 28 kub. metrov hrastovih hlodov, 380 metrov drv za kurjavo in hlodovine ter 29.000 dinarjev. Upoštevati pa moramo, da so do zdaj nabirali prostovoljne prispevke le v 18 vaseh, skupno pa jih bodo nabirali kar v 59 vaseh. Ljudje samo čakajo začetek gradnje, da bodo začeli voziti ves ta material. V NEDELJO SO NOVOMEŠKI ODBOJKARJI in odbojkarice gostovali v Kamniku in v obeh srečanjih zgubili. Po prikazani igri so ženske zasluženo izgubile, tega pa ne bi mogli trditi za moške. Če bi obe ekipi pokazali malo več požrtvovalnosti, bi bil rezultat lahko obraten. Tako pa smo s prikazano igro bili razočarani. PRED KRATKIM JE KAVARNA na glavnem trgu v Novem mestu prebelila in preuredila prostore ter kupila nove tapecirane stole. Obe stranišči so obložili s ploščicami, dali v predsobico brisačo, v stranišča pa nove zabojčke za toaletni papir. Žal se je pokazalo, da naši ljudje še niso kulturno dovolj zreli, saj so škatlice že polomili, brisači pa ukradli. IŠČEM poštenega fanta od 12 — 16 let, ki ima veselje do konj in kmečkega dela. Plača po dogovoru. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 9. junija 1960) Tamkaj je pod varnem nad tristo vrst* vsega sveta. Sestavine te sn. sov so tako varovane sicn* kot npr. recept za znan« ameriško coca colo. Nimajo ffljr Amishi se izogibajo Potf0 šnih dobrin V ameriški Pensilvaniji 2J kolonija ljudi, ki se Še z^ noče sprijazniti z naPre\jtan To so Amishi, zagrizeni pu j( ci. Pred dvema stoletje!0*^ prebivali v Švici, a ker se hoteli izneveriti svojemu v®j, mu prepričanju, so jim g1 ^ zaporom, mučenjem 111 .e smrtjo. Da bi lahko & živeli v divjini, v strahu d°^(i so tavali po svetu in se k° ^ ustalili v ravninskem omenjenem ameriške ^ države. jj. Dandanes so Amishi turistična zanimivost, l°^e hrupnega sveta živijo y.nlpric>1 z imeni Spočetje, Raj in roki. Nimajo vodovoda. voda, ne poznajo racra,i, televizije, redki avtonBOl>“ , vsi prebarvani črno, sicer OT vozijo s kočijami. EleKu tok uporabljajo samo za ra|? tljavo, tvorijo pa jim ga tm generatorji s pomočjo Tudi telefonom se Amishi bajo, premorejo jih le nekaK Ukvarjajo se s poljedelski na daleč pa je poznan in <*> njihov način prešivanja Z steljnih odej in žimD^U zavestnim odporom do dobrin sodobnega sveta časa privlačijo p*’" raziskovalcev in celo trum turistov. Zato se počutijo ogroženi in po^-' skupine se že odročnejše kraje. ljudje so hitro psi, kadar j2i pokličemo k oblastniški mizi. P. ZIDAR v •l!Vet ie,utnijen do lastne vere v napredek. D. ZAJC Čim sebi. wč človek postavi v tem manj obdrži v samem K. MARX & &inko premica uspavala • s. zaimek vodna žival bitje ume diktat tim.pet igra z gibi brez besed konica vrh otroško hranilo "Nepravi" obe skupina ptic oporni drog vrsta kužčarja mor. r ak um. snovi; mleka leča plazilec stari Slovan opa plošča na Jtip vrsia peresa poSurpe vanjL, matarska goravma kedonij okrasne posode ton, n val (r. mesto del ulomka nord. Smuti elektron- volt misel del zlomljene kosti laszlo rtulas grvoj- 2U!i!iUL m. ime naselje d I verdijeva opera r I Ul j0 odseljuj 300 žrtev kolumbijske pošasti Ob ovadbi ni nihče slutil, da se je v rokah pravice zgašel množični morilec >»Zadavil sem jih, da bi njihove dušice 9e v nebesa in bi jim ne biJo treba trpeti na zemlji.” S temi besedami je pojasnil Potujoči krošnjar Pedro Alonso Lopez svoje zločinsko početje, Kateremu v zgodovini kriminologije ni primere. Množični morilec je namreč od leta 1973 posilil in zadavil 300 deklic, od 8 do 13 let. Njegovih grozodejstev ni mogoče Pnniejjati niti z najbolj znanimi spolnimi izprevrženci in morflei, kot so bli Jack Razparač, kije umori 7 žensk, Henri 7®^°*. posiljevalec in morilec 10 deklic in enega dečka, in ,n W. Gacv, ki je umoril 33 dečkov in jii zakopal v kleti »ojehiše. Ko je pdicjja v ekvadorskem jnestu Ambato prijela moškega, »terega je ovadila neka starejša da na trgu nadleguje “ice, ni nihče slutil, kakšen strahoten plen se je znašel v ^batskih zaporih. Pred uradnim *Mliievalcem se je enaintridesetletni Pedro A. Lopez razgovoril in Prostodušno začel pripovedovati, kako je mlade žrtve z denarjem, z bonboni in obljubami zvabil na skrit prostorček, kjer jih je lahko spolno zlorabil in umoril. uA ^?.sei? Pnšel okoli sedme dekletce :>e,n revno etce, staro kakih deset ali enajst let S svojo jo prepričal, da imam nekaj za™ j*6110 maler- Sla sva na AmK Prostorček „a breg reke ko °" e*..sem J° slačiti, in sem j™ ^dovoljil svoje poželjenje, ie ,iJ°*Z rokarai zadavil...” Tako za „°Čmjec opeval grozodejstvo ^»grozodejstvom. Na osnovi njegovih izjav je ekvadorska policija našla ostanke 53 trupelc, le slabo polovico od domnevnega števila 110 žrtev, kolikor jih je Lopez umoril samo v Ekvadorju. Ostalih trupel niso naSi, ker so jih najverjetneje požrle divje živali ali pa so v vročem podnebju že povsem razpadla. Lopez je policiji pripovedoval še o desetinah zločinov, ki jih je zgrešil v Kolumbiji in Peruju. Vseh pa se „po toliko dekletih , kot je izjavil, ni mogel niti spomniti. JASNOVIDEC IN PISATELJ V samoti jetniške celice se je zločinskemu krošnjarju začelo svitati, da njegova grozodejstva niso nikakršna junaštva. Začel je zanikovati prejšnje izjave s prozornim izgovorom, daje za najdena trupla deklic vedel po zaslugi svoje jasnovidnosti. Novinarju ameriške revije Time je izjavil, da deluje kot detektiv in da ga zaradi sposobnosti, da zlahka najdeva trupla umorjenih žrtev, hočejo obdolžiti številnih zločinov. ,.Ničesar nimam z njimi!” zatrjuje. Na srečo veliko prepozno! V glavi Kolumbijske pošasti in Davitelja z Andov, kot je glas ljudstva že poimenoval velikega zločinca, se pletejo tudi pisateljske ambicije. Namerava napisati svoj življenjepis. Med drugim se ima tudi za dobrega politika, saj je v pismu, naslovljenem na ekvadorskega predsednika, zapisal, da bi se rad z njim osebno pogovoril o politiki. Življenje Pedra Alonsa Lopeza je kaj žalostno. Rodil se je v majhni kolumbijski vasi. Njegova mati je bila vaška prostitutka. Poleg Pedra je imela še 12 otrok, vsakega z drugim očetom. Mali Pedro je zaradi revščine in nereda v družini hodil v šolo le dve leti, potem pa je njegovo vzgojo nadaljevala ulica. Najprej je bil čistilec čevljev, potem poulični berač in nazadnje je postal tatič. Ko je začel krošnjah ti, seje kmalu zapletel v zločine in življenjsko pot nadaljeval tako, da bo ostal v zgodovini kot eden največjih spolnih zločincev vseh časov. Lopez si je seveda želel drugačnega življenja. „Ce bi imel dom in družino, bi ne delal težav. Lahko bi celo postal državnik v Kolumbi- ji, lahko bi gradil zavetišče za sirote, da bi nezaželenim otrokom ne bi bilo treba na ulico in zaiti v težave,” pripoveduje zapornik. SAMO 16 LET JEČE? Ker so množičnega morilca ujeli v Ekvadorju, bo najprej sojen v tej državi. Po tamkajšnjem kazenskem zakoniku je najvišja kazen, določena za umor, 16 let zapora. Ekvadorci za kriminalce ne poznajo smrtne kazni, po mnenju ljudstva pa naj bi Lopez za gnusna dejanja zaslužil prav smrt. Državi Kolumbija in Peru, na ozemlju katerih je ,.Davitelj z Andov” zagrešil preostalih 200 spolnih zlorab in umorov otrok, zahtevata od Ekvadorja, naj jim po končanem sojenju izroči zločinca. Tako v Peruju kot Kolom-biji ga za storjena dejanja čakajo puške. Pedro Lopez se boji, da zaporne kazni v ekvadorskih zaporih ne bo preživel. Domneva, da ga skušajo ubiti. Starši njegovih žrtev naj bi menda najeli ljudi, ki naj bi kolumbijsko pošast spravili s sveta. Poluradno takšno domeno dopuščajo tudi v jetnišnici, saj je eden od policistov novinarju revije Time izjavil, da če bi kdo plačal katerega od zapornikov, da ubije Pedra Lopeza, potem primera ne bi raziskovali preveč natančno. Naj bo tako ali tako, primer množičnega morilca Lopeza bo še dolgo sejal grozo v srcih ljudi, v zločincu samem pa se groza pred lastnimi dejanji najbrž ne bo nikoli zbudila. J POSLEDNJI MOHIKANEC b: \ l i Lisjak je Hevward Pa sC, verjc. . n,? 1 ,n zaklical: »Ali bos « j ®0vskemu psu*« Starega P^„il* J!*1***« boj med je velel \ ***?»» s streljanjem. S ^ s metnost je bila spl°s»°' strelom je ugnal maj°rj»- 131 Ta pa še ni odnehal. Izgovoril se je na slučaj. Tedaj so postavili nov cilj: na kakšnih dvesto korakov oddaljeno tenko drevo so obesili steklenico. Major je zadel deblo, Natty Pa je pomeril nekoliko skrbneje kot ponavadi ,n „na*° sPr°žil- Njegove krogle sprva niso našli. Sele ko jih je opozoril, so opazili, da 'raa_ steklenica odbito dno. Krogla je šla natančno skozi vrat. 132 Lisjak, ki se je že bal, da se ne bi Stezosledec z nadaljnjimi umetnijami Mohikancem preveč prikupil, je tedaj zaklical: »Zdaj vidite, da sem imel prav. Bodite pravični in mi vrnite moje ujetnike!« In stari poglavar je odločil: »Pravičnost je zakon Velikega duha. Vzemi, kar je tvoje.« Mohikanski bojevniki so brez ugovora izpolnili povelje in zvezali bele može. beogradska banka Novo mesto KREDIT V GOTOVINI nudimo občanom takoj, v enem dnevu, ki vežejo devizna sredstva v banki. Občan, ki veže devize najmanj za 12 mesecev in največ za 60 mesecev, lahko pridobi kredit, ki ga izplačamo v gotovini. Višina kredita znaša do 150 odstotkov obračunane dinarske vrednosti vezane devize. Vsa pojasnila lahko dobite v naši enoti, Cesta komandanta Staneta 12 (pri Lekarni), Novo mesto, ali po telefonu 21—532 in 25—967. 451/24-80 DO „VARNOST" O. sub. o., TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOČEVJE, o. sub. o. VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil VEČ VARNOSTNIKOV za TOZD Varovanje premoženja Kočevje Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — osnovna šola ali najmanj 6 končanih razredov — primerne moralno-politične lastnosti — uspešno opravljen preizkus znanja (Ur. I. SRS št. 26/76) Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30. dneh. 455/24-80 V DO „VARNOST", o. sub. o., TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOČEVJE, o. sub. o. VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil NADZORNEGA VARNOSTNIKA za TOZD Varovanje premoženja Kočevje — dve delovni mesti. Pogoji: Prijavijo se lahko kandidati, ki so polnoletni in imajo odslužen vojaški rok, ki so moralno—politično neoporečni, ki izpolnjujejo pogoje za nošenje orožja, ki niso v kazenskem postopku. Imeti morajo končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu. Biti morajo zdravstveno sposobni in imeti primerne psihofizične lastnosti za delo fizičnega in tehničnega zavarovanja družbenega premoženja ter veselje in smisel za delo z ljudmi in organizacijo dela. Pogoj za sprejem je vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh. Kandidati si morajo v določenem roku pridobiti izobrazbo za opravljanje nalog in opravil nadzornika, obhodnega nadzornika in receptorja v redni šoli za nadzorne varnostnike pri DO Varnost. Kandidati so po opravljeni šoli lahko razporejeni na naloge in opravila nadzornika, obhodnega nadzornika in receptorja. 456/24-80 KOMUNALNO IN OBRTNO PODJETJE BREŽICE razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v stanovanjski soseski Dobova. Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek, 30. junija, ob 8 uri na sedežu Komunalnega in obrtnega podjetja Brežice, Cesta prvih borcev 9/1, se odda stavbno zemljišče na lokaciji št. 2 v stanovanjski soseski Dobova, parcela št. 765/37, nj 350 m2, in št. 767/10, tr 343 m2 v k. o. Gaberje. Cena zemljišča je 48,40 din, skupna odškodnina za stavbno zemljišče znaša 51.264,20 din. K tej ceni se dodajo koristni gradbeni stroški delno zgrajenega objekta. Za javni natečaj je potrebna pismena ponudba na predpisanem obrazcu, ki se vloži do 7. ure na dan javnega natečaja. K ponudbi se priloži potrdilo o plačani varščini v znesku 10.000,00 din. Vsi drugi pogoji za udeležbo na natečaju so razvidni v sklepu KOP Brežice o razpisu javnega natečaja. Sklep o tem je sestavni del razpisa, objavljenega v Dolenjskem listu. Komunalno in obrtno podjetje Brežice 457/24-80 Vi Vi. Sk agrdmec GORICA (GORIZIA) - Italija uL Carducci, 28/30 tel. 0481 /2758 MOTORNE 2AGE STIHL IN HUSGtVARNA TER NJIHOVI REZERVNI DELI - VEDNO NA ZALOGI IN PO UGODNIH CENAH. Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora nudimo po izredno nizkih cenah: - ..sončne" grablje na 3 kolesa Lir 245.000 - ..sončne" grablje na 4 kolesa Lir 298.000 - dvoredna freza za BCS Lir 327.000 - dvoredna freza GOLDONI Lir 344.000 - rotacijska kosilnica Lir 978.000 - prikolica za motokultivatorGOLDONI 16 HP Lir 760.000 - motoma motika 6HP Lir 373.000 - plug za sneg za GOLDONI SPECIAL Lir 315.000 - hidravlične stiskalnice od 55 cm do (p 80 cm in navzgor Lir 375.000 - repkalnik za grozdje Lir 106.000 - mlin za grozdje Lir 56.000 - repkalnik na motor s koritom in črpalko Lir 715.000 - motorna freza FORT 6HP Lir 534.000 - freza 125 cm Lir 748.000 - freza 165 cm Lir 860.000 IZKORISTITE TO IZREDNO PRILOŽNOST. KER GORNJA PONUDBA VELJA LE DO RAZPRODAJE SEDANJE ZALOGE. Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ" KRŠKO TOZD VZDRŽEVANJE objavlja prosta dela oz. naloge za: 1 AVTOELEKTRICARJA Pogoji: — končana poklicna šola — odslužen vojaški rok Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka 467/24-80 Delavski svet TOZD TOVARNA EMBALAŽE SENOVO razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določonih, še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del v panogi, ali: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del v panogi; — organizacijske sposobnosti, dokazane z dosedanjim delom; — moralno—politična neporečnost. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh na naslov: Tovarna embalaže Senovo 68280 Brestanica 465/24-80 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra, teta in svakinja FANIKA BUKOVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, s4sedom, vaščanom in znancem, ki so v tem težkem trenutku sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje. Posebno hvala duhovniku iz Dol. Tonlic za lepo opravljeni obred. Žalujoči: sestre in brata z dnižinami LoSca va«, Obih, Ljubljana OBVESTILO Male oglase in osmrtnice sprejemamo do ponedeljka do 16. ure. Le v tem primeru jamčimo zanesljivo objavo. V________________________________________ UPRAVA DL SGP »PIONIR" NOVO MESTO išče nove sodelavce, zato ponovno RAZPISUJE PROSTA UČNA MESTA: 1. 20 učnih mest za zidarje 2. 40 učnih mest za tesarje 3. 5 učnih mest za železokrivce 4.1 učno mesto za mizarja 5. 3 učna mesta za ključavničarje 6. 2 učni mesti za avtokleparja 7. 2 učni mesti za obratovnega elektrikarja 8. 2 učni mesti za varilca TER ŠTIPENDIJE: 1.1 na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 2.17 na gradbeni tehniški šoli 3.1 na elektrotehniški šoli Pogoji za sprejem v učno razmerje so: dokončana osnovna šola in ustrezno zdravstveno stanje. Pogoji za sprejem v štipendijsko razmerje: pod 1: dokončana srednja šola pod 2 in 3: dokončana osnovna šola. Prednost za sprejem imajo učenci in dijaki z odličnim in prav dobrim uspehom. Prošnje na obrazcu Državne založbe Slovenije št. 1,65 skupno s spričevali sprejemamo na naslov: SGP „Pionir", Kadrovska služba, Kettejev drevored 37,68000 Novo mesto. Rok je do 20. 6.1980. 458/24-80 „NOVOLES" — TOZD Blagovni promet komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge MIZARJA — serviserja Pogoji: KV mizar — zaželene delovne izkušnje — delo je terensko Kandidati naj svoje vloge dostavijo v 8 dneh po dnevu objave °glaSa- _______________________________________________ 464/24-80 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. DIPLOMIRANEGA SOCIALNEGA DELAVCA za opravljanje del in nalog na področju varstva otrok in družine in na področju varstva odraslih Pogoji: — triletne delovne izkušnje — družbenopolitična angažiranost — dvomesečno poskusno delo 2. RAČUNOVODJE z a opravljanje knjigovodskih in računovodskih del za Skupnost Pogoji: — dokončana srednja šola ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih — dokončana višja šola ustrezne smeri in leto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih — družbenopolitična angažiranost — dvomesečno poskusno delo Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev bo sprejemala Strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 8 dneh po preteku objavnega roka. 471/24-80 LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Komisija za delovna razmerja OGLAŠA ZA NEDOLOČEN ČAS, S POLNIM DELOVNIM ČASOM NASLEDNJA DELA IN NALOGE: V SEKTORJU RAČUNOVODSTVA 1. 2 REFERENTOV OBDELOVALCEV DINARSKE DOKUMENTACIJE V EKSPOZITURI BREZlCF 2. ODPRAVNIKA Pogoji za zasedbo del in nalog: pod 1: ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 2: poklicna administrativna šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za razpisana delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po oglasu. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna posavska banka Komisija za delovna razmerja 68270 KRŠKO Trg Matije Gubca 470/24-80 SKUPŠČINA OBČINE METLIKA KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA VVZ OTROŠKEGA VRTCA V METLIKI. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo srednjo izobrazbo pedagoške smeri in 8 let prakse v vzgojnovarstvenem delu, ali dipl. pedagog, psiholog, oz. socialni delavec, ki ima vsaj 5 let prakse v vzgojnovarstvenem delu 2 moralnopolitična neoporočenost in organizacijska sposobnost Izbira delavca na razpisana dela in naloge velja za 4 leta. Delavec, ki bo uspešno opravljal dela, bo lahko ponovno imenovan. Prijave z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog sprejema komisija za volitve in imenovanja SOB Metlika v roku 15 dni po objavi. 472/24-80 SOZD N o. sub. o., Ljubljana Titova 37 objavlja naslednja še prosta učna mesta za učence v gospodarstvu: DO..KLIMAT", o. sub. o. TOZD „Klima—proizvodnja", o. sub. o., Ljubljana, Vojkova 58 -prodajalectehnične stroke 3 učna mesta - ključavničar 20 učnih mest DO J KO", n. sol. o. TOZD „TRA TA " n. sol. o., Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 — strugar — brusilec — strojni ključavničar — rez kal ec 9 učnih mest 1 učno mesto 1 učno mesto 1 učno mesto TOZD ,£KIP", n. sol. o., Ljubljana, Celovška 479 - ključavničar 5 ufinih mest • 1 si Si ffSJJfKT ni DO ,,EMOND", n. sol. o TOZD „Eletromontaža", n. sol. o., Ljubljana, Vojkova 58 — elektroinstalater — TT mehanik — prodajalec tehnične stroke 20 učnih mest 5 učnih mest 2 učni mesti TOZD „TEN", n. sol. o., Ljubljana, Vojkova 58 — elektroinstalater — ličar — prodajalec tehnične stroke — galvanizer 15 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 3 učna mesta DO „PROMONT", o. sub. o. TOZD „Ogrevanje-vodovod", o. sub. o., Ljubljana — Črnuče BP—8 — izolater — strojni ključavničar — prodajalec tehnične stroke — monter centralnega ogrevanja 3 učna mesta 1 učno mesto 3 učna mesta 3 učna mesta TOZD „Klima—montaža", o. sub. o., Ljubljana-črnuče BP—8 — monter klimatizacijskih naprav 24 učnih mest DO „LIVAR"n. sol. o. TOZD „Livarna sive in modularne litine' Ivančna gorica 91 n. sol. o., strojni ključavničar ključavničar rezkalec metalurg • modelni mizar 2 učni mas*! 2 učni me*1' 3 učna me*3 15 učnih me** 3 učna me**8 Pogoj za prijavo je uspešno končana osnovna šola. V času učne dobe prejemajo učenci nagrado, ki znaša za: I. letnik 1.426.— din II. letnik 1.783.— din III. letnik 2.140.—din M Po preteku 6 mesecev učne dobe pripada učencem P° redne nagrade še gibljivi del, če si ga zasluži: — za dober uspeh v šoli in na delu 20 % od svoje na9rat*ev£)jc — za prav dober uspeh v šoli in na delu 30 % od * nftgrade — za odličen uspeh v šoli in na delu 40 % od svoje n*>rjff]0 Vsem učencem, ki ne morejo bivati doma, lahko zagot ^0 oskrbo v našem dijaškem domu. Razliko med p0,?°njevo vzdrževalnine v dijaškem domu in osnovno uCe nagrado krije TOZD, kjer se bo učiL -*toZD Prijave sprejemajo kadrovske službe posameznih TO 15. avgusta 1980. 468/24"80 do ČETRTK0V INTERVJU DOLENJSKI UST ^ovo human. Dušan GRADBINCI ČEZ NOC - Vaščani vasi od Stopič do Zajčjega viha so se sami lotili obnove in izgradnje cede, ki jih bo zbližala z dolino. Najtežje delo opravljajo vrtalci. (Foto: J. Pavlin) Preporod v treh letih Pri sanaciji ni vsa skrivnost v velikih sredstvih, pač pa v organizaciji," pravi Dušan Lavrič Iskra v Žužemberku je imela leta 1977 nad 13 milijonov dinarjev izgube, ob letošnjem četrtletnem obračunu pa kažejo zelo donosno poslovanje in tudi že lani so kar preceg odrinili p sklade. Kako je to uspelo, je povedal ekonomist Dušan Lavrič, direktor tozda keramičnih kondenzatorjev Iskra Žužemberk, ki zaposluje 450 ljudi iz Suhe krajine. Lavrič »Najprej smo se dobro organizirali, rešili notranje spore in uredili medsebojne odnose ter samoupravljanju deli prednost. Zdaj se ljudje zavedajo svojih odločitev in pri njih sodelujejo. Na pro 'zvodnem področju smo razširili program in si začrtali jasno razvojno programsko usmeritev, zdaj vso poslovno dejavnost usmerjamo v uresničitev tega. Na vsa področja dela smo vključili več znanja in vse delamo na osnovi plana. Pri nas planiramo delo vsakega posameznika za vsak mesec, to pa je vezano na nagrajevanje. Pre-Pričan sem, da je ravno način nagrajevanja spodbudil delavce, da so se začeli drugače obnašati.” - In kakšen je ta vaš način nagrajevanja? ,JPri nas 60 odstotkov osebnega dohodka predstavlja stalni del, tako imenovano socialno varnost, vse ostalo sloni na rezultatih dela, ki pa so lahko tudi 140-odstotni. Tako nagrajevanje je dejansko prinedo boljše rezultate, saj je pri nas kar tekmovalno vzdušje. Pravilnik o osebnih dohodkih smo že štirikrat dopolnili, in ker skušamo slediti življenju, ni težav. Naj povem samo to, da smo Imeli leta 1977 v proizvodnji 30 do 40 odstotkov izmeta, da pa zdaj izmet znaša manj kot 10 odst. kar je podpoprečno za tovrstno proizvodnjo. Samo to nam je prineslo velik prihranek pri stroških.” — Kakšni so trenutno poslovni uspehi? ,,Zelo dobri. Ker so v našem kolektivu stabilizacijska prizadevanja uveljavljena že od leta 1977, nas novi ukrepi niso prav nič presenetili. V prvih štirih mesecih leta 1980 (do konca aprila) smo povečali proizvodnjo za 42 odst. v primeri z istim obdobjem lani, toda s 3 odstotki manj zaposlenih. Produktivnost je narasla za 35 odstotkov, celotni prihodek za 45 odst. dohodek za 56 odst. in čisti dohodek za 59 odst. Vse številke pripovedujem zato, da povem še zadnjo: ob takih rezultatih smo maso sredstev za osebne dohodke povečali samo za 18 odstotkov. Za razširjeno reprodukcijo smo v štirih mesecih ustvarili celotni planirani znesek za leto 1980. Ne bi pa rad zamolčal negativnega podatka: pri izvozu smo bili zelo slabi. Dosegli smo le 10 odst. letnega plana, se pa položaj izboljšuje.” - V čem je torej skrivnost uspeha, ki je iz velike izgube začel prinašati dobiček? ,4*o moje ni samo v velikih denarjih, kot si nekateri predstavljajo. Za sanacijo je važen dober proizvodni program in saniranje odnosov znotraj kolektiva. Povsem napak je preganjati delavce, naj več delajo, pač pa je treba tiste, ki proizvodnjo organizirajo/’£ BAČER OBISK IZ DITZINGENA - V četrtek, 5. junija, je dopotovala v novomeško občino na obisk 6-članska delegacija pobratenega mesta Ditzingen v ZRN, ki jo je vodil župan g. Lang. Gostje so si med tridnevnim bivanjem o^edali več socialnih in zdravstvenih ustanov v Novem mestu, imeli so pogovor z vodstvom Krajevne skupnosti Šentjernej, pokazali pa so jim tudi važnejše kulturne znamenitosti. Posnetek je s sprejema ob prihdu v prostorih občinske skupščine. (Foto: R. Bačer) Bežijci en dan v proizvodnjo V „Krki" uvedli začasen ukrep: vsi delavci iz neproizvodnih služb bodo en delovni dan pomagali v tozdu Zelišča, da bo izvozni plan lahko izpolnjen - Začetek obetaven! 4. junija seje začelo dodatno delo v Krkinem tozdu Zelišča. Sodi med ukrepe, ki jih doslej v k'rki niso bili vajeni. Zaradi pomanikanja delovne sile in velikih možnosti izvoza, zaposleni v Zeliščih ne morejo sami realizirati vseh de. Kolegij generalnega direktorja je zato sklenil, družbenopolitične organizacije pa so ddep podprle, da bodo vsi delavci, zaposleni na neproizvodnih delih, pomagali z enodnevnim delom v Zeliščih. En dan v rednem delovnem času bo tako vsak prispeval k PRI ZAPOSLOVANJU V OKVIRIH V novomeški občini je bila v prvem trimesečju letos dosežena 3-odstotna stopnja zaposlovanja, oz. 0,18-odstotna v primerjavi z decembrom lani, kar sodi po občinski resoluciji v dovoljene okvire. Po drugi strani pa so v skupnosti za zaposlovanje registrirali čez 1000 potreb po delavcih, kar pomeni znatno večjo zaposlitev, kot je plansko predvidena. Gre le za želje, ki niso uresničene. Velik napredek si obetajo v zaposlovanju s tem, ko ie izdelan program za usposabljanje nad 30 mladih Romov, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti medse v IMV. Zastoj pa je v začetku leta nastal pri zaposlovanju in usposabljanju invalidov. Delovne organizacije so se jih začele braniti, češ da so z njimi preveliki stroški in premalo učinka, Var jemlje dohodek. uresničitvi izvoznega plana, ki se odraža na poslovnih uspehih celotne „Krke”. Vsak dan dela pet moških in pet žensk v drugem tozdu, razpored pa je pripravila kadrovska služba, tako da redno delo posameznikov ne bo trpelo. Tak način dodatnega dela bo v veljavi ves umij. V Biltenu, ki so ga izdali ob začetku dodatnega dela, je izšel NE 30 SL O BREZ POMOČI Pred kratkim analizirano stanje v _ ** 31 krajevnih skupnostih v °">eški občini, ki zadeva infor-občanov, je nedvomno Poznanje, da je na tem področju še dosl^* Vrze*i' Svoja glasila imajo njivi? d k“jevne skupnosti: Mestne Sile ' ^na vas> Gotna vas, Majde ra(je ln Regerča vas, vse ostale pa bi u ’tem začele, vendar nimajo ne Hgn ."U* ljudi in največkrat tudi ne Sledeči SZDL PriPoroča’ Mi bi nudil 8 *aajevnilu skupnostim Čne * ve^. P°m°č’ družbenopoliti-in de?r®an'2ac*je. strokovne službe p°drore organizacije na njihovem *ktem*U’ ^er imaj° informacijski t*k0 e razv*t- Prav gotovo pa je za ®^DOKmOČ po*clican tudi občinski Cesta prinaša življenje Pod Gorjanci so se spet lotili delovne akcije Stopiče - Podgorje, ta manj leške V ZAHVALO KRVODAJALCEM hin«a (*an krvodajalstva, 4. Predla,čer’ ie Uroš Dular, S7ni°bčinske konfe-hoteln w v nov°meŠkem sprejem Met„r°Pol priredil dj* OH 2*‘kratne krv0' vaoli^‘;u i ° seje 39 po- rim v ? podajalcev, kate-kultiirr,*a so izvajali krajši ^ila svex pro8ram. Zatem je za Dehn,?na PodeUtev plaket krj, sn vaJsetkrat darovano čast x prireditve v ležaj ? j)a ni so * ude' drUžbpn„ J. predstavniki »enopohtienih organi-*?r so gostje šteli kot zacii razviti del novomeške občine, že lep čas pretresajo silovite eksplozije, v zraku je slišati zvok delovnih strojev, ob cesti pa se v popoldanskem času gnetejo množice občanov. Gradijo cesto, v potu lanskega obraza s podporo družbene skupnosti in novomeških delovnih kolektivov. Dosti je bilo čakanja. Prebivalce Podgorja je minila potrpežljivost, sami so se odločili, sami ustanovili gladbeni odbor in tudi sami bodo v glavnem prenašali vsa težka bremena. Vsi za delo sposobni občani bodo prispevali toliko delovnih ur, kolikor jih bo pač treba. Poleg tega bo vsako gospodinjstvo odrinilo od 5.000 do 10.000 dinarjev. Pričakujejo tudi večjo pomoč komunalne samoupravne skupnosti in tudi novomeških delovnih kolektivov. NA ENI STRANI IZGUBA, NA DRUGI PRESEŽEK Občinska zdravstvena skupnost ugotavlja, da je poslovanje v prvem trimesečju posledica stabilizacijskih ukrepov. Zbiranje sredstev za investicije ie zmanjšano za polovico, zmanjšana je poraba zdravil in opuščena valorizacija denarnih dajatev. Z izgubo sta v prvem četrtletju poslovala Splošna bolnišnica in Zdravstveni dom (skupaj blizu 10 milijonov dinarjev), medtem ko je bilanca občinske zdravstvene skupnosti izkazala pozitiven rezultat v znesku 15 milijonov dinarjev. naslovni članek „Krkaši, dokažimo, da smo pravi Krkaši!”, kar kaže, da so tudi s pravočasno informacijo segli do vsakega delavca in da so akciji dali tudi primemo politično obeležje. Primer *Krke” pa bi najbrž veljalo posnemati še drugod, kjer imajo podobne težave, pa se česa takega še niso domislili.. R.B. Spet potrjena solidarnost Kot vsako leto v tednu solidarnosti od 1. do 7. junija so tudi letos občani v tem času darovali Rdečemu križu, česar doma ne potrebujejo več. Letos je bilo zbranih 3.000 kilogramov tekstilnih predmetov in 7 kosov pohištva, kar je še posebej dobrodošlo, kajti prejšnja leta so bili darovalci pohištva zelo zelo redki. Razen tega je bilo oddanega več deset ton starega papirja. Med vsemi akcijami v tednu solidarnosti je gotovo primerno poudariti krvodajalstvo, ki je najsolidarnejša akcija, v kateri vsako leto sodeluje okrog 5.000 občanov iz novomeške občine. Lani je bil plan krvodajalstva celo za 43 litrov presežen; oddane je bilo 1343 litrov krvi. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa je tudi očitno, da krvodajalci niso odpovedali: v teh mesecih je bilo zbranih 384 litrov krvi, katero je dalo 1.232 krvodajalcev iz raznih krajev občine. Ena večjih solidarnostnih akcij na našem območju je delo specializirane brigade Rdečega križa v Suhi krajini. Letos bodo brigadirji že četrto leto opravljali delo, ki vsebuje solidarnost: varstvo otrok v vrtcih, pomoč starejšim in osamelim ter invalidom, nego bolnikov ter urejanje njihovih bivališč. J. M. Če bi lahko tako nadaljevali... Novomeška občina je v prvem trimesečju dosegla še enkrat boljše rezultate v izvozno-uyozni bilanci, kot je znašalo poprečje v Sloveniji - Celo nad 20 odst. več ___________________izvoza I______________________________ . Po podatkih SDK Novo mesto je bilo v prvih treh mesecih leta 1980 prodano za devize za 46,5 milijonov dolaijev izdelkov novomeških gospodarskih organizacij, pri čemer ima največ zaslug tovarna IMV. Letošnji izvoz je v primeri z lanskim v prvem četrtletju za 32,8 odst. večji. Samo v IMV so letos prodali na tuje za trikrat več kot v tem času lani. Za 132 odst. povečan izvoz izkazujejo tudi v Labodu, lepe rezultate pa so dosegli tudi ostali izvozniki, predvsem Novoles, Krka, Iskre in Novoteks. Ponosno lahko novomeška občina nastopa s podatkom, da je pri izvozno-uvozni bilanci za 22,5 odst. več izvoza, kar je gotovo redek primer ne le v slovenskem, ampak tudi v državnem merilu. Uvoženega je bilo za 693 milijonov dinarjev blaga, od teg3 pretežno reprodukcijski material in nekaj opreme, medtem ko znaša izvoz v dinarjih ta čas 849 milijonov. Omeniti velja še , da je bil uvoz krit z izvozom v prvem trimesečju letos v Sloveniji komaj s 64,4 odstotka, torej gre v novomeškem primeru za še enkrat boljše rezultate. 2e zdaj pa v gospodarstvu napovedujejo, da tako ugodnega razmerja nikakor ne bo moč obdržati do konca leta, kajti večina gospodarskih delovnih organizacij nujno č»ks na uvoz reprodukcijskega materiala, ta pa je bil zaradi omejitev doslej tako rekoč onemogočen. R.B. 90 NOVIH V VRSTAH ZK Pred začetkom občinske konference ZK, ki je bila v petek, 30. maja v Novem mestu, so svečano sprejeli v Zvezo komunistov 90 novih članov. Med njimi je bilo največ mladih in precej tovarišic. Vsi novosprejeti so v spomin na ta dogodek prejeli knjižno darilo in rdeč nagelj. Niso si postavili roka za dokončanje ceste, po kateri bodo lahko potem vozila tudi težja vozila, kot so avtobusi in tovornjaku Nič več ne bo treba pešačiti, kajti delavci se bodo vozili tako rekoč od domačega praga do tovarniškega vhoda. Cesto bodo dokončali tedaj, ko bo za nekaj metrov širša, zravnana in, seveda če bo šlo, tudi asfaltirana. Clan gradbenega odbora Fran Udovč je dejal: „2e zdaj sem prispeval 300 delovnih ur, pa jih bom še, pač kolikor bo treba.” Enakega mnenja je tudi buldožerist Franc Šašek, ki je sicer domačin, vendar dela za Cestno podjetje. J. PAVLIN V GLAVNEM „KUPUJEJO” AKTE Ko so nedavno tega m občinski ravni preverjali, kam gredo sredstva v združenem delu iz naslova pogodbenega dela v novomeški občini, so ugotovili, da četrtino vsega denarja gre za izdelavo samoupravnih aktov. Se pravi, da delovne organizacije najemajo zunanje strokovnjake, da jim pišejo samoupravne akte. Ni čudno, če potem delavci marsikje niso zadovoljni s pravilniki... Novomeška kronika NI DOBER OBČUTEK - Peš pot čez konzolni most je sicer prijetna, če se oziraš naokrog proti Krki, ki ie bila nekdaj čista in zelena. Slab občutek pa dobiš, če gledaš v tla in zapaziš za pest veliko luknjo v betonu in se ti skozi zaleskeče voda. Ali je kaj trden most? ... Čezenj gre namreč vsak dan čez 1000 ljudi. ODKRIVAŠ ZNAČAJE - Zanimivo je opazovati ljudi na novomeški avtobusni postaji! Skoro vsak čakajoči ima kaj v rokah, momlja bonbonček, sladoled, kadi cigareto. Zanimivo, kako nekateri prav iščejo naokrog koš za odpadke in papirček vržejo vanj, drugi - teh je, žal, več - pa embalažo pri priči vržejo na tla pod seboj in še na misel jim ne pri-de, da bi se ozrli za košem ... RAZSTAVA IKEBANE NA GIMNAZIJI - Mladinski krožek hortikulturnega društva vabi ob za-Ujučku tečaja na razstave ikebane, ki bo danes, 12. junija, v prostorih gimnazije. Tečaj je vodila Andreja dum. OKOLJE UREJENO - Okrog no-ega zdravstvenega doma v Kandiji r: začela poganjati trava in videti je prve okrasne grmičke. Ko bo ozelenitev taka, kot je po načrtu, bo no-a ustanova z okoljem vred veliko pridobila, kajti zdaj krog in krog ija-a zemlja res ni delala videza ureje--osti. KAR BOGAT TEDEN - V novomeški porodnišnici so imeli pretekli teden precej porodnic iz mesta. Rodile so: Marija Ravbar, Na Lazu 23 - Jano; dr. Sonja Cimerman- Steklasa iz Ulice Majde Sile 21 -Natašo: Nevenka Davidovič iz Ulice Majde Sile 7 - Biljano; Jožica Mirtič, Mej vrti 3 - Janeza; Danica Pureber z Drejčetove poti 8 - Tomaža in Irena Sever s Poti na Gorjance 9c - Mojco. JAGODE SO DRAGE - Novomeška tržnica ie te dni zelo dobro založena z vsakovrstnim sadjem m zelenjavo, ampak najprivlačnejše jagode so še vedno po 90 din kilogram, zdravih in lepih češenj pa pod 60 din tudi ni dobiti. Prodajalci sadik paprike in paradižnika iz južnih krajev še vedno domujejo na stojnicah tudi ob sobotah ves dan, ampak kaže, da so potrebe vrtičkarjev ie zadovoljene. Precej dobro gredo zadnje tržne dni v prome. semi> mokasini, za katere zahteva obrtnih iz sosednje republike 450 dinarjev. Ena gospa je rekla, da se ji zdi čudna ta stabilizacija, ko sredi poletnega dne 3. junija ob 8.30 na Glavnem trsu gorijo prav vse cestne svetiuce............... ZBOROVANJE — V mestnem parku v Brežicah se je v zbralo blizu Prva programsko—volilna konferenca dne 4. junija, v Brežicah se je odlikovala po zaostreni kritičnosti do dela, uspehov in težav v občinski organizaciji ZK v obdobju zadnjih dveh let in pol. Tak pristop do pojavov v delegatskem uveljavljanju, do gospodaijenja, do problemov krajevnih in interesnih skupnosti,do idejnopolitičnega usposabljanja, do krepitve obrambnih sposobnosti prebivalstva ipd. je izvršni sekretar C KZS Miran Ogrin ocenil kot veliko spodbudo za nadaljnje delo ZK, če bodo le delegati znali prenesti vso kritičnost v osnovne organizacije. „Delovanje komunistov brežiške občine je bilo v zadnjih mesecih usmerjeno v uresničevanje stabilizacijskih ciljev,” je v uvodnem referatu pojasnila sekretarka komiteja Božena Ostrovršnik in poudarila, da so ustalitveni ukrepi naleteli na široko podporo v samoupravnih sredinah, biU pa so tudi odpori in poskusi različnih pritiskov, na primer prekinitve dela pri Prevozu, v celodnevni osnovni šoli na Bizeljskem, pri Tomosu, nezadovoljstvo na Pionirjevem gradbišču v Trnju in negodovanja v nekaterih tozdih Agrarie, kar vse opozarja na to, da komunisti na pereče probleme v kolektivih prepočasi reagirajo. Po drugi strani pa je tudi res, kar je v razpravi dejal Franc Puhner, da je težko vselej čez noč izgladiti probleme, ki so bili prisotni že leta. Kot predsednik komisije za spremljanje stabilizacijskih ukrepov je delegate obvestil, da so rezultati njene dosledne, nepopustljive akcije zelo dobri, da je kršiteljev vedno manj in da je na primer med njimi 80 odst. takih, ki so upravičeno presegali z resolucijo in družbenim dogovorom omejeno izplačevanje osebnih dohodkov. Delegat Videnič je opozoril na premajhen odstotek komunistov glede na število prebivalstva v občini. Od 1977 do lttos se je njihovo število pomnožilo od 903 na 1042. Izredno veliko je namreč organizacij, ki medtem niso sprejele prav nobenega člana. Razpravljalec se je dotaknil površnega ocenjevanja dela komunistov, zlasti tistih na odgovornih mestih, nezadostnega spremljanja dela delegacij od strani OO ZK in premajhne pomoči poslovodnih in strokovnih organov delegacijam za občinsko skupščino in SIS. Tako gredo na primer v zboru združenega dela mnoge pomembne stvari mimo čisto brez pripombe in razprave. Iz referata sekretarke povzemamo, da politični sistem v občini še ni dovolj odprt vplivu delegacij, da se marsikaj rešuje izključno v izvršnih in poslovodnih organih ter strokovnih službah, kar vse dokazuje premajhno povezanost z delegatskim sistemom. Mnenju, da delegati ne uživajo zadostne pomoči, da jim v kolektivih ne priskočijo na pomoč s podatki in argumenti za boljšo presojo pri odlo Janju, se je pridružil tudi Stanko Rebernik, ni pa se strinjal z navedbo v poročilu, da se odločitve v skupščini sprejemajo v glavnem s preglasovanjem, češ da so bili skoraj vsi sklepi sprejeti soglasno. Dejal je še, da smo z rezultati gospodarjenja prehitro zadovoljni, da je nominalni dohodek zelo varljiv. Osnovna sredstva, s katerimi razpolagamo, so skromna, zatorej bodo nujna kapitalno intenzivna vlaganja. Samo z rokami dandanes ni mogoče doseči napredka. Konferenca je nakazal tudi dosedanje uspehe in neuspehe pri gospodarjenju in rezultate stabilizacijskih NOVO V BREŽICAH PRAZNIČNO MESTO - Brežice so dočakale IX. gasilski kongres vzorno urejene. Tokrat so se za lepši videz mesta potrudili prav vsi, od delovnih organizacij do hišnih svetov. Celo nekaj ulic so zgladili s svežo asfaltno podlago. Z balkonov je za štiri dni izginilo perilo, okna in izložbe so povsod okrasili, gredice pa zasadili s cvetjem. Napisi z dobrodošlico udeležencem kongresa in velike nedeljske parade so pozdravljali goste na vseh vpadnicah in na mestnih ulicah. Poziv občinske konference SZDL občanom, hišnim svetom in delovnim kolektivom je naletel na dober odziv, čeprav so tu in tam pred bloki celo zdaj pozabili pokositi visoko travo. GOSTOLJUBNO SPREJETI -Učenci osnovne šole bratov Ribarjev so bili v četrtek in petek gostitelji 167 pionirjev iz raznih delov Slovenije, ki so prišli na srečanje pod naslovom ..Preprečujmo požare”. in likovnike zanimivo :tje. >jih i Za mlade zgodovinarje in je bUo bivanje v Brežicah BREŽIŠKE VESTI na svojih domovih in jih presenetili z izredno gostoljubnostjo. Pionirji gasilci so se na srečanju pomerili v poznavanju gasilstva in požarne samozaščite. Ta je v obdobju od 1980 - 1982 vključena v program Jugoslovanskih pionirskih iger. ŽIVAHNO KULTURNO POLETJE — Junijske prireditve so se začele s petkovo likovno razstavo slikarskih del Frana Klemenčiča in Frana Zupana in s koncertom pianista Acija Bertonclja ter flavtistke Irene Grafenauer. Istočasno so odprli razstavo ..Zenska v gasilstvu”, likovne izdelke pionirjev likovnikkv na temo ..Preprečujmo požare ter eksponate iz zgodovine gasilstva, ki so jih zbrali pionirji zgodovinarji za srečanje v Brežicah. Konec junija sta v Brežicah napovedani še dve prireditvi: koncert slovenske ljudske pesmi v Posavskem muzeju s in kulturni teden v Artičah s koncertom bobnarskih skupin in pihalnih orkestrov iz raznih krajev Slo dne 29. junija. 13 odlikovancev Večina delavcev Na povabilo Stanka Rebernika, predsednika občinske skupščine v Brežicah, se e v petek zbralo na kratki slovesnosti trinajst odliko-v ancev iz delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij. Stiije so prejeli medaljo dela, sedem red dela s srebrnim vencem, eden red zaslug za narod s srebrno zvezdo in eden red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Z medaljo dela so bili odlikovani: Alojz Gramc, Jože Komočar in Dominik Matkovič iz Kovinoplasta na Jesenicah na Dolenjskem ter Jože Habinc iz Prevoza. Red dela s srebrnim vencem so Prejeli Martin Frigelj in rane Krošelj iz Prevoza, Ivan Lapuh iz Elektra Krško - enota Brežice, Viktorija Šavrič iz Zdravilišča Čateške Toplice, Anton Šinkovec iz Kovinoplasta na Jesenicah, Franc Zore in Nada Tomeš iz Prevoza. Mariji Dušičevi, kmetici iz Pavlove vasi, pa so ob tej priložnosti izročili red zaslug za narod s srebrno zvezdo za dolgoletno in nesebično skrb za rejence Red zaslug za narod : srebrnimi žarki je dobil Ivan Videnič iz Brežic, aktivni udeleženec NOB in vse povojno obdobje zavzet družbenopolitični delavec. To je bila zadnja skupina odlikovancev, katerim je odličja podpisal še predsednik Tito. Izgubam pristriči peruti Boljše poslovne rezultate v krški občini bosta omogočila rednejša oskrba s surovinami in reprodukcijskim materialom ter dosledno spoštovanje stabilizacijskih ukrepov V rezultatih četrtletnih obračunov se vidno odražajo zaostreni pogoji gospodaijenja. Podatki opozarjajo na poslabšanje likvidnosti. Skrčili so se rezervni skladi in sredstva na žiro računih, pa rudi krediti so omejeni. V prvem trimesečju je poslovalo z izgube deset temeljnih organizacij, od tega pet v tovarni „Djuro S?Jaj”. Med izgubnrji so bili še Rudnik Senovo, DES tozd Elektro Krško, Agrokombinat-tozd Kooperacija in tozd Meso ter Cestno podjetje—tozd Asfaltna baza in gramoznice. Tovarno papirja je pestilo nad neugodnimi carinami. deset tisoč gasilcev in dragih občanov, da so na sklepni prireditvi IX. gasilskega kongresa Slovenije prisluhnili govorniku Martinu Koširju, republiškemu sekretarju za ljudsko obrambo. (Foto: Teppey) j Kritično, brez olepševanja! »Brežiški komunisti smo trdno odločeni, da bomo vztrajali na poti, ki jo je začrtal predsednik Tito," so zbrani na konferenci sporočili predsedstvoma CK ZKJ in CK ZKS prizadevanj. Omeniti velja, da se gospodarjenje izboljšuje, kar so potrdili tako zaključni računi za 1979, kot tudi obračuni prvega četrtletja, če pri tem izzvzamemo I tiste izgubarje, ki životarijo že nekaj let, na primer Opekama in IMV, Dekorles kjer se otepajo tudi z neustrezno kadrovsko zasedbo. Med zelo dobrimi gospodarji pa so predvsem Tovarna pohištva, Livarna, Tozd ŽTP za vzdrževanje voz in tozd Orlica. J. TEPPEY ilovenijc pomanjkanje surovin, izgube pa pripisujejo tudi nizkim cenam na domačem trgu, večjim stroškom zaradi preusmeritve na kolubarski premog itd. V Celulozi se nadalje pritožujejo nad premajhno stimulacijo izvoza in Neekonomske cene so povzročile izgubo v senovskem rudniku, kjer spremlja proizvodnjo še vrsta drugih težav, kot so zadrege za rudarske delavce in težave z nabavo rudniške opreme in rezervnih E3—IM VELIČASTEN SPREJEM - Potnike „Vlaka bratstva in enotnosti” je danes teden v Krškem pričakalo nekaj tisoč občanov, katerim so se pridružili tudi ugledni družbenopolitični delavci iz republike. Gostje iz Srbije so med enournim postankom prisostvovali kulturnemu programu in prisluhnili dobrodošlici na slovendtlr tleh. V Krškem je ostala mešana srbsko slovenska delegacija in delegacija Bajine Bašte. (Foto: Jožica Teppey) Praznično v Brestanici Enako kot krška občina slavi v spomin na povratek izgnancev svoj praznik tudi brestaniška krajevna skupnost. Letos so zanj pripravili obsežen program prireditev, ki so ga zaključili v nedeljo. Med prazničnimi dnevi so bili seveda najbolj veseli otvoritve prizidka k poslopju osnovne šole in hkrati preurejene notranjosti starega dela. Vse novosti so prinesle še pet učilnic, prostor za knjižnico', pionirsko sobo ter kuhinjo z jedilnico. Slednji so dodali še oder, tako da je to izredno lep in primeren prostor za različne prireditve. To se je pokazalo že med prazničnim tednom, saj so se poglavitni dogodki odigrali prav tam. Seveda bo ta ustanova za boljše delo v celodnevni šoli nujno čim prej potrebovala še telovadnico. Upajo, da se jim bo ta želja uresničila v naslednjem srednjeročnem obdobju. Veselje pa je skalila stvar, ki jo bo treba čimprej urediti. Znano je, da so pri gradnji prizidka občani pomagali s samoprispevkom, da bi v šolskih prostorih dobili tudi prostore za krajevno ambulanto. To so sicer z otvoritvijo dočakali, ne vedo pa, kdaj se bodo vanje vselili tisti, ki so jim jih namenili. V praznične prireditve je sodila tudi svečana akademija, na kateri so podelili bronasta priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda”. Prejeli so jih: Delavsko kulturno društvo ,.Svoboda”, „Društvo upoko-jencev“ Albin Zlosel, Silvan Mozer, Tončka Pečnik, Štefan Vuk in Milan Vovk. delov. Proizvajalci te opreme, žal, nimajo zadostnih zmogljivosti, da bi pravočasno ustregli premogovnikom, oskrba iz uvo za pa je zelo neredna in dolgotrajna. Tozd Elektro Krško navaja kot vzrok za izgubo izpad prihodka od električne energije ter velike stroške za dobavo energije iz drugih omrežij. Tozd Agrokombinata Meso Kostanjevica ugotavlja, da sedanje odkupne cene mesa ne dopuščajo zadostne oskrbe z mesom, medtem ko tozd Kooperacija računa na boljše poslovanje v drugi polovici leta. ko se bo začela prodaja pri-delkov. V asfaltni bazi na Drnovem, kjer so v prvem četrtletju sicer količinsko veliko napravili, so imeli prav tako izgubo. Za vzrok navajajo prenizke prodajne cene, ki močno z aostajajo za podražitvijo surovin. Kovinarsko in SOP je v prvem trimesečju močno prizadelo zmanjšanje naročil, ker so uplahnili krediti za investicijsko opremo. Motnje v proizvodnji je povzročalo še občasno pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Težave je pričakovati tudi v gradbeništvu. Čim bolje se bodo pripravili na zmanjšan obseg investicij, tem laže jih bodo prebrodili. Kdor bo dobro delal, bo še vedno našel investitorja. V Lisci na Senovem, kije vezana skoraj izključno na uvoz materialov, se prav tako bojijo zastojev v proizvodnji. Kar zadeva izvoz, bo ta odvisen predvsen od nemotenega razpolaganja z uvoznimi pravicami, od redne oskrbe z reprodukcijskim materialom in surovinami, zato znotraj de-lovnih organizacij povečujejo odgovomosl za gospodarjenje in uresničevanje že sprejetih stabilizacijskih ukrepov. ^ '* V-jfc jsl« DEfl p LETOS TRI NAJVIŠJA ODUČJA - Na slavnostni akademiji v počastitev 7. junija, praznika krške občine, je predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc izročil častna priznanja z medaljo Ivana V. Valvasorja diiektoiju Temeljne posavske banke Krško Ivanu Glogovšku (dragi z leve), direktorju še ntjemejske Iskre-tozda Upori Ludviku Simoniču (v sredini) in upokojenemu profesoiju agronomije Francu Vardjanu iz Leskovca. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE S SLOVESNOSTI - Stanko Rebernik izroča odlikovanja. (Foto: J. T.) DARILO - Delegacija iz pobratene Bajine Bašte je na svečani akademiji na predvečer krškega občinskega praznika izročila Krškemu spominski album s Titovega obiska v njihovi občini, krški predsednik Silvo Gorenc pa je Bajini Bašti poklonil Titovo plaketo, delo domačega umetnika Vladimira Štovička. (Foto: J. Teppey) TROJE PLAKET - Ob ..Vlaku bratstva in enotnosti” so jih podelili v vseh slovenskih občinah, ki ga imajo v gosteh. Medobčinski koordinacijski odbor je v krški občini z njimi nagradil ..Muzej izgnancev Brestanica^’, Karla Šterbana in Lojzeta Stiha. Listino bo prejelo 5 posameznikov in organizacij, „Za-hvalo” pa 22 posameznikov, delovnih organizacij in skupnosti. PRIZNANJE GASILCEM - Ko smo v naši zadnji številki pisali o bronastih priznanjih ..Osvobodilne fronte”, ki so jih podelili ob prazniku leskovške krajevne skupnosti, smo bili napačno obveščeni, da je enega med njimi prejela KS ZRVS. Tretjega med društvi so prisodili leskovškemu ..Gasilskemu društvu”! OKTETOVA DESETLETNICA -Minulo soboto so v samostanski cerkvi v Kostanjevici počastili desetletje delovanja ..Kostanjeviškega okteta”. Na jubilejnem koncertu sta z njim zapela tudi okteta ,.j|o janski fantje” in ..Bratov Pirnat . NOVA USMERITEV - Znovi"! šolskim letom jo odpirajo v krSKe „ Šolske m centru”. To bo šola papirne stroke, ki potrebe ..Djurc Salaja” izdelovalec celuloze in kartonažerje. Izvedeli združeno delo za tovrstno razpisalo več kot 40 štipendij. DESET SKUPIN - TradiC*tad£' občinska revija otroških ^nin^ skih pevskih zborov je bila ^jjpci petek ie nas.oPf osnovni deset ‘bili ______________ . udeležili ker s tremi zbon osnovni šoli. Na njej je _jj* a so deset zborov, najbaj števun bili Senovčani, ki so Složnost, vredna posnemanja Pobude za delovanje v KS Loka prihajajo iz vaških odborov — Denar oplemenitijo z delom — Rešili so že vrsto ritocmh vprašanj — Piipravljajo anketo , j^e nekaj let je samouprava v Loki pri Zidanem mostu primer, kako naj bi bila v praksi samoupravno organizirana krajevna skupnost. Zato ne presenečajo priznanja — med njimi je celo zvezno — P1*! številni obiski delegacij v tej krajevni skupnosti. Zadnjikrat se J® lahko prepričala o učinkovitosti razmeroma izvirne poti tudi oelovna skupina CK ZKS. Pred uvadbo delegatskih odnosov °raj ni bilo krajevne samouprave, Poudarjajo Ločani, Alojz Vidic pa romno pripomni, da si pravzaprav 0 Kmislili nič novega. Vzpostavili ® soodvisnost med materialno snovo in krajevno samoupravo; na-SZDi0 tretl bb,5ih vaških odborov iih so bil» zgolj na papirju, so oblikovali lest. Na Razboiju, n A®1’ v Okroglicah, Loki, Račiči in aaežu prevzemajo vaški odbori po-8 Političnih skoraj vse naloge pri tnunalni ureditvi. Združeno zani-Jjnje vaščanov, tako politično kot luPotno, to je komunalno, je za-wat pokazalo izjemno ugodne re-Da d’ ZlaSt' P” Ruzborčartibi manj 1 * Čadežu, kjer je usklajevanje in-v-v maloštevilnih vaščanov na no območju precej bolj zahtev- ** odbori vse bolj preraščajo v iih n 6 nove topnosti, imenujejo vaške skupnosti, kjer potekajo dom^ca^e* ^am* vzdržujejo vaške “nancirajo vodovodin pokopa-tkSkratka’ ker so skoraj brez re-živijo ..komunalno” zelo poce-za širše akcije se o solidarni dogovorijo na ravni krajevne upnosti, kjer je tudi računovodski Veljavnost načela „Čisti ra- čuni - dobri prijatelji” potrjujejo z uvedbo ..kartice” za vsak vaški odbor, vodovod, pokopališče itd. posebej! Kot dobri gospodarji pa vsak dinar (največ sredstev dobijo pri občinski komunalni skupnosti) z marljivim prostovoljnim delom in še kako drugače tudi do osemkrat oplemenitijo. Predvidevajo, da bo na območju KS Loka samo letos za 8 milijonov naložb; zagotovljeno imajo izvajanje del za nad 4,5 milijona dinarjev, z republiško skupnostjo za ceste pa se dogovarjajo za asfaltiranje okoli 3 km dolgega odseka med Bregom in Račico, ki je bil že v prejšnjem srednjeročnem načrtu. Ena najpomembnejših pridobitev krajevne samouprave v KS Loka je nedvomno sprotna obveščenost vaščanov. Omogoča jo prisotnost delegata iz sleherne vaške skupnosti v skupščini krajevne skupnosti. Ker je delegat za to isti kot za skupščino na občinski ravni, ve, kaj se bo dogajalo v vasi, krajevni skupnosti in v občinski skupščini. Seveda je za odgovorno odločanje pomemben vmesni člen, skupščina KS, kjer se neposredno soočajo interesi vaščanov na ravni krajevne skupnosti, saj se dogovarjajo z delegati družbeno- j političnih organizacij, delavci iz združenega dela in kooperantu Živa povezanost vaščanov pripomore k učinkovitemu reševanju številnih drobnih, a za dobro razpoloženje ljudi še kako pomembnih živ- | ljenjskih vprašanj. Tako so pred kratkim dosegli, da šolski avtobusi vozijo učence iz celotne krajevne skupnosti v Loko, in ne več v Sevnico. Jeseni bo pričel delovati otroški vrtec; že doslej, ko so malčki lahko prihajali enkrat oziroma dvakrat v tednu, je bil odziv izreden. V Loki pričakujejo, da bodo v kraju imeli vsaj enkrat na teden tudi zdravstveno ordinacijo. Morda bo anketa, ki jo pripravljajo, pokazala še druge potrebe. Ne dvomimo, da j ne bi bila prizadevanja tudi za ureditev telefonije, elektrifikacijo šestih hiš v oddaljenih hribovitih vaseh, boljšo oskrbo trgovine in zlasti mesnice, uspešna. Potrebno bo le še nadaljnje složno delo vseh družbenopolitičnih organizacij; posebej odgovorne so naloge komunistov, ki bo-1 do družbo gotovo lahko vzdrževali pritisk profesionalizacije, saj, kot pravijo v Loki, „želimo delati nepoklicno, ker je to bistvena lastnost samoupravljanja." PAVEL PERC So mladi brez stališč? Sevniško mladino tarejo težave, zato uspehi niso najboljši SO - Delavci sevni-trfu? dd o vodstva, ki spada v Kiski tozd novomeškega Cestne-P Podjetja, so prejšnji mesec teraeljito zakrpali gavno cesto ,v Snjeri Krškega, zatem pa so se 'otili še sevniških ulic, na kate-™ so ostali sledovi prekopavanj Za polaganje telefonskega kabla. (Foto: D. R.) BUCKA: TRGOVINA BO lQfii iSe’ k° do oktobra 1 končno le rešeno vpra-trgovine na Bučki, otudi še ni gotovo, kako s krediti, bo Mercatorjev metijski kombinat iz Sev-.Poskrbel za gradnjo gQvme, ki bo lahko zado- BučkVa*a Potre^e krajanov n ~ke in okoliških vasi. £evna pridobitev nnu Jkraia konec oktobra teklo%e.leto’-ko bo p°-fiučk0. 1 I j V let od napada na dolenjski list« Ly§ako družino Na nedavni konferenci OK SZDL so kritično pretresli dokaj težav sevniške mladine, iz razprave pa povzemamo tole: Delegati občinskega sindikalnega sveta, ki so najbolj zavzeto posegali v razpravo, so opozorili, da družbenopolitične organizacije nimajo usklajenih programov, nekatere pa delajo celo brez programa. Premalo je dogovarjanja o nalogah, ki bodo bolj prispevale k spremenjenemu odnosu do ZSMS. Sindikat je1 bil pred časorn celo bolje organiziran, bolj je vključeval mlade. Čeprav so v OK ZSMS precej ubadajo sami s seboj piedvsem z organiziranostjo, bo vendarle potrebno storiti kaj določnega. Veliko namreč pove podatek, da ima mladina le 13 osnovnih organizacij v združenem delu. V mladinski organizaciji bo potrebno več resnega političnega dela, ki naj se zrcali v tem, da bodo mladi imeli svoja stališča. Tako jih zaenkrat npr. v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine sploh ni čutiti. Po drugi plati pa so mladi nedvomno najbolj dejavni v kulturi, pri ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB in na športnem področju. Tudi informiranju posvečajo veliko pozornost, saj izdajajo svoje glasilo. V krajevnih skupnostih bo potrebno pripraviti več delovnih akdj, kakršni sta bili na primer tista za zgraditev radiokluba v Sevnici (v dobrem letu so opravili kar 4000 prostovoljnih ur) in akcija čiščenja obrežja Save. Ob kroničnem pomanjkanju prostorov je nesprejemljivo, da so nekatere zapuščene šole za mlade zaprte. Odpraviti bo potrebno tudi zaprtost posameznih društev in pomanjkanje mentorjev. Na takratni konferenci SZDL o problematiki mladih pa je .izbila sodu dno” misel Anice Hoijak, češ da mladina že vsj leta glede denarne SEVNIŠKI PABERKI ‘NVALIDOV SEVNICO javlja * ^validi vse pre- ;Cesti J° v Pi^ni društva. Tam-od l c a Brad 2) lahko vsak to-sttle nasvi.* ure dobijo ko- lumno v skr«3 pomoč* Torej kar •*} boste ^no Plsamico! Več- k w°ljni *pi wata. boU boste žaram H™dstvo dru^a= Ce ij> vffi|noPripoinoglfk ul Jp^TN^t.Jl^^NSKA NO-fcftait. C1GA. se poslavlja do 4el >sta, knTVe Poslavlja do lleta devetih l? ru pridel iesensk> trn!!5.0 Boštani^ malega nogo-i in zamHram Prav tolikokrat nroštvf n !0 vodij° med de-Boštanj je tako zbral 18 točk. Log 14, tretjeuvrščena Kamenica in četrta Blanca pasta zbrala po 13 točk. Najučinkovitejši strelec je Ivan Kmetič (Boštanj) s 16 zadetki, drugi je Jože Lisec (Log) z 12 zadetki itd. ŠIRITEV OBČINSKE KNJIŽNICE, obnova sevniškega gradu in pomoč pri delovanju delavske pihalne godbe pri GD Sevnica - to so prednostne naloge na • področju kulture v sevniški občini. Sicer pa je znano, da primanjkuje mentorjev (zlasti za glasbeno izobraževanje) in da delovne organizacije svojih kulturnih programov ne načrtujejo dolgoročno. Kot zanimivost pa še to: Sevničani bodo skušali ugotoviti, kdaj je bila ustanovljena partizanska knjižnica na Okroglicah, da bi tamkaj odkrili spominsko obeležje. USPELE AKCIJE RK Akcije Rdečega križa v trebanjski občini so uspele. Krvodajalskih akcij se je udeležilo 684 krvodajalcev, medtem ko podatki o zbiranju oblačil še niso vsi znani. V Trebnjem so zbrali okoli 1000 kilogramov oblačil, na Mimi 800 kilogramov, po-I datke iz Mokronoga in ostalih krajev pa bomo objavili kasneje. Praznite Mirenčanov Praznik krajevne skupnosti Mirna je minil v pogledu pa dosežene rezultate — 25 let samoupravljanja v »Dam Japonci v Iskri Med bivanjem pri nas so si ogledali turistične kra-1 __________je_____________ Skoraj vsi stroji za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev v novi „Iskrini” . tovarni v Mokronogu so \ japonske izdelave. Japonska • j firma CKD, ki proizvaja te stroje, zaposluje 3.000 delavcev, bruto produkta pa ima okoli 160 milijonov dolarjev. Njeni stroji za proizvodnjo neonskih luči in “BvkiSki Mm I podpore ni v enakem položaju z drugimi D PO. Ob rešitvi tega vprašanja bi bilo odveč govoriti, da je sekretar OK ZSMS najslabša, a najbolje plačana tajnica v občini. Pričakovali bi lahko tudi manj administriranja in več živega dela z mladimi v sevniški občini. ' P. PERC Združeni laže kljubujejo Pestra dejavnost sevniškega društva invalidov Sevniško društvo invalidov sodi po razvejeni dejavnosti med boljša društva pri nas. Članstvo je v šestih letih povečalo skoraj za štirikrat; leta 1974 jih. je bilo komaj 89, letos pa že 33S. V občasnem gasilu Utrip življenja svetujejo članom, širši javnosti pa razgrinjajo pomembno poslanstvo društva. V ospredju zanimanja sta šport in rekreacija, saj je razgibavanje in družabno srečanje za človeka s telesno okvaro zelo pomembna. V streljanju z zračno puško dosegajo vidnejše rezultate v republiki, privrženost šahu pa so dokazali tudi z nedavno vzorno pripravljenim republiškim prvenstvom v Sevnici. Trim srečanja potekajo ob sobotah v dvorani sevniškega Partizana, sproščali pa se bodo tudi na prostem, pred boštanjsko osnovno šolo ali na sevniškem gradu. Razmeroma dobro je razvito iz-letništvo pa tudi socialni dejavnosti in obiskom težjih invalidov na domu posvečajo precejšnjo skrb. Finančna „odeja” je prekratka zlasti za športno-rekreativne dejavnosti, čeprav poleg občinske izobraževalne, kulturne in telesnokultume skupnosti primakne pomemben delež tudi republiška Zveza društev invalidov. Ta pozornost ni slučajna, saj ocenjujejo, da program dela sevniških invalidov prekaša njihove zahteve. Z občinskimi interesnimi skupnostmi bodo skušali najti skupen jezik tudi z zdravstveno skupnostjo, kije podpisala sporazum o financiranju društva, obveznost pa še ni izpolnila. Ko invalidi pravijo, da je družba premalo storila zanje, imajo v mislih predvsem neurejen dostop do dvoran, javnih prostorov, nesprejemljivo je zgovarjanje avtobusnih prevoznikov, češ da sedeži niso označeni za invalide zato, ker morajo spremeniti svoje pravilnike. Načrtovalci novogradenj naj bi upoštevali invalide, ne le v sevniški občini, kjer je društvo preko stanovanjske skupnosti sprožilo te zadeve, temveč povsod. Sevniško društvo invalidov, ki je na zadnjem občnem zboru za predsednika znova izvolilo požrtvovalnega Franca Žvegliča, je sklenilo razširiti dejavnost v vse krajevne skupnosti, z ustanovitvijo aktivov zaposlenih delavcev pa še v združeno delo. P. PERC : Praznovanje krajevnega praznika mirenske krajevne skupnosti je bilo posvečeno revolucionarnemu življenju in delu tovariša Tita, 35-letnici osvoboditve in 30-letnici samoupravljanja. Tako se je v okviru praznika pretekli petek zvrstila vrsta prireditev. Najprej so imeli učenci te osemletke uro zgodovine pri spomeniku NOB na Rojah, ob 13. uri pa je bila na dvorišču „Dane” proslava, katere so. se udeležili mnogi delovni ljudje, šolarji in delavci te tovarne. Na proslavi je govoril Miran Bizjan, predsed- nik predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, šolarji mirenske osemletke pa so izvedli kulturni program. Po koncu proslave so na pročelju tovarne odkrili spominsko ploščo ob 25 - letnici samoupravljanja v „Dani”. Prireditve se je udeležilo tudi 11 dosedanjih predsednikov delavskih svetov v ,,Dam”, ploščo pa je odkril prvi predsednik delavskega sveta Polde Ajdišek. V popoldanskih urah so bile na športnem igrišču pri mirenski osemletki številne športne in kulturne prireditve, ob 20. uri zvečer pa je bila še slavnostna akademija, na kateri so bile prikazane številne dejavnosti mnogih mirenskih društev in organizacij. i elektrolitskih kondenzator-5 jev pa delajo že v NDR, ? Franciji, Italjji, Libiji, Švici in še kje. Njihove stroje, ki so izredne kvalitete, so v: S Mokronogu montirali japon- j j ski monteiji Ikuo Ono, Ma-I • sami Ogavva in Kenzo Hoso-S no. V kratkem razgovoru soj povedali, da so se v tem j kratkem času, kar so bili pri j nas dodobra seznanili z j našimi delavci in so se o; njihovih sposobnostih izrazi-: li zelo pohvalno. Prepričani: so, da bo proizvodnja stekla j brez zastojev, kar bo verjet- r no še okrepilo že doslej' dobre stike med Iskro in CKD. Vendar njihovo bivanje le ni potekalo samo v znamenju dela, čeprav so | bili tudi njihovi mokronoški j gostitelji polni pohval glede j japonske prihodnosti. Med ' bivanjem pri nas, ki ga je nekoliko motila le drugačna { hrana, so si ogledali okolico Mokronoga, pri čemer seveda ni mogel izostati obisk zidanice, kjer so Japonci pokusili naš cviček. Hkrati so obiskali glavne turistične : delavci odnesli tudi domov: ŠTEVILNA UDELEŽBA - Na prodam v „Dani” se je zbrala ker precejšnja množica ljudi, med njimi številni gostje. Na prodavi je govoril Miran Bizjan, predsednik predsedstva občinskega sveta Zveže sindikatov Trebnje. ODKRILI SO PLOŠČO — Spominsko ploščo ob 254etnid samoupravljanja v „Dani” je odkril pivi predsednik delavskega sveta Polde Ajdišek. IZ KRAJA V KRAJ LEPŠA ,JDANA” - Te dni se naselja blatno potovanje do stano- okoli mirenske .Dane” trudijo ples- vanj presedati, zato so krepko karji, ki bodo polepšali pročelje te p§unih v roke in sami uredili pot. tovarne. Vse to je seveda vredno pohvale, prav pa bi bilo, če bi polepšali tudi pročelja ostalih hiš v tem kraju, še posebej tista ob cesti, na katerih se močno pozna cestni metež. GRADNJA NAPREDUJE -Gradbeniki hitjjo pri gradnji Agro-strojeve tovarne. Medtem ko je bilo gradnje doživela toliko žolčnih napadov, zgrajena v rekordnem časa UDARNIKI S HRIBA - V tej rubriki, ki je zelo cenjena in brana (po odmevih sodeč nekateri preberejo samo to in nič dragega), smo že pisali o blatni poti, ki vodi k blokom na Pavlinovem hribu. Očitno je začelo stanovalcem tega MLADI V VRSTAH RK .sekakor je to podvig, ki se ga mestni prebivalci ne lotijo tako riahka, ker mislijo, da morajo dobiti take teči vse kar na krožniku. POSLOVNEŽEV SE IN ŠE -Kako močno se je Trebnje razvilo v zadnjih letih, priča tudi izredno zanimanje Trebanjcev za poslovni vlak. Mnogi se namreč zanimajo za notovanje z njim, kar pomeni, da je med Trebai\jci veliko poslovnežev. In kjer je veliko poslovnežev, je verjetno tudi dosti poslovanja. Pa drugega jim tudi ne preostane, saj je potovapje z avtobusom vse prej kot ugledno, še posebno, če se začne na trebanjski avtobusni postaji. zanimivosti Slovenije. Zanje : so pripravili obisk Bleda in j j Postonjske jame, ki sta na j j Japonce naredila namočnejši • : vtis. Te vtise bodo japonski • • na Japonsko, v Komaki pri j • Nagoyi, kjer je njihova fir- j j ma. Enako dobre vtise pa so j j iz Ja ponske, kjer so sel i seznanjali z njihovo tehnolo- S : gijo, odnesli tudi naši doma- : : či delavci, ki so pri sporazu- j { mevanju z njimi tudi poma- • jgali. j J. S. • Pred kratkim je bil na Mirni sprejem prvošolčkov v podmladek Rdečega križa in osmošolcev v krajevno organizacijo RK. Na prireditvi so poleg izkaznic in značk podelili nagrade za tri najboljše spise o Rdečem križu ter eno nagrado za likovni izdelek. S takimi akcijami krajevna organizacija RK spodbuja delo mladih v svojih vrstah. Ze doslej je imela ta organizacija močno podporo na mirenski osemletki in v delovnih kolektivih. Mladi so namreč pripravili veliko akcij, ki so vse uspele prav zaradi njihovega požrtvovalnega dela. MALA ŠOLA O ZVRSTEH PISANJA Glede na to, da je bil v trebanjski občini v organizaciji Zveze kulturnih organizacij seminar o obveščanju in arhivsko-dokumentacijski dejavnosti, ie moč pričakovati, da bodo k nam kar deževali kvalitetni prispevki o kulturi in dejavnosti na tem področju. Prav pa bi bilo, ko bi na takih seminarjih govorili tudi o zvrsteh v časopisih. Če bi bilo o njih ljudem kaj več znanega, se morda ne bi tako pogosto dogajalo, da bi šale brali kot resne članke in članke kot šale Tu gre za našo rubriko Iz kraja v kraj ali Trebanjske iveri, v kateri na šaljiv način obravnavamo obrobne, pa tudi resne dogodke. TREBANJSKE NOVICE 11609) Naslednje leto zraste zorilnica V Indrustriji gradbene keramike v Račjem selu vlagajo velike napore za zmanjšanje izgub Industrija gradbene keramike v Račjem selu, ki se zaradi nedokončane investicije od vsega začetka otepa z velikimi teto vami, po&uša z vsemi silami najti rešitev iz zagate. Hkrati s prizadevanjem vseh političnih dejavnikov v občini in republiki ter ob podpori delovne organizacije Slovenija ceste - Tehnika išče možnosti, da bi vendarle zaključila investicijo. Ob tem pa že tečejo dogovori z bankami, da bi zmanjšali obveznosti. Direktor Marijan Umek je povedal, da razgovori z bankami potekajo ugodno in so bili tudi že doseženi nekateri us] hi. Po tem bodo zmanj obrestno mero na 6 do 4.5 me- šali šnje količine v Zvezno republiko Nemčijo, Italijo in Združene dižave Amerike. Italijani bodo kupili 80.000 kvadratnih metrov ploščic, Nemci za okoli 500.000 mark, kupcu iz Zdru- ženih držav pa naj bi do konca leta dobavili okoli 50.000 kvadratnih metrov ploščic. Skupaj naj bi Industrija gradbene keramike do konca leta izvozila za okoli 10 milijonov deviznih dinaijev, kar bo v zadnji posledici prineslo precejšnje dinarske učinke, saj po dogovorih v okviru delovne organizacije ostali tozdi, ki potrebujejo veliko deviz, te plačujejo za 40 odstotkov dražje. - J. SIMČIČ 1,; *.. odstotka, hkrati pa nq bi te kredite odplačevali na daljše roke. Bolj kot manjšanje ati lajšanje kreditnih obveznosti j je za ta kolektiv zdaj pome: no, da dokonča in dopolni vse pogoje za nemoteno odvijanje t< 'mološkega procesa. V ta n men bodo že do konca naslednjega leta montirali v tovarni tri nove stiskalnice, postavili dodatno linijo in zgradili zorilnico gline. Prav ta naj bi namreč omogočila neprekinjen in nemoten potek proizvodnje, ki je bil doslej veliko-kiat odvisen od vremenskih razmer, kar je v deževnem vremenu ali v zimskem času povzročalo zastoje ali slabo kvaliteto izdelkov. Zorilnico gline bodo v tovarni zgradili do septembra naslednjega leta. Ta delovni kolektiv, ki se je notranje že dokaj konsolidiral, čeprav ima občasno še težave zaradi velike fluktuacije delovne sile, zlasti pa odtoka te delovne sile k zasebnim obrtnikom, ki na različne načine to delovno silo privabljajo, vlaga napore za izboljšanje stanja tudi na drugih področjih. Zlasti gre tu za napore za povečanje izvoza, še posebej na konvertibilno področje. Tako bodo letos poleg izvoza ploščic v Sovjetsko zvezo, kamor bodo poslali 4.000 kvadradnih metrov ploščic, izvozili tudi precej- r~ Kmetija brez naslednikov? Noben izmed Zagorjanovih otrok ne namerava ostati na kmetiji — Kmetje ne dobe kreditov za obnovo hiš Tudi Drago Zagorjan je eden izmed tistih dolenjskih kmetov, ki sicer so usmerjeni v sodobno kmetovanje, a zato pri pridelovanju še ne dajejo prednosti eni sami kulturi. Zato se je seveda kot dolgoletni kooperant kmetijske zadruge udeležil zbora pridelovalcev krompirja na Mimi. Tako kot z vsakim kmetom se tudi z njim pogovor suka okoli njihovega položaja in vrednotenja dela, ki ga vlagajo v pridelovanje hrane. Prav pridelovanju hrane namreč posvečamo vse več pozornosti, govorimo celo, da je to strateška naloga naših kmetov. Žal pa ne gre v korak s tem govorjenjem tudi resnični položaj kmetov. Res je, da je zdaj njihovo življenje veliko lažje, kot je bilo pred desetletjem, prav tako so bila v posodobitev kmetij vložena velika sredstva; vse to je resnica, ki ji kmetje ne oporekajo. Želijo si le več socialne gotovosti, želijo si vse tiste ugodnosti, ki jih imajo delavcu Tudi Zagoijan pravi, da bodo nekateri njegovi sošolci, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, kmalu začeli uživati zasluženo pokojnino, medtem ko bo on moral delati, dokler mu bo dopuščalo zdravje. Kaj drugega mu namreč ne preostane, saj njegovi trije otroci ne mislijo ostati na kmetiji. Najstarejši je že izučen orodjar, srednji se uči za trgovca, najmlajši pa hodi v sedmi razred in želi postati voznik. V Zagorici, kjer je Zagorjan doma, ima 18 hektarov zemlje, 2 hektara pa ima še v zakupu. Žal pa je ta zemlja razmetana na vseh koncili in : k*'mi krajih, do najbolj oddaljene njive pa je kar 6 kilometrov. In po Zagoijanovem mnenju poteka zložba zemljišč vse prepočasi, čeprav v njegovem koncu od nje niti ni kaj dosti pričakovati. In z ženo si še želita, da bi obnovila hišo, kar si ob skrbi za toliko zemlje in ob reji 23 glav živine tudi zaslužita. Toda kmetje za obnovo stanovanjskih hiš ne morejo dobiti kreditov. Morda je tudi to eden izmed razlogov, da Zagorjan nobenega izmed otrok ne usmerja v kmetijo. J. S. TEŽAVE BODO MINILE - Delavci Industrije gradbene keramike v Račjem selu,ki se že od začetka bojujejo z velikimi težavami, pričakujejo, da se bodo ob pomoči družbe izkopali iz njih. (Foto: J-Simčič) Resolucija pristrigla načrte Tfflbanjsfco šolstvo se bo pri porabi ravnalo po resoluciji — Tud« CHS bo prizadet PateUi p »nadrl jek je bila v vprašaajii V okviru finančnega načrta je bilo na seji največ govora okoli sanacije začrtanih programov, ki bodo morali biti usklajeni z zahtevami resolucije. Tako se bo zmanjšal fond ur za prostovoljne dejavnosti, sredstva za osebne dohodke se povečajo le za 15 odstotkov, pri sredstvih za materialne izdatke pa je upoštevana lanska realizacija ob 22-odstotnem povečanju, kar pa bo še premalo, in bodo morale šole speljati svoje posebne sanacijske programe. Ukrep, ki bo prizadel učitelje neposredno, pa je, da letos ne bodo izplačevali dodatkov za večštevUčne oddelke in za delo na podružničnih šolah. Vse, kar je v zvezi s financiranjem šolstva, bo tako in tako sprejel zbor združenega dela trebanjske občinske skupščine na podlagi sporazuma o svobodni menjavi dela. Finančna ocena pa bo narejena na podlagi ocen iz sporazuma in dohodkov, določenih s sklepom prejšnje seje skupščine OIS, kar Ttefeo^em M. seja skupščine ob črne. Delegati M na seji _-tega sporazuma o svobodni za šdo v naravi in nekaterih drugih znaša nekaj čez 70 milijonov dinarjev. Od tega bo 50 milijonov porabljenih za osnovno šolstvo, vse ostalo pa bo po* rabljeno za organizacijo letne in zimske šole v naravi, za vzdrževanje in nakup šolskih vozil, nakup brezplačnih učbenikov in za strokovne službe skupnosti. Poleg ostalih zmanjšanj bodo manj sredstev porabili za nakup brezplačnih učbenikov, manj denarja bodo porabile tudi strokovne službe občinske izobraževalne skupnosti. Kljub-omejitvam pa ne bodo bistveno okrnjene dotacije in pomoč za društva, kot so Rde# križ, društvo invalidov idr. RAZPRAVLJALI BODO O POSLOVANJU Za ponedeljek, 16. junija, je v Trebnjem sklicana 16. redna seja vseh zborov občinske skup ščine, po njej pa bodo še posebna zasedanja zborov združenega dela in krajevne skupnosti. Na zasedanju zbora združenega dela bodo delegati med drugim razpravljali o trimesečnih poslovnih rezultatih. OKLEŠČENA OBNOVA Za primer, kako se da t mah premišljenega odnosa do družbenih dobrin prihraniti kakšen dinar, so lahko kuharice v mirenski osemletki Z dozidavo šole je bilo na voljo tudi nekaj denarja za obnovo kuhinje. Seveda ie Kovinastroj iz Grosupljega pripravil kar za 770.000 dinarjev „težko” ponudbo-' Občinska izobraževalna skupnost je ponudila za prenovo kuhinje 350.000 dinarjev. Vendar kuharice te ponudbe niso zagrabile t obema rokama. Malo so pogledale po kuhinji in odkrile, da nove nape ne potrebujejo, pomivalni stroj sicer pride prav, a se da skoraj lepše pomivati tudi brez njega. Na zadnje so kuharice izbrale za 100.000 dinarjev opreme za svojo kuhinja Jasno je, da so bili odgovorni iz občinske izobraževalne skupnosti veseli tako premišljenega izbora opreme. Denar, ki bi šel zanjo, bodo lahko porabiti kje druge. Šola, ki živi družno s krajani Prizidek za mirensko osemletko bo dograjen do jeseni — Dejavnost se bo s tem še razmahnila V dneh pred 6. junijem, ko krajevna skupnost Mirna praznuje svoj praznik, imajo učenci miren&e osemletke polne roke dela. Njihova šola je namreč prva srčika kraja in skupnosti, saj ob takih priložnostih poskrbi za izvedbo proslav, hkrati pa je tesno povezana z vsemi delovnimi organizacijami, družbenopdlitičnimi organizacijami in društvi. katero poteka sodelovanje še za kanček bolj zgledno kot z drugimi delovnimi organizacijami. Ko je „Danino” skladišče v Pred petnajstimi leti so na Mimi praznovali 150-letnico osnovnega šolstva, leta 1969 so predali namenu novo šolsko poslopje, z vsemi ostalimi dejavnostmi, ki jih na tej šoli opravljajo, pa prav zdaj dosegajo enega izmed vrhuncev. Vendar o tem kasneje. Trenutno je na šoli 300 učencev, ki so porazdeljeni v 15 rednih oddelkov, zraven tegr pa imajo še 3 oddelke podaljšanega bivanja, 5 oddelkov s prilagojenim programom in 1 oddelek za delovno usposabljanje. Na šoli imajo tudi internat za umsko prizadete otroke, v katerem živi 23 otrok. Delovna deupnost šteje 42 članov, od tega je 12 članov tehničnega osebja. Ravnatelj šole Ivan Kramer je povedal, da šola uspešno rešuje vsa kadrovska vprašanja, saj precej delavcev študira ob delu in bodo najkasneje do naslednjega leta uspešno opravili šolanje. Še posebej so zado- voljni, ker so pridobili nov kader za estetsko vzgojo, kjer so najbolj občutili pomanjkanje. Ko je Ivan Kramer govoril o ostalih dejavnostih na šoli in okoli nje, je dejal: „Naša šola je dokaj blizu določilom zakona o šolstvu, saj v resnici postaja središče družbenega, kulturnega in športnega življenja v kraju in krajevni deupnosti. Naša šola pripravlja proslave za delovne organizacije, hkrati je v njej izredno razvito športno življenje. Organizirali pa smo tudi že več drugih akcij, med stalne naloge pa šteje razvijanje in ohranjanje tradicij NOB.” Tudi sodelovanje z delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo je na visoki ravni. Predvsem gre tu za pomoč pri izvajanju programa del, ki jih ima šola, hkrati pa za krepitev materialnih pogojev šole. Pokroviteljica šole je delovna organizacija „Dana” z Mime, s Ivan Kramer Skopju prizadela poplava, so pri prebiranju še uporabnih izdelkov sodelovali učenci mirenske osemletke, prav tako pa so mirenski učenci zelo pomag3li „Dani” pri zbiranju starih steklenic. Tudi na proslavi ob obletnici samoupravljanja, ki je bila pretekli petek v „Dani”, so sodelovali učenci osnovne šole. Kako tesno je sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami, lahko dobro pokaže primer igrišča, ki je dobilo razsvetljavo Erav ob pomoči vseh delovnih olektivov. Z delom in denarjem so pomagali.Gradbeno in opekarsko podjetje Mima, KPD Dob, IMV—TOZD Tovarna opreme, Kolinska. Tako je razsvetljava igrišča veljala samo 250.000 dinaijev, je pa velika pridobitev za vse krajane. V okviru šole in kraja namreč' deluje cela vrsta športnih sekcij, košarkarska, rokometna, ki na tekmovanjih dosega precejšnje uspehe. Še najbolj pa so na šoli ponosni, da se s prekinitvijo šolanja ne prekine športno udejstvovanje. Doslej se mladi v resnici niso imeli kam dati. Seveda se vsi, ki na tej šoli delujejo, ne mislijo zadovoljiti z doseženim. Ob šoli že raste nov prizidek, v katerem bodo še bolj kot doslej lahko razvili interesne dejavnosti, med njimi tehnično vzgojo, za katero že pripravljajo izredno moderen kabinet, kar pa je spet v skladu s potrebami usmerjenega izobraževanja. V njem bo prostore dobila šolska knjižnica in de- lovna skupnost nekaj novih prepotrebnih pisarn. Na šoli je dobro razvito tudi samoupravno življenje, to je v pionirski šolski skupnosti, mladinski organizaciji in v šolskem športnem društvu. Prav tako je dobro razvito samoupravno življenje v interesnih dejavnostih, katere so dobro povezane z izvajanjem programa Ljudske tehnike, društva Svobpda, Rdečega križa in krajevno organiza- cijo ZSMS. Tudi z borci je dobro sodelovanje, radi p3 da bi se učenci pri razvijanju ohranjanju tradicij NOB še boj) zavezali. Zato so že dali pred' log, da bi se njihova šola poimenovala po Zahodnodo' lenjskem odredu. Slavnostn sprejetje tega imena pa počakalo do jeseni, ko bod predali namenu novi šo*8* bo prizidek. J. S- SRČIKA KRAJA - Mirenska osemletka ie v resnici po srčika kraja in krajevne skupnosti. V njej se začne mar* akcija, kulturna prireditev, tekmovanje. TREBANJSKE NOVICE -— . 1 št 24 17 NADNJE DEJANJE — Končno so Črnomaljci dočakali,da se dela Pfl urejanju ceste skozi občin&o središče res bližajo koncu, ffcjšnji teden so delavci urejali pločnik do križišča za Selt. Kaj pa, 1)0 treba urediti še cesto proti železniški postaji? Odmeven glas mladih V nabito polni dvorani črnomaljskega kulturnega doma - prodali so več kot 700 vstopnic - so v soboto mladi pevci in pevke ir Bele krajine nastopili na tradicionalni prireditvi „Glas mladih”, ki so jo že tretje leto pripravili mladi iz ..Dolenjke” in občinska mladinska organizacija, pokrovitelj prireditve pa je SOZD Emona. Pevce sta spremljala ansambel Samorastniki in vojaški ansambel. Strokovna žirija je prvo mesto prisodila učenki črnomaljske osnovne šole Mariji Damjanovič, ki je bila najmlajša med nastopajočimi, drugo mesto je zasedla študentka Mira Gizdavec, tretje pa duet Srečko Brezar in Dušan Hudorovac iz Lokev. Občinstvo je za najboljšega proglasilo vojaka Žarka Kneževi-ča, drugo mesto je prisodilo Mariji Damjanovič, tretje pa črnomaljski dijakinji Suzani Gladek. Zaledje delegatske odločitve kovanje delegatskega sistema je odvisno tudi od osebnega odnosa posameznika do našega sistema — Najslabše pri delegacijah za gospodarske SIS Cm* občinske konference Zveze komunistov v a .°™JU je osrednja pozornost veljala oceni delovanja delegatske-v ®v občini, kije kljub nekaterim pomanjkljivostim naredil »dnjih letih očiten korak naprej. Iz bogate razprave o tem ^ uivu velja povzeti misel, daje slabše delo delegatov in delegacij v okolju posledica slabše ga družbenopolitičnega dela v tem °lju sploh in obratno. Esa od razpravljalk je pri ar,ju vzrokov za neskle-, nost nekaterih sej, ko so za našli že precej »olajševalnih” ouščin, sicer dokaj korenito, iJ?* Pravilno ugotovila, daje ali slabše delovanje dele-? kega sistema tudi neposre-® odvisno od osebnega odno-, Po^meznega delegata do družbenega sistema Vsekakor pa je res, da' P e°bsežna in zapletena gradi-> polna tujk in nepotrebnega ponavljanja, brez kratkih, jasnih jedrnatih povzetkov invari-“Pbiih predlogov, ne pripomoči0 k boljšemu delu in zavzeto-1 delegatov in delegacij. Zlasti denar za i KRAJEVNE SKUPNOSTI Danes bo v Črnomlju zasedal 1 družbenopolitični zbor skupščine j °bčine, jutri pa na skupni seji zbora nost^>eea de*a *n krajevnih skup- lo refer^H‘l°.S? PnPravili P“°.čil° krajevnega samoprispevka za odobje 1980 - 1985. Delegati bo-Q° Ocenili j . : f. J Eliptavui puiuuuu Uredbi>-“mU *“ P^log odloka o Udobje ®cer,ili delovanje delegatskega si-ra stanje na področju obve-t**V občini, pripravljen pa je še sporazuma o združevanju financiranje krajevnih 5*** za “Pnosti. NAJSIRSA PODPORA čin*t Jutr^nji soji zborov obodi u ^Pščine bodo sprejeli ko uvedbi petletnega kra-0^p8a samoprispevka. Ta od-pori1Ina za seboj gotovo najširšo 12 Jv?0* Na referendumu je od val'n V, vP*sanih volilcev glaso-stot, H’613 ali več kot 93 od-0v* Za samoprispevek je ali n'“J0 kar 10.289 "občanov l.l9i Proti Je bilo le 13^ ^asovalcev ali 9,6 odst., “ asovnic pa je bflo neve- za organizacije združenega dela velja, da se njihove delegacije sploh ne sestajajo ali zelo, poredkoma, če pa se že sestanejo, o gradivu za sejo ne razpravljajo ali zelo površno. Njihovo glavno „delo” je, da določijo delegata, ki se bo udeležil seje te ali one skupščine. V delegacijah, Iger se svojih nalog lotevajo resno in od govor-i no, razpravljajo o gradivu, zavzemajo svoja stališča, skratka, kjer se pripravljajo na seje, je tudi udeležba članov delegacije že kar po pravilu zelo dobra. Kjer so delegacije pasivne, ko prihaja do težav že pri sestajanju, je seveda tudi obveščanje najširše samoupravljahke baze slabo; ni povratnih informacij in seveda tudi ne nadzora nad izvajanjem delegatskih odločitev. V okoljih, kjer se odgovorneje zavedajo svojih obveznosti in pravic, pa je mnogo bolj čutiti vpliv družbenopolitičnih organizacij, zlasti Zveze komunistov in sindikata. # Vsekakor pa je stanie najslabše pri delovanju delegacij za »Dolenjski list« v vsako družino ŠKODLJIVO POČETJE Bliža se čas obiranja brinovih jagod. Marsikdo se rad odpravi na celodnevni izlet, da si nabere jagod, iz katerih se skuha pravi brinjevec, ki ga cenijo tudi kot odlično domače zdravilo. Žal pa nabiralci zadnja leta opažajo, da zlasti tisti, ki brinje nabirajo in prodajajo, veje posekajo, da lažje in prej pridejo do jagod. Temu škodljivemu početju je vsekakor treba narediti konec, sicer bo kmalu vsepovsod videti le še povsem obkleščeno brinje. v_________________________ gospodarske interesne skupnosti; gradiva so večkrat neprimerna, seje deupščin nesklepčne, kar vse priča, da se v združenem delu ne zavedajo dovolj pomena teh skupnosti; te so v črnomaljski občini interesna skupnost za stanovanjsko gospodarstvo, zem-ljiško-kmetijska skupnost, komunalna skupnost in skupnost za pospeševanje kmetijstva. Tudi usposobljenost delegatov marsikdaj onemogoča njihovo boljše delo in s tem boljše delovanje celotnega delegatskega sistema. Na tem področju čaka sindikat, Socialistično zvezo in Klub samoupravljalcev precej dela. Prav tako pa velja, kot je na koncu razprave poudaril eden od razpravljalcev, da tudi prepogosta zasedanja in preobširni dnevni redi ne prispevajo k boljšemu delovanju delegatskega sistema. A. BARTEU ČRNOMALJSKI DROBIR !erau*^(APLAVZ - Kljub zelo 1 je menu m močnemu dežel n*18 nedeljsko jurjevanje od gledalcev. Edina f1f Pr0Kra"r?rej iih let le biia ta, da sušan Posamezne skupine ni n. 3* let« tia ega aplavza kot l M bili ' ne zato, ker gl«d»iri 1 1* ^'lOVOlini. marvttj ■ledalci marveč zato, ati ~ ntzati dežnik in hkrati - k°. H* solj <££0t! 1** nastop, naj^sicraj&jo h»ra|n^-!0 ta sedaj prebil:, bomo tudi syoje plese lahko odplesali do konca. Sicer pa je jurjevanje samo enkrat v letu m je prav, da tega velikega paznika Bele krajine ne more pokvariti slabo vreme. \ RES OSTRA RAZPRAVA - Na nedavni seji občinske konference Zveze komunistov se je v plodno razpravo vključil tudi predsednik OK SZDL Miro Jelenič. Pozorni poslušalci so opazili, da Jelenič v roki, s katero je, da bi podkrepil svoje misli, vztrajno mahal, drži žepni nož. No, tako na nož pa le ni šlo, saj je bil na nožu odprt tisti del, ki uspešno odpira steklenice ... Uresničujejo zastavljene načrte V Kmetijski zadrugi bodo letos izpeljali skoraj vse zastavljene naložbe_ Kljub težavam pri novih naložbah sploh investicijdd program metliške Kmetijske zadruge za letošnie leto ne bo bistveno okrnjen, kar govori, da je bil realno zastavljen, upoštevaje lastne zmožnosti in splošen položaj. Razen skladišča za kmetijski in gradbeni reprodukcijski material in nove mesnice v Podzemlju bo vse, kar so a v zadrug zastavili na tem področju za letošnje leto, uresničeno. „Tu gre predvsem za nadalje- to, vključno z uvozno opremo, vanje lani začete investicije za posodobitev Vinske kleti, hkrati z izdelavo idejne zasnove bodoče razširitve kleti. Za vse NOVA POROČNA DVORANA Konec prejšnjega meseca so se prvi pari poročili v novi poročni dvorani v metliškem gradu. Do sedaj so to, za nekatere nadvse srečno, za nekatere pa tudi usodno dejanje v Metliki opravljali v stavbi občinske skupščine. Nova dvorana, za katero je vsa dela prevzela metliška obrtna zadruga, je po oceni vseh, ki so že bili v njej, lepo urejena in res primerna za to slovesno dejanje. Šolsko leto se~bliža koncu z naglimi koraki in učenci omaljskega ter novomeškega oddelka glasbene šole razmišljajo o tem, da bi pokazali staršem in drugim krajanom, kaj vse so se naučili v preteklem letu. Skupni nastop bo bržkone v metliškem kulturnem domu, četudi se predstavniki črnomaljskega oddelka ne objemajo s predstavniki novomeškega oddelka. No, prav bi bilo, da res pride do skupne predstavitve, saj ublika tako in tako ne bo vedela, put kaj se dogaja za kulisami. so sredstva zagotovljena, dela potekajo po načrtu in bodo, kot kaže, končana do konca avgusta,” je povedal direktor Knetijske zadruge inž. Janez Gačnik. Vrednost te investicije znaša okoli 6 milijonov dinarjev. Pdeg tega ima temeljna organizacija Vinska klet v načrtu za letos še nadaljevanje lani začete obnove 5 hektarjev vinogradov na območju Vino-mera; ta investicija, ki traja skupaj tri leta, znese 1,50 milijona dinarjev. Pri naložbah v okviru temeljne zadružne organizacije Kooperacija pa potekajo zaključna dela pri postavitvi zbiralnic mleka v Rosalnicah, Drašičih, na Božakovem in Otoku. Kmalu bodo končana gradbena dela za ureditev kmetijske apoteke v Metliki. Ker ne gre za večja gradbena dela in ker so investicijski načrt že predložili banki, računajo, da bodo letos dogradili hladilnico pri metliški klavnici. Kot že rečeno, bo verjetno izpadla gradnja v Podzemlju, Spodbuden odkup mleka Načrti Kmetijske zadruge glede zbiranja in hlajenja mleka MLADI PEVCI IZ VSE SLOVENIJE V soboto ob 20. uri bo v kulturnem domu v Črnomlju javna radijska oddaja „Kar znaš, to veljaš”, ki jo pripravljata kultumo-zabavna redakcija ljubljanskega Radia in OK ZSMS Črnomelj. Na oddaji bodo nastopili najboljši mladi pevci amaterji iz vse Slovenije, spremljal pa jih bo ansambel Iva Umeka. Na oddaji bodo nastopili tudi najbolje uvrščeni z zadnjega „Glasu mladih”, poleg njih pa še lanska zmagovalka Darja Peča-ver. SREČANJE NA STRAŽNEM VRHU V okviru srečanja pobratenih mest Ljubljane in Reke se bodo 14. junija na Stražnem vrhu srečali predstavniki pobratenih avtoprevoz-niških delovnih organizacij Auto-transa z Reke in ljubljanskega Sapa. Po kulturnem programu in ogledu Baze 24 bo v lepem okolju na Stražnem vrhu prijateljsko srečanje. ODLIKOVANJA ZASLUŽNIM Na osrednji občinski prireditvi za dan mladosti v črnomaljski športni dvorani so zaslužnim občanom izročili dtžavna odlikovanja. Red republike z bronastim vencem so dobili: Alojz Kočevar iz Semiča, Franc Kos iz Črnomlja, Jože Požek iz Gorenjcev, Jože Prhne iz Črnomlja, Fanika Špehar iz Sečjega sela, Alojz Sterk iz Črnomlja; red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Janez Sašck iz Črnomlja, Niko Požek iz Črnomlja, Ivanka Moljk iz Črnomlja, Angela Medic iz Otovca, Vinko Lozar iz Črnomlja, Bruno Likar iz Črnomlja, Mirko Jelenič iz Črnomlja; red dela s srebrnim vencem so prejeli: Janez Brodarič iz Črnomlja, Mirko Čadonič iz Črnomlja, Alojz Klemenčič iz Črnomlja, Janko Papež iz Črnomlja, Ivanka Škrinjar iz Črešnjevca; Julij Škrinjar iz Črnomlja, Julij Volf iz Črnomlja, Ljuba Vriinič iz Bojan-cev, Ana Vrščaj iz Črnomlja; red za vojaške zasluge s srebrnimi meči so prejeli: Vladimir Čop iz Črnomlja, Boris Lovrenčič iz Semiča, Peter Simonič iz Semiča; medaljo zaslug za narod pa je prejela Jožica Bukovec iz Semiča. Pospeševalna služba pri metliški Kmetijski zadrugi si je zastavila program, po katerem naj bi v štirih letih na vsem območju zadruge postavila zbiralnice mleka s 500—do 1.000-litrskimi hladilnimi bazeni. Tako bodo letos te zbiralnice dobili na Otoku, v Božakovem, Rosalnicah in Drašičih, prihodnje leto pa bodo štiri zbiralnice postavili od Jugorja do Metlike. V zadnjih petih letih se odkup mleka v metliški občini povečuje za 12 odstotkov na leto, čeprav si je skupnost za pospeševanje kmetijstva v programu za naslednje srednjeročno obdobje zastavila 5-odst. rast. Tako je zadruga v lanskem letu odkupila 1.380.000 litrov mleka, za letos pa računajo na 2,2 milijona litrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je odkup mleka povečal za 14 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Povprečna odkupna cena za liter mleka znaša v metliški občini 6,78 din. cejšnje zanimanje za gradnjo in adaptacijo hlevov, katerih povprečna kapaciteta je 14 glav živine. Hkrati z novimi hlevi gradijo silose; teh je bilo leta 1978 v občini le četvero, v letih 1978 in 1979 pa so zgradili kar 14 novih, k čemur ie gotovo pripomoglo tudi ugoano siranje te gradnje. regre- vsekakor pa bodo narejeni vsi načrti in vse ostalo za začetek gradnje. V letošnjem letu bodo naložbe v zasebno kmetijstvo v metliški občini znašale kar 12 milijonov dinarjev. Od tega bo okoli polovica bančnih kreditov; predvsem gre za nakup kmetijske mehanizacije, gradnjo kmetijskih objektov in obnovo vinogradov. A. BARTEU . PRED DOPUSTI V ,3eti” so se dogovorili, da bodo delavci iz kodranke, pletilnice in barvarne imeli kolektivni dopust od 14. do 28. julija, delavci iz konfekcijske proizvodnje pa si bodo nabirali moči v dneh od 14. do 30 julija. Do dopustov pa bo treba še marsikaj postoriti, med drugim tudi varčevati na vseh koncih in krajih. Edina občina, kjer ne strižejo Metlika nima poklicnega frizerja za moške — Manjka še nekaterih drugih obrtnikov V metliški občini je 38 popoldanskih obrtnikov, od tistih, ki se ukvarjajo s tekstilno galanterijo, preko mlinarjev, tesarjev, električarjev do steklarja. Čeprav so med popoldanci v glavnem taki obrtniki, ki jih sicer primanjkuje, je še vedno precej področij, kjer v občini obrtnikov primanjkuje ali jih sploh ni Tako ni rednega steklarja, v občini je samo en redni elektroinsta-later, premalo je krojačev, zidarjev in še katerih. Tako v celi občini ni niti enega rednega ne popoldanskega obrtnika, ki bi se ukvarjal le z moškim frizerstvom. Tako v Metliki manj za šilo in bolj zares kroži govorica, da se moraš za striženje las napovedati dva meseca prej. lli:S Da je odkup mleka za kmete spodbuden, priča tudi pre- PRVI SO DAVKARJI — V začetku tedna se je v del adaptiranih prostorov v stari metliški osnovni šoli vselila davčna uprava. Stavba je dalj časa stala prazna in počasi propadala ter jo je od Kometa . odkupila stanovanjska skupnost. Sčasoma naj bi se v prenovljeno USpCh ObVSZUje preselila tudi zavarovalnica, kasneje pa morda še upravne Uresničiti program samoprispevka — O stabilizaciji Na zadnji seji komiteja občinske konference Zveze komunistov v Metliki so ocenili nedavni referendum za uvedbo samoprispevka. Poudarili so, da je velik uspeh na tem referendumu tudi rezultat dobrih priprav in delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov v občini. Hkrati pa ta uspeh kaže, da so ljudje res pripravljeni veliko prispevati za hitrejši napredek. To je zato še večja obveznost vseh odgovornih, da zastavljeni program uresničijo, česar se je treba lotiti takoj. Seja komiteja je bila tudi priprava na bližnjo sejo občinske konference, na kateri bodo osrednjo pozornost posvetili I oceni uresničevanja nalog in stališč Zveze komunistov na področju ekonomske stabilizacije v letošnjem letu. Tako bodo ocenili smotrnost investicij v metliški občini, uspehe pri združevanju dela in sredstev, prizadevanje za povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza, obseg zaposlovanja in usklajevanje vseh vrst porabe. SPREHOD PO METLIKI trgovine, je po nepojasnjenem čudežu u: priti do nekaj zavojčkov KRONIČNO POMANJKANJE KAVE sili najbolj strastne pivce čme vreline k iznajdljivosti ter k detektivskemu iskanju trgovine, ki ji uspelo dišeče vsebine. Tako se je razvedelo pred dnevi, da je moč dobiti kavo v trgovini Kmetijske zadruge v Podzemlju in vrsta avtomobilov se je usula tja. Po nekaj minutah je bila trgovina »izropana ’. Srečneži so se smejali od ušesa do ušesa, počasne-žem pa so se povesili nosovi ob stavku: »Pravkar zmanjkalo.” NA OTVORITVI 1. BELOKRANJSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA v metliškem kulturnem domu je bral svoje pesmi Janez Menart Navdušil je poslušalstvo, ki ima redkokdaj priložnost srečati se s tovrstnimi ustvarjalcu Z Menartovimi pesmimi je sodelovala v programu tudi recitatorka Irena Sumina iz Delovne organizacije Beti, sekstet Vitis pa je zapel pet ljubezenskih pesmi. O življenju in ustvarjanju Janeza Menarta je spregovoril zbranim profesor Janez Mušič. Se tako izbirčni in napake iščoči so bili zadovoljni. REKA KOLPA JE VEDNO BOLJ ZANIMIVA za vse tiste, ki se ukvarjajo s čolnarjenjem. Iz pogovorov med mladimi je slišati, da se bo odpravilo poleti vzdolž Kolpe več skupin, večina res le z namenom uživati v lepotah doline Kolpe, so pa tudi takšni, ki bi radi posneli življenje reke in ljudi ob njej na fdmski trak. Slednji bodo torej združili prijetno s koristnim. CE NE BOMO ZAPISALI DOGODKA NA tem odmerjenem koščku, bo šel gotovo v pozabo, četudi bi bilo lepše, da se ni pripetil. Gre namreč za pretep, bolje rečeno za tepež, pred disco klubom, kjer so rebul 1 P® jim povedal, naj razkazujejo svojo moč na pametnejših poslih, kot so se ga lotili neko soboto v juniju. Silneži bi lahko slišali tudi kakšno besedo o kulturi pa še o človeških odnosih. metliški tednik Načelni ali konkretni sklepi? Bo vsaka OO Z K vedela, kateri sklep velja zanjo? >rNaj bodo sklepi pro-gramsko-volilne občinske konference ZK sporočeni OO ZK le v načelni obliki ali naj določneje spregovore o nalogah na posameznih področjih, oz. v posameznih dejavnostih? ” so se vpraševali člani občinskega komiteja ZK Kočevje na zadnji seji. Zagovorniki načelnih sklepov so menili, da bodo konkretne sklepe sprejele posamezne osnovne organizacije ZK. Občinski sklepi pa naj bi veljali za vse in v njih bo gotovo vsak našel nekaj za svoje delo. Zagovorniki bolj določenih sklepov pa so poudarili, da je nekatere zadeve na ravni občine le treba podrobneje določiti Nekatere OŽD, ki dobro poslujejo, bi lahko dali za zgled ostalim. Opozorili so tudi, da na primer sklep o „notranjih rezervah” govori za vse enako, Čeprav so te rezerve ponekod večje, drugod jih pa skoraj ni Končno je bilo sprejeto, naj ostanejo sklepi v glavnem takšni, kot so pripravljeni. Osnovne organizacije ZK naj na osnovi sklepov analizirajo svoje delo in sprejmejo svoje konkretne delovne programe za obdobje do naslednje program-sko-volilne konference, ki bo prihodnje leto. Verjetno bi bilo bolje, če bi bili sklepi bolj določeni, vsaj kjer je to možno. Sedanji sklepi, ki določno ne omenjajo niti ene OZD, SIS ali OO ZK, so napisani tako, da bi brez posebnih sprememb in dopolnil lahko veljali za sleherno občino v Sloveniji. Če naj bi bili taki sklepi v redu, potem to pomeni, da bi lahko v vsej Sloveniji imeli le eno občinsko programsko-volilno konferenco in njeni sklepi bi veljali za vse občine. J. PRIMC »Dolenjski list« v vsako družino ssiiii PRED OTVORITVIJO — V Osilnici so pred kratkih dokončali prenovitev in dozidavo bivše šole. Tu bo zdaj šola, dvorana, trgovina, pošta in morda še kaj. Na ureditev čaka še okolica stavbe. Otvoritev bo še to poletje. (Foto: Primc) V dveh letih do hiše Zbrati pa moraš za milijon dinarjev posojil in lastnega denarja — V Kočevju ustanovili stanovanjsko zadrugo „Na nedavnem ustanovnem zboru stanovanjske zadruge Kočevje se je v zadrugo včlanilo 87 zasebnikov, največ iz ZKGP (42), ki ie bil pobudnik ustanovitve zadruge, in Itasa (19),” je povedal za uvod v razgovor član iniciativnega odbora za ustanovitev te zadruge Zdenko Šul-man iz ZKGP Kočevje. ..Informacijski anketni list je izpolnilo preko 120 občanov. Vsi smo bili presenečeni nad tako velikim odzivom. Tak interes govori, da v preteklosti nismo znali prisluhniti željam ljudi in da morajo vsi odgovorni činitclji vnesti v svoje načrte zadružno gradnjo. Zdaj je namreč ni v načrtih. Pretehtati in spremeniti je treba tudi razmerje med vlaganji v družbeno in zasebno gradnjo.” Zdenko Šulman Vsak član zadruge - članarina je 4.000 din - pa še ni graditelj. Ker je zadruga OZD, mora investicije prijavljati in hkrati za njihovo pokritje zagotoviti denar. To pa pomeni, da si mora vsak član oskrbeti pred gradnjo 900.000 do milijon dinarjev v obliki posojil (pri OZD, kjer je zaposlen član oz. njegov zakonec, pri SSS, pri dobavitelju montažnega objekta in banki) ter lastnih sredstev (varčevanje pri banki). Od začetka del do vselitve v hišo lahko poteče največ dve leti, kar je z ozirom na posojila in njih odplačevanje še ugodno. Po dveh letih bo graditelj začel odplačevati posojila. DROBNE IZ KOČEVJA LETOS DVESTO ŠOFERJEV MANJ — Od začetka leta do konca maja je naredilo izpite pred kočevsko izpitno komisijo za voznike motornih vozil kar 200 kandidatov manj kot v istem obdobju lani. Kaže, da je to delna posledica višjih cen na vseh področjih in dolgih čakalnih rokov za drage avtomobile. Sicer pa je kočevsko-nbniško območje že precej zasičeno z avtomobili in šoferji. Vedno več občanov preusmerja denar v gradnjo hiš. obian vprašuj« madvad odgovarja - Zakaj kolesarji spoštujejo opozorilne table, da ni dovoljena vožnja po parku, motoristi pa ne? - Ker vozijo kolesarji tako počasi, da si vse lahko ogledajo. KURJAVA PODRAŽENA -Drva in premog smo do pred kratkim dobivali v lekarniških količinah, in še to zelo težko. Čakali so pač na višje cene. Kurivo se je zdaj krepko podražilo in gotovo ga bo dovolj. BLIZU NAČRTA - AMD Kočevje ima 931 članov, s čimer je doseglo 96 odstotkov letnega načrta. Po številu članstva je z ozirom na merila AMZ Slovenije kočevsko društvo zdaj med 88 društvi na osmem mestu. Razen rednih članov pa imajo še 103 člane podmladka. PREVEC MRTVIH - Pretekli mesec je bila v Kočevju nenavadno visoka umrljivost. Zgodilo se je celo, da so bile vse tri mrliške vežice zasedene in je moral zato četrti pokojnik ležati doma, dokler se ni spraznila ena izmed mrliških vežic. NOVE TABLE - STARI NERED - Nove opozorilne prometne table smo dobili v mestu. Nabite so tudi povsod, kjer vožnja ni dovoljena. Kaže pa, da je v Kočevju veliko prometno nepismenih. VREME NAGAJA - Muhasto vreme nagaja vsem kmetijcem, posebno živinorejcem, ki ne morejo kositi trave ter sušiti in spravljati sena. Dela na posestvih je veliko, zato vse kmetijce skrbi, če ga bo možno še dovolj zgodaj opraviti. KflČEUSKE NOVICE Razmah zasebne gradnje V občini izdajajo na leto 80 do 90 dovoljenj za nove gradnje, približno toliko pa še za nadzidave in'obnovo hiš Ko ima član denar zagotovljen, sklene z zadrugo pogodbo in zadruga začne zanj graditi hišo. Vendar mora do prve plošče zgraditi zadružnik sam, zadruga pa mu priskrbi material, oz. zagotovi potrebni denar. Nekaj težav bo v začetku s pridobivanjem zemljišč. Računajo, da bodo letos pridobili v podaljšku Mestnega loga 60 parcel. Treba pa je še zazidalni izdelati načrt in zemljišče komunalno urediti. Računajo, da bo to urejeno v najboljšem primeru do oktobra letos. Parcela bo merila okoli 600 kv. m. Zadruga se bo zavzemala, da bi uveljavili zadružno gradnjo tudi na podeželju, pa čeprav bi tu skupno gradili občutno manj hiš (5 do 7). Tako bi tudi prispevala, da bi obdržali ljudi na podeželju. Na vprašanje, kako bi zadružnik prišel do potrebnega milijona, je tovariš Šulman navedel povprečni primer zaposlenih pri ZKGP, ki bodo gradili v zadrugi. ZKGP bo dalo graditelju bkoli 300.000 din posojila, najmanj 100.000 din posojila bo dala SSS, dobavitelj montažnega objekta (Jelovica ali Marles) pa 160.000 din. Preostalih 340.000 do 440.000 din mora zagotoviti zadružnik sam tako, da varčuje pri banki. Mesečni obrok odplačila posojila bi znašal 6.000 do 7.000 din (lahko tudi več, odvisno od raznih okoliščin), vendar le, če bo dobavitelj montažnega objekta podaljšal rok odplačila od 5 do 10 let. ZKGP daje posojilo na 15 do 25 let, banka na 12 do 15 let itd. j. primC Pohod no Pugled Obudili spomin na zbor aktivistov O F pred 37 leti Člani obrambnega koržka Centra poklicnih šol Kočevje smo sredi maja sprejeli predlog našega mentorja Antona Andoljška o pohodu na Pugled. Nato smo na sestankih pogosto obravnavali, kako izvesti pohod, in predvideli vse možne zaplete v zvezi s tem. Zbomo mesto je bilo pred kočevsko NAMO. Na pohod smo se resno pripravili, zato ni bilo večjih težav, čeprav je trajal okoli pet ur. Za nekatere učence je bil to najdaljši pohod in vsem nam bo ostal še dolgo v spominu. Namen pohoda je bil obuditi spomin na zbor aktivistov OF, ki je bil pred 37 leti od 28. do 30. aprila prav tu na Pugledu. Na tem zboru so bili prisotni aktivisti OF iz vse Slovenije. PotrdSi so ..Dolomitsko izjavo” in tako utrdili enotnost OF pod vodstvom KP. Na pohodu smo spoznavali tudi naravo in ugotovili, kaj vse nam lahko daje. Naučili smo se osnovnih znanj, ki so potrebna za življenje v naravi. Pridobili smo si bogate izkušnje, ki jih bomo lahko v prihodnje koristno uporabili. Po vrnitvi domov smo ugotovili, da bi pohod na Pugled lahko postal tradicija za učence naše šole. Z njim ne bi le krepili telesa, ampak tudi našo mladinsko zavest. ČLANI OBRAMBNEGA KROŽKA (deset podpisov) SOLIDARNOSTNA POMOČ V tednu solidarnosti so tudi v Kočevju naredili obračun lanskih solidarnostnih akcij. Ugotovili so, da so delovni ljudje in občani, OZD in druge organizacije prispevali za odpravo posledic potresa v Crni gori skupno 2,163.011,80 din. Organizirali in sodelovali pa so še pri nekaterih drugih akcijah solidarnosti oz. zbiranju pomoči. Zasebna gradnja se je v tem petletnem obdobju na območju občine Ribnica zelo razmahnila. Namesto predvidenih 75 stanovanj so jih zgradili že 170. Samo lani je bilo dokončanih 46 zasebnih hiš, v gradnji pa jih je trenutno že 174, razen tega so letos izdali že gradbeno dovoljenje za 43 hiš. Na območju KS Ribnica se je PREPOČASI DO CEMENTA V občini Ribnica oz. na območju KZ Ribnica grade ali prenavljajo hleve, ki bodo imeli skupaj okoli 200 stojišč za živino. Dela se vlečejo, že dve leti, ker ne dobe dovolj cementa. Čeprav imajo podpisan ustrezni sporazum s cementarno Anhovo, že dva meseca niso dobili cementa. Nekateri kmetje morajo odplačevati že obroke posojila, hlevov pa še nimajo dokončanih. NAJBOLJŠI POTOČANI Na nedavnem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči občine Ribnica je zmagala ekipa Inlesa iz Loškega potoka (120 točk), druga je bila ekipa R1KO Ribnica (112), tretje mesto si dele ekipe krajevne skupnosti Loški potok in Sveti Gregor ter Inles Dolenja vas. Ekipa Inlesa iz Loškega potoka bo zastopala ribniško občino na republiškem tekmovanju ekip PMP. Na občinskem tekmovanju je sodelovalo skupno 12 ekip PMP. tari Polomljena igrala Dogovoriti se tudi za minimalni standard opremljenosti igrišč Na otroškem igrišču na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici smo videli deklico, kako si je prizadevala, da bi s trakom (verjetno za vezanje las v kitko) zvezala sedalo in nosilno žico ene izmed gugalnic. Njeno prizadevanje je bilo seveda brezuspešno, čeprav je bila tista gugalnica še najmanj polomljena. Bolj ali manj uničene pa so bile še druge naprave na tem igrišču, katerega, kot smo zvedeli, še nihče ni prevzel v upravljanje, zato zanj še nihče ne odgovarja. Seveda pa je tudi razmeroma jasno, da igrišča oziroma naprav na njem niso mogli polomiti predšolski otroci, katerim je predvsem namenjeno, ampak večji otroci, če ne celo polnoletni občani. V Ribnici in vsej občini je veliko organizacij in skupnosti, ki jim je naložena skrb za otroka: skupnost otroškega varstva, krajevna skupnost, komunalna skupnost, stanovanjska skupnost, telesnokultuma skupnost, hišni sveti oz. zbori stanovalcev itd. Vsak razpolaga le z malo denarja. Zato bi' bilo upravičeno pričakovati, da ga bodo združili in tako laže poskrbeli za gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč na območju vse občine. V občini je doslej primemo urejeno igrišče le pri vrtcu v Ribnici. Urejena igrišča pa bi bila gotovo potrebna tudi na Trgu Veljka Vlahoviča in na Prijateljevem trgu v Ribnici, razen tega še najmanj v Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo gotovo treba narediti korak naprej tudi pri urejanju otroških igrišč. Zdaj je čas, da se to vnese v osnutke novih srednjeročnih načrtov. Ni namreč dovolj, če za otroke preskrbimo le vrtec, saj otrok ne živi le tistih 7 ali 8 ur na dan, ampak moramo poskrbeti tudi za varna igrišča, kjer bo pre življal večji del ostalega prostega časa. J. PRIMC zasebna gradnja najbolj razmahnila na zazidalnem območju Breg-Grič, sicer pa še v Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku. Od začetka zbiranja dokumentacije pa do izdaje gradbenega dovoljenja preteče povprečno 4 do 6 mesecev. Iz daja dovoljenja se zavleče predvsem zato, ker so potrebna posebna soglasja. Zazidalni načrti so izdelani za Sodražico, Ribnico in Breg, medtem ko velja za ostala naselja urbanistični red. Po novem bosta dali na zazidalne načrte predhodna soglasja sanitarna in požarna inšpekcija ter zato kandidatom za gradnjo ne bo treba iskati še njunih soglasij. To bo! postopek za izdajo gradbenega dovoljenja nekoliko skrajša lo, vendar ne bistveno, saj si bo moral graditelj kljub temu oskrbeti še precej soglasij oz. drugih dokumentov- Kočevje prepričljivo zmagalo Prihodnje leto bodo pionirske igre v Delnicah Pionirske športne igre, že 18. po vrsti, občin Kočevje, Ribnica in Delnice so bile zadnjega maja v Kočevju. Pionirji in pionirke so tekmovali za prehodni pokal v atletiki, odbojki, košarki, rokometu, nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. V skupnem seštevku je zmagalo Kočevje s 360 točkami, 2. Delnice 250, 3. Ribnica 220. V skupini pionirjev je bil vrstni red tak: 1. Kočevje 210 točk, 2. Ribnica 120, 3. Delnice 110; v skupini pionirk pa 1. Kočevje 150, 2. Delnice 140, 3. Ribnica 100 točk. Prihodnje leto bodo igre v hrvatskem mestecu Delnice. Nekateri predlagajo, naj bi do teh iger nekoliko spri valna določila. spremenili tekmo- ANDREJ ARKO Družbena ali zasebna gradnja? Načrt gradnje stanovanj prilagoditi novim razmeram V ribniški občini te dni ugotavljajo, da načrt gradnje družbenih stanovanj dosledno uresničujejo in da bo za stanovanja dosežena tudi predvidena cena. Načrt gradnje zasebnin stanovanj pa bo močno prese-žen. . Pričakujejo zastoj gradnj družbenih stanovanj. Tako Jf Inles že odpovedal nakup dw benih stanovanj, ker so vs stanovanjska sredstva razdelil* z zasebno gradnjo. Hkrati pa P® Inles ne more zagotoviti st* novanj delavcem in štipen stom. . . _ Samoupravna skupnost je e tos razpisala za 5,5 dinarjev posojil za gradnjo dni benih stanovanj, a je ostal 900.000 din neizkoriščenih, ker za posojila ni zanimanja. Pac| P je velik interes za zasebn gradnjo, za kar so že razdel preko 3 milijone dinarjev poso-jil. Razmerja med družbeno w zasebno gradnjo bo, kot kaze. treba spremeniti. Vzrokov za to je več, gotovo pa tudi viq standard, prehod na ekonomske stanarine itd. OZD navajajo druge vzroke. Z enako količi*10 denarja namreč lahko kupijo kar okoli 10-krat manj stanovanj; kot bi si člani kolektiva zgradi*1 zasebnih stanovanj (ob najemu še drugih posojil in s svojini privarčevanim denarjem ter de-lom). Razen tega v OZD ugO" tavljajo, da graditelji zasebnih hiš ostanejo v kraju in sv°J‘ OZD, medtem ko mnogi stan®" valci v družbenih stanovanj"1 samo čakajo, kako bi ..odletel' na boljše” v drugo občino, in pe takrat ne izpraznijo stanovanja, je OZD še ob drago stanovanje- Vsa ta in druga dejstva bo treba upoštevati pri izdeW1 načrta za prihodnje petletno °bd°bje- J. PRIMC I ang« >»ww& POLOMLJENE GUGALNICE - Teh gugalnic na otroškem igriSCj* na Trgu Veljka Vlahoviča gotovo niso polomili predšolski °*r^cu’ katerim so izključno namenjene. Tudi stanovalci naj bi v okvir hišne samozaščite bolj varovali družbeno imetje. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ČISTILNA NAPRAVA NE BO PREVELIKA - Sodražani grade čistilno napravo za 3.000 enot, se pravi za 3.000 prebivalcev. Nekateri - tudi na sestankih - kritizirajo, da je to razmetavanje denarja, saj je v Sodražici le okoli 800 prebivalcev in jih dosti več nikoli ne bo. Vendar pa je treba upoštevati, da se bodo na to čistilno napravo lahko postopoma priključevala tudi ostala naselja, pozabiti pa ne smemo niti tovarn. In če vemo še, da en prašič onesnaži vodo kot 20 ljudi, potem - ob upoštevanju živine na tem območju - lahko trdimo, da Sodražani niso načrtovali prevelike čistilne naprave. SE DVA STOLPICA - Za družbeno gradnjo stanovanj bodo letos na Prijateljevem trgu v Ribnici pridobili in komunalno opremili zemljišče za gradnjo dveh stolpičev. Dograjena bosta v letih 1981 in 1982. Stavbna zemljišča za zasebno gradnjo bodo letos oddajali na območjih Breg-Grič, Opekar-na-Mlaka, Dolenja vas in Sodražica. FIRME GOR - Vsaka obratoval nica samostojnega obrtnika, ^ osebe, ki se ukvarjajo z 0 (jj. dejavnostjo kot postranskim cem, mora biti označena s jn imenom in naslovom obrtn j navedbo dejavnosti (fifnie"jj katero posluje. To velja ny ki so, pa so še N7Cr^ah. tU%e v, . neregistrirane va- V ** PO 10 otrok neprimerni sobici, jim kljub vsemu ’ saj bi sicer zaposlena M ležni hvale- 80 DRAŽJI VRTEC Zaradi povečanja cen hrane, kuijave, elektrike, igrač itd. je izvršni svet občinske skupščine Kočevje dovolil zvišanje cen vzgojnovarstvenemu zavodu Kočevje za povprečno 28 odstotkov. V jaslih je cena porastla od 2.350 na 2.9S0 din, v predšolskih oddelkih v Kočevju od 1.820 na 2.330 din v Stari cerkvi od 1.340 na 1.720 din. Od te cene plačujejo starši največ 85 odstotkov in najmanj 10 odstotkov, odvisno od dohodka na ^družinskega člana. — Zaposlujete tudi več ljudi. Zakaj? — Skupnost otroškega var- nioral' stva nam je priznala na oddelek a ostati doma. Kaj 1,8 zaposlenega, se pravi vzgoji- KOCEUSKE novice ^600) junija 19C0 R1NGARAJA - Vrtec v Kočevju je prenapolnjen. Otroci v tej sobici niti ne moiejo vsi skupaj zaplesati „ Ringa raja”, ker je premalo prostora. (Foto: Jože Primc) D0LEVJSK! LIST za IZ POLJANSKE DOLINE Priznanje zgledni skrbi za upokojence Ponekod organizirajo srečanja in izlete za upokojene člane svojega kolektiva — Kmalu ambulanta za starejše občane Osem častnih članic — Za gradnjo doma za starejše občane še m zagotovljen ves denar Organizacijam združenega dela, ki posebno dobro sodelujejo s svojimi upokojenimi dani kolektiva, je Društvo upokojencev Kočevje na nedavni svečani seji ob 304etnici društva podelilo Priznanja. Prejele so jih OZD: SGP Zidar, kemična tovarna Melamin, Tekstilana, Slovenijales—LIK in Posestvo Snežnik. Osmim upojojenkam, ki so včla- cija osnovne šole Zbora odposlancev oo, Gorenji Leskovec 27, 68283 Blanca. PRODAM pony express v dobrem stanju. Andrej Rukše, Kristanova 24, Novo mesto. UGODNO PRODAM otroški športni voziček za dvojčke. Naslov v upravi lista (2231/80). C UGODNO PRODAM rabljeno ostrešje. Branko Smrekar, Veliki Obrež 62, Dobova. PRODAM opremljeno otroško zibelko in stroj za likanje perila. Informacije po teL (068) 23-200 od 15. ure dalje. 12-13-14-15 in 16-colske nove gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste o sovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakovnik. PRODAM rabljen pralni stroj in rabljeno kuhinjsko opremo. Kocjan, Butoraj 1, Črnomelj. PRODAM starej šo spalnico. Vrščaj, Novo mesto, Cesta brigad 23, tel. 25-109. PRODAM posode za vino (330 1) in dve spalnici. Mihajlo Pope, Gubčeva 8, Brežice. STROJNA SKUPNOST ŠENTJERNEJ PRODA cisterno Pottinger (2200 0 za prevoz gnojevke ali gnojnice. Ogled cisterne pri Judežu. Praoroče 2. Šentiemei. PRODA hi spalnico in regal ter električne orgle. Tel. 23-623. Vanja Nokalič, Ljubljanska 15, Novo mesto. GLISER OPATIJA 3,80 m, TOMOS 18 z daljinskim upravljanjem in prikolico, dobro ohranjeno, poceni prodam. Božo Galič, Gotna vas 79, Novo mesto. PRODAM piikolico 2a osebni avto. Naslov v upravi lista. (2232/80) PRODAM staro pohištvo. Informacije po tel. 23-564 od 11. do 15. ure. POCENI PRODAM 7 nerabljenih dvokrilnih oken. Fani Dular, Gotna vas 49, Novo mesto. PRODAM leglo posavskih goničev z rodovnikom, poleženi 6. maja 1980. Dane Primc, DoL Globodol 5^68216 Mirna peč. IZVENKRMNI MOTOR JONSON (40 KM) prodam za 2,5 M. TeL <0681 21-501 Kokoši nesnice, rjave in bele, prodam jjo ugodni ceni. Frane Humek, lrča vas 18, Novo mesto. PRODAM rabljeno ostrešje (cimper) velikosti 9x8 m. Naslov v upravi lista. (2235/80). PRODAM MOTOR MZ 125 ccm, barvni televizor Gorenje in šotor za tri osebe. Trdinova 49, Npvo mesto. nej, teL 22—080. )DAM po gordini, letnik 1970. Filip Košir, Cegelnica 52, Novo mesto. 1 ZASTAVO 750, letnik 1973, neregistrirano, prodam. Ogled od 15. ure dalje. Murn, Mestne njive 5/17, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1978, in šivalni stroj Bagat Jadranka. Tel. 25-141 do 14. ure. l! 1 ZAHVALA 1 Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete JOŽEFE SREBRNJAK iz Dol. Suhadola se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ir m znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali pokojni vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu ■ osebju Splošne bolnice Novo mesto, pevskemu zboru in župniku za poslovilne besede in pokop. Ža lujoči: sin Lojze, Martin in hčerka Marija z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje PEPCE STRMECKI 7 Bizeljskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izraze sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih naše globoke ralosti, za darovane vence in. cvetje ter za spremstvo pokojne na njeni prerani zadnji potL Srčna hvala župniku za opravljeni obred in tobžilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem m vakomur, ki vam je njena izguba boleča, kot je boleča za vse nas, ki nam je darovala svoje dragoceno življenje. Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Vida z družinama ter ostalo sorodstvo Luzar, Gor. Dole 6, Škocjan. PRODAM traktor Pascjuali (1 8 KM) s plugom. Anton Zupančič, Srednje Grčevjc 16, Otočec. JREKUCt^ ANTON VIDIC iz Za jčjega vrha 18, Stopiče, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL ANTONU PAVLINU iz Gor. Mokrega polja, upokojenemu čevljarju, želimo za 70. leto vse lepo in da bi še dolgo vlekel dreto -Kozlevčarjevi iz Novega mesta. PRODAM zaradi bolezni in pomanjkanja delovne sile celotno kmetijo. Jože Bojane, Mala Cikava -• Novo mesto. PRODAM staro hišo in mlin ter nekaj zemlje v okolici Rake-Naslov v upravi lista. (2233/oUF PRODAM vinograd in zidanico v Le pem S tanu pri Klenoviku. Jo« Peterle, DoL Lakence 13, Mokronog. KUPIM KUPIM enosobno stanovanje v Novem mestu. Tel 21-747. KUPIM betonski meša lec „Sign** Brestanica. Naslov v upravi li**4, (2236/80). OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da nudim naslednje fotografske usluge (slikam samo v' barvah). Otroke za rojstne dneve, pogrebe in poroke slikam samo po domovih. Stalne stranke imajo 20 %, pogreb pa samo 60 % popusta. Vsako soboto slikam poročne pare na občini v Novem mestu. Poroke pridem slikat tudil na dom. Cene so ugodne. Foto- . graf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice. Kmetijski stroji 1 11. MALO RABLJEN OBRAČALNIK za kosilnico BCS , .Maraton”, prodam. Janez Zupančič, Anovec 7, Krško. PRODAM OBRAČALNIK „Mara-ton” za kosilnico Fjgaro. Ladislav Jurečič, Vel Mraševo 3, Podbočje. PRODAM traktorski obračalnik SIP 220, fergusonov plug in brane, vse v odličnem stanju. Ludvik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA SAJETA z Dol. Kemenc 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč v tem težkem trenutku, za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo za podarjene vence ZZB, ŽTP Nouo mesto, sodelavcem Novoteksa m RSNZ Ljubljana ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Rozi, Jožica, Mimi in Angelca z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka NIKA GOLEŠA iz Goleš 4 pri Radatovičih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala delovnemu kolektivu Industrije obutve Novo mesto, župniku iz Radatovičev pa za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, Zagreb, Hrast, Perth, Sombor, 1. 6. 1980 ZAHVALA Umrla jr naša draga mama IVANKA JAKŠA iz Gabra 11 pri Semiču Vsem, ki so nam v težki izgubi stali ob strani, darovali vence in pokojno spremili na zadnji poti. iskrena hvala. Zahvaljujemo se dr. Zivkoviču iz Straže pri DoL Toplicah za ves trud pri zdravljenju. Zahvala tudi kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: mož Tone, hčerki Tončka ir, Darinka z družinama Gaber, 4. 6. 1980 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta MARIJA „ MIKLAVČIČ z Roj pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih sta*\ strani, nam izrekli sožalje in pokojni darovali vence in cvej • Posebna zahvala velja vaščanom za nesebično pomoč in toBž besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat n vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zaa pot Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in skrbne žene, mame, stare mame, sestre, tašče, svakinje in tete ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi oče VERONIKE KRŽIČNIK roj. Suban iz Kostanjevice na Kiki,Globočice 21 * zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem za podarjene vence in lepo cvetje, za vso pomoč in za izrečeno sožalje. Vsem, ki ste ljubo mamo imeli radi, jo spoštovali, ki sedaj delite z nami tiho bolečino, in vsem, ki ste jo » zadnjič pospremili v njen tihi zadnji dom, kjer bo mirno Počivala - i&rena hvala. Žalujoči: maž Francelj, sin Franci z družino, hčerka Milena z družino in ostalo sorodstvo ANTON HRASTAR z Malega Kala pri Mimi peči Iskreno «t zahvaljujemo Splošni bolnici Novo mesto, posebno zdravniku dr. Janezu Kramarju za 1'j.Vnje bolečin v času bolezni in vsemu zdravstvenemu osebju. Prav tako se zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom za pomoč, za podarjene vence m za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Hmeljčič, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste očeta spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: hčerka Pavla z možem in ostalo sorodstvo m ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš drag1 mož in oče BENEDIKT AJDIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje, nam izrekli *ožalje ter nam v težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala sindikatu TOZD UVP Novo mesto, DSSS DO Saturnus, ATP Ivančna gorica in delovni skupini Z. F. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Štatenberg in Trebelno, pevskemu zboru ter župniku za opravljeni obred. Neutolfžtjivi: žena Marija, hči Milka z družino ter sinovi Lojze, Jože in Stanko ZAHVALA Nepričakovano nas ie v 66. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, vr' • ai tetr. ANA RUPERClC iz Kamnja 4 pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vsem, ki rte nam Izrekli sožalje, darovali cvetje, Pomapli v najtežjih trenutkih SfN* P041- Za podmene vence se ; "Uma, Litostroj, Tonosa, Kart on až na --------------------------------- Hubjjani. Hvala tudi tov. Jakošu In župniku za opravljeni obred 111 poslovilne besede ter pevskemu zboru za zapete zalortinke. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sinova Vinko in Andrej z družinama, hčerke Minka, Anka, Rezi in Martina z družinami, sestre in bntt z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob težki izgubi ljubega moža, atija, dedka m brata VANETA JUVANCA brivsko frizerskega mojstra iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi in so pa tako1 številno spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali toliko cvetja, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Trebnjega in osebju žilnega oddelka Splošne bol* nice Novo mesto za vso nesebično pomoč v njegovi težki in hudi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo Franciju Polanku za veliko pomoč ob njegovi smrti, godbi iz Trebnjega, Združenju šoferjev in dekanu za iskrene poslovilne besede ter pevskemu zboru in Združenju obrtnikov. Njegovi: žena, hčerki, vnuk, brat in sestri ter drugo sorodstvo Trebnje, 9. junija 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, moža, brata in starega očeta ALOJZA DRAGINCA iz Konca 11,Novo mesto se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in darovane vence vsem sorodnikom, vaščanom, dr. Kramarju, župniku in delovnim organizacijam. Žalujoči: vsi njegovi m V SPOMIN Uoleč je spomin na 13. junij, ko je pred letom prenehalo biti zlato srce dragega mola, očeta, starega očeta, sina in brata MARTINA PUNGARČIČA iz Brežine pri Brežicah TjJ in miren, kot si bil, tako si nas tudi zapustil, same z ^roerno žalostjo v srcu, ki pušča globoke sledi. Tine, sredi dela Ojnahnll, prezgodaj sl nas zapustil, kruta usoda te je iztrgala iz y ledine, največjih načrtov m hotenj, in se vsem, ki se & spominjate, mu prinašate cvetje •““igate svečke na njegovem preranem grobu. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Na žalostno in bolečo prvo obletnico smrti 14. junij, ko nas je za vedno zapustila naša nenadoipest-ljiva in nikoli pozabljena hčerka, sestrica, teta in botri ca ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, dedka in prad LIČA FARAGONA »Hrastja 2 LICA, rane v naših srcih so še vedno sveže, kakor da si odšla včeraj, pa te že leto dni ni. Tvoja iskrenost, dobrota, skromnost, ijatagstvo In tvoje otožne oči imamo v mislih vsak dan. Težko ' 'd V" • — — ------ .___________ -ipustib_____________________ P - . . Obletna maša bo v nedeljo, 15. junija, ob 7. uri v Orehovici. JTČ Jere _reztebe, ki si bila nam v ponosin cilj v življenje. Kruta usoda resnica - zapustila si vse. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: vsi njeni MIHAELA NOVAKA iz Malih sd 4 pri Adlešičih se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Metliki za vso skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življen. koviču za poslovilne besede ob c vo najlepšo pesem, GD Adlešiči, niku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našega'očeta spoštovali, ki sedaj delite z nami tiho bolečino in vsem, ki ste ga zadnjič pospremili na njegov tihi dam, kjer bo počival brez trpljenja in bolečin, iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami Z \ H V A L A 6. junija nas je v 79. letu starosti nenadoma zapustila naša draga in nadvse skrbna mama, tašča, babica, prababica sestra in teta MARIJA VOVK upokojenka iz Soteske 17 te0,* zahv»U_________________________—______ j0*_, pomoč družini Urbančič, Janezu Vovku in Fr do»lV Br*daču in Pavli, Zofki Gimpelj, Faniki Novak in tina u. Milanu Kraflinu in Jožici, ki sta bila vedno r* . ^ JO nazila tpr n«m v natronntlrih vvmtiucr%In Hvala nHujemo vsem sorodnikom _ oc družini Urbančič, Janežu i, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, ezu Vovku in Frenkiju, sosedu Franciju z družino Mariji Uršič. Posebno zahvalo smo z njo, jo tolažila po izgubi svojega J° P*zila ter nam v najtežjih trenutkih pomagala in z nami žalovala. Hvala podjetju beieH? ♦ M Podarjeni venec, župniku za opravljeni obred, tov. Tonetu Virantu za pošlo' ter vsem ostalim, ki ste poKojno spremili do njenega zadnjega počitka. sval^0, M* M*« z možem in sinovoma, vnukinja Miljana z družino, snaha Milka, nja Majda in Darja z družino, posebej pa njeni nadvse ljubljeni piavnučki Jo*i, Mihec, Sabinca in Jasna Dol. Polje, Straža, Obrh, Mengeš, Jesenice, Ljubljana, Beograd, Srem junija 1980 ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 45. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric IVAN SIMONČIČ iz Brezovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežiih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivu Šmarješke Toplice in Prinovee, Novogradu No“o mesto. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splcfae bolnice Novo mesto in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Francka, hčeika Banka, mala Zlatka in Ivanka z družino Šmarješke Toolice, Bela Cerkev, Ljubljana, Essen U0L£NISK1 USI » * t * 13 \ Darilo, merjeno v metrih 1 ! i 1o, da je atletika v zadnjih nekaj letih na Dolenjskem dosegla vidne uspehe, priznava tudi prof. Marjan Kolarič. Vendar v isti sap' doda: „Pa ne toliko zaradi sistematičnega dela in urejene športne pditike, pač pa zaradi zagnanosti nekaterih posameznikov. Zato smo Se lahko toliko bolj veseli podatka, da je v zadnjih 25 letih kar 16 atletov in atletinj Dolenjske in Bele krajine obleklo dres državne reprezentance." Prof. Marjan Kolarič resnično pozna „v dušo" dolenjsko atletiko Od leta 1970 je namreč sekretar območne skupnosti za vrhunski šport Dolenjske in zadnja leta ainaterski trener novomeških atletov - metalcev, poleg tegp pa tudi republiški trener za met diska in kladiva. „ V Novem mestu je atletika zelo popularna in res škoda, da tega ne moremo izkoristiti. Na razpolago je namreč premalo ljudi, zato ni nič čudnega, če smo Novomeščani znani po tem, da imamo pionirje v zveznem vrhu, mladince potem v republišlem, med člani pa so le redki, ki se prebijejo do reprezentance. Sicer pa smo znani še po nečem: novomeški AK je edini tovrstni klub v Jugoslaviji, ki nima niti enega profesionalnega delavca niti tajnika. ” Kolarič je že 1947. leta uspešno končal študij telesne vzgoje v Zagrebu, služboval nato po osnovnih šolah v Brežicah, tri leta v. Črnomlju, leta 1957 napravil izpit za višjega trenerja v atletiki, kar 9 let bil trener v Zah Nemčiji, nato trener turških reprezentantov v metih in potem še trener A tletske zveze Jugoslavije za metalce kladiva. On je bil tisti, ki je pripeljal Zvonka Bezjaka na 6. mesto na 01 v Rimu, Srečka Štiglica do naslova državnega prvaka, mnogo poprej še Metličana Ivana Kosteleca do mladinskega balkanskega prvaka v metu kopja ipd. Za svoj največji uspeh pa šteje referat o metu kladiva, ki ga je. imel leta 1961 na 3. kongresu svetovne federacije atletskih trenerjev v Parizu O liku atleta prof. Kolarič pravi, da mora biti vsestranski športnik. Tudi tokrat, govori iz izkušenj. Ne nazadnje je bil on tisti, ki je leta 1938 preskočil 168 cm,, 400 m pretekel v 53 sekundah, bil kasneje republiški rekorder na 200 metrov z 22,8 vse do Stanka Lorgerja, v letih 1946 in 1947 republiški prvak v deseteroboju, državni reprezentant v štafeti 4 x 400 m itd. Takšno popolnost zahteva danes tudi od svojih varovancev, obeh Malnarjev, Okleščena in Gačnika. Sadovi skupaj prebitih ur na novomeškem stadionu so že vidni. In najlepše darilo sta svojemu trenerju, ki je pred dnevi proslavil 60-letnico, pripravila prav Boris Okleščen in Slavko Malnar z novima osebnima in dolenjskima rekordoma v metu diska z 52,72, oziroma v metu kladiva s 50,53 metra. Zato je verjeti prof Marjanu Kolariču, ki letos odhaja v pokoj, da sta mu ti darili še dražji od naštetih prejetih priznanj, med katerimi je Bloudkova plaketa, ki jo je prejel lanu BOJANBUDJA Moč ljudskega izročila Na jurjevanju nastopile vse belokranjske folklorne skupine — Kljub dežju lep ljudski praznik Čeprav je letošnje juijevanje motil dež, je znova potrdilo, da je res ne samo največja folklorna prireditev na širšem Dolenjskem, marveč ena največjih, najlepših in najizvirnejših v Sloveniji sploh. Poleg tega, da se je živo ljudsko izročilo prav v Beli krajini najdlje ohranilo, so v vseh teh letih organizatorji juijeva-nja z uspehom prizadevajo, da je v prvi'vrsti ta prireditev folklorna in šele potem turistična. In prav zaradi tega, ker je glavni poudarek na folklornem značaju prireditve, jurjevanje vsako leto znova privabi več tisoč obiskovalcev iz vse Bele krajine in Slovenije. Sobotni del prireditve, kresovanje, si je ogledalo rekordno število gledalcev, saj prireditelji zagotavljajo, da jih je v jurjevsko drago v Črnomlju prišlo več kot 5.000. Kresne pesmi so predstavile kresnice iz Adlešičev, Dragatuša, Preloke in Vinice, nastopili pa so tudi semiška Kmečka ohcet ter plesalci iz Črnomlja in Vinice. Na nedeljskem „Gubec,! in Krško nared Še 10 dni do finala svetovnega prvenstva v speedvvavu - Prenovljeni stadion za skoraj 40.000 ljudi pričakal le prenovljeni Stadion Matge Gubca, ki naj bi po. nekaterih ocenah nudil 22. juni-l ja zavetišče kar blizu 40.000-gla-1 vi množici, pač pa tudi obnovljena cesta od mostu do Kovinarske, nova blagovnica, dograjeno in urejeno stanovanjsko naselje ob vpadnici, skratka, Krško si bo ta dan nadelo praznično obleko. Konec koncev bo, čc bo prišlo do sporazuma s televizijo, prireditev prenašala tudi Evrovizija, kar je za prireditelje še dodatna obveza, da bo prireditev res brezhibno izpeljana. Sicer pa so po nedeljski zadnji polfinalni dirki znani že tudi vsi finalisti, njihova imena pa zagotavljajo, da bo nedeljsko popoldne 22.. junija nudilo tudi obilico športnega užitka. Več o pripravah na prireditev pa v sliki in besedi na športni strani. Do ene največjih športnih prireditev letos pri nas, finala svetovnega prvenstva parov v speedwayu, ki bo prihodnjo nedeljo v Krškem, nas loči še natanko 10 dni. Navzlic temu lahko že danes zapišemo, da bodo prireditelji v celoti izpolnili zastavljeni načrt ter da bo Krško tako omenjenega dne povsem pripravljeno na veliko prireditev. Po besedah Silva Gorenca, predsednika SO Krško in likrati tudi organizacijskega komiteja, ter Eda Komočarja, predsednika AMD Krško, je samo letos sodelovalo v delovnih akcijah preko 1.500 mladih, ki tudi danes skupaj z ostalimi občani in tudi pripadniki cerkljanskega garnizona opravljajo še zadnja dela. Tako gostov, tekmovalcev in številnih obiskovalcev ne bo Semiške igre Letos šestič — Bodo prerasle v »belokranjske igre"? Letošnje, že šeste zabavne „semi-ške igre”, ki bodo v nedeljo, 22. junija, ob 14. uri na igrišču TVD Partizan v Semiču, bodo potekale pod geslom „Dobri stari časi”. Sodelovale bodo ekipe: Črešnjevec, Črmošnjice, Gradac, Rožni dol, Stranska vas, Štrekljevec in Semič. Ker „semiške igre” vsako leto privabijo več tisoč obiskovalcev iz vse Bele krajine pa tudi od drugod, si organizator prizadeva, da bi jih" razširili in da bi postale „bcloknmj-ske igre”. V dosedanjih igrah so imeli največ uspeha Sterkljevčani, ki so kar štirikrat zmagali. Rdeča nit letošnjih iger bo Janezova bala, sicer pa se bodo ekipe pomerile v teh točkah: vrečarji, flacarija, „dekle je po vodo šla”, prašičkanje, furmani, na preji in vlečenje vrvi. <• kB Državljan Teksasa iz Metlike Metličan llija Goleš je lansko jesen pomagal ameriškima zakoncema, ki sta imela prometno nesrečo — V zahvalo ga je guverner proglasil za častnega državljana Teksasa Pred kratkim je na naslov Ilije Goleša, poslovodje metliške Merca-t oij e ve trgovine z železnino, prišlo iz Austina, glavnega mesta ameriške zvezne države Te ksas, pismo, ki ga je podpisal guverner te države William P. Clements mlajši. V pismu guverner Clements sporoča Golešu, da sta se pri njem oglasila zakonca Christensen, mu povedala, kaj se jima je prejšnjo jesen pripetilo v Metliki Ko je guverner slišal zgodbo, je storil vse potrebno, daje Ilija Goleš postal častni državljan Teksasa. V veliki ovojnici ie bil tudi uradni dokument, ki govori, da ima ŠPILERJEV REKORD V SEVNICI Pred dnevi se je končalo prvenstvo posavske regije za člane v kegljanju. Zmagal je Jože Spiler iz Krškega z 2.539 podrtimi keglji. Tekmovanje je bilo na kegljiščih na Senovem, v Sevnici, finale osmerice najbolje uvrščenih pa v Krškem. Med nastopajočimi se je najbolje odrezal Špiler in v Sevnici postavil nov rekord kegljišča z 873 keglji, obenem pa si je priboril pravico do nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo 20. in 21. septembra. N.GOLEŠ LESKOVEC - GMAJNA 9:3 V počastitev bližnjega krajevnega praznika v Leskovcu in ob dnevu mladosti so v nedeljo v Leskovcu veterani domačinov m Gmajne odigrali prijateljsko nogometno tekmo, v kateri so zmagali domačini z 9:3. J. ARH Goleš sedaj vse dolžnosti in pravice kot ostali državljani Teksasa. „Ko je prišlo pismo in tista listina, sploh nisem vedel, za kaj gre. Sele ko sem dal prevesti, sem zvedel, da sem postal častni državljan Teksasa,” je začel svojo pripoved Goleš, ki bi, če ne bi bilo tega pisma, gotovo že pozabil na manišo avtomobilsko nesrečo, ki se je prejšnjo jesen pripetila ravno pred trgovino, v kateri je on poslovodja. V avto Komnasovega rent-a-cara se je od zadaj zaletel neki domačin: Nobenemu od potnikov ni bilo nič, le avto, v katerem sta se Chuck Christensen in njegova žena iz Austina v Teksasu peljala na poti v Jajce, je bil tako poškodovan, da ameriška turista nista mogla nadaljevati poti. „Onadva nista znala našega jezika, jaz ne angleški; videl sem, da se sama ne bosta znašla, zato sem dobil znanca, ki je prevajal,” se spominja Goleš. Po telefonu je poklical V Ljubljano in Kompasovemu uslužbencu povedal, kaj se >e zgodilo. Američanu bi morali priskrbeti drug rent-a-car avtomobil, vendar z avtomatskim menjalnikom, ker možak nima ene V NEDELJO V PODLJUBELJ 15. junija bo ob 10. uri v Podljubelju pri Tržiču XXII. zbor aktivistov in borcev NOV Gorensjke. Slavnostni govornik bo Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Na zboru bodo podelili tudi domicil gorenjskih občin XXXI. diviziji NOV in POJ. Organizatorji vabijo na prireditev tudi borce in aktiviste iz drugih regij v Sloveniji. jurjevanju so zapele in zaplesale skupine iz Starega trga, Predgrada, Preloke, Adlešičev, Dragatuša, Bojan-cev, Metlike in Črnomlja. A. BARTELJ MESTNA METLIŠKA GODBA bo izdala ob 130-letnici svojega delovanja lepe značke v nakladi 4000 kosov. Godbeniki - udeleženci osrednje proslave jih bodo prejeli brezplačno, drugi zbiratelji pa jih bodo morali kupiti. H II STATI-: OF TEXAS ■***•' /frrtntjf m. Skr /v, * f/?Sit/ fr* futm »trntf- J L* j m **** mASUSuu t*tr. . IX Mf i. Ilija Goleš: „Morda bom obiskal Texas.” Guverner Clements je podpisal slovesno listino, s katero je Ilija Goleš iz Metlike postal častni državljan Texasa roke in ne more pretikati prestavne ročice. „V Ljubljahi niso imeli ha razpolago takega avtomobila, zato sem poklical njihovo poslovalnico v. Zagrebu, kjer so ga imeli. Američana sem odpeljal do mehanika, ki je njegov avtomobil toliko popravil, da sta se lahko odpeljala do Zagreba. Vse skupaj ni trajalo več kot dve uri. Preden sta se Američana odpeljala, sta me, res prijazna človeka, povprašala za moj naslov. Seveda si niti v sanjah ne bi mislil, da bom zaradi tega postal častni državljan Teksasa. No, nič se ne ve, morda bom pa kdaj še obiskal Ameriko in Teksas, da vidim to zvezno državo, katere častni državljan sem,” ie sklenil Goleš. Če se bo to res zgodilo, bo Goleš v Teksasu našel piecej ljudi, ki našo državo in' ljudi zelo cenijo. Med njimi je tudi guverner Clements, ki je na koncu svojega pisma poudaril, da je bil lani s skupino teksaških strokovnjakov za prehrano in kmetijstvo na obisku v Jugoslaviji, kjer so bili zelo lepo in prisrčno sprejeti. A. BARTELJ VHOD PODZEMLJE - Ob pogledu v jamo očak F rane Murn zamahne s palico u> pravi: „Mi smo kot skorja n* hlebcu kruha, pod nami pa je vse vodo”. Skrivnostna nedolžna /?/ luknja Stopiče: graditeljem sole na pomoč geološki strokovnjaki ___________________ oisali S Ni še dolgo tega, ko smo p>: o votlinah pod vasjo Gabrje podobno skrivnostjo pa se v te dneh srečujejo tudi prebival0 Stopič. Ustavljajo se ob maj'1*'! luknji s premera komaj 1 n>< . ie nastala ob razširjanju ceste B Stopič proti Velikemu Orehku-Vanjo pa se ozirajo tudi grad'*®' lji nove stopiške šole, ki bo st**8 v bližini tega mesta. Maihn* luknja se po nekaj centimetri razširi v pravo dvorano do sed* neznanih razsežnosti Jama ni od včeraj, saj z*11)0 najstarejši krajani še dobro vedo-Osemdesetletni Franc Murn •*' Velikega Orehka se jame spO" minja še iz otroških let: „V stal0 šolo smo hodili prav na mesto, kjer stoji sedanja, bližini te luknje je bila v tisi® časih velika skala in za njo vclJt* jama, v katero so vozili vse mogoče stvari, a je niso mo; nasititi. Ni skrivnost, da na delu votline stoji sedinja šola, da tudi nova ne bo na povsei trdnih tleh, potrjujejo tudi vrt ci, katerim je sveder pri vrtanj® temeljev že ušel „v prazno/ Graditelji tega niso predvi zato so poklicali na p°n'°* strokovnjake Geološkega zavod* iz Ljubljane, ki bodo poved*#’ kaj storiti z jamo. ZA KONČNO ZMAG& V „IGRI” ŠE SMEDN1* IN VENIŠE # i S sedmim in osmim 'co*°"Lei(i> pred dnevi nadaljevala nogo^jji liga KS Leskovec. V 7. kolu so^ doseženi naslednji rezultati: - 1 - NMNK 2 5:!, Smcdn**, Gorenja vas 3:0, NMNK 2 *■ «.(), gora 14:1, Veniše - Veliki Trn Mrtvice - Grič 10:3. . 0, 8. kolo: Veniše - Mrtv1^-t, Grič - Veliki Tm 2:4, NMNK 2 1:2, Gorenja vas -1 5:0, Smednik - Trska gora ■rcSnej' Za prvo mesto ostajata nap ša kandidata Smednik in ven KOLO V DEŽJU - Tudi dež, ki je ves čas nedelj skega j urie vanj a v Črnomlju močno padal, ni preprečil, da vse belokrp.ajske folklorne deupine pred številnimi gledalci ne bi zaplesale in zapele. Vsi skupaj pa so znova potrdili, da je, juijevanje pravi belokranjski ljudski praznik. (Foto: A. Bartelj) Priprt oderuški zdravnik To, kar je počel dr. Zdenko VViller iz brežiške bolnišnice, presega vse človeške etike, še posebej pa zdravniškega kodeksa meje Delavci krške UJV so pred dnevi poslali ovadbo javnemu tožilcu zoper 57-letnega vodjo pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Brežice dr. Zdenka Willeija iz Zagreba. Nekaj tipkanih strani ovadbe izpričuje oderuštvo zdravnika, ki poleg rieupravičnega sprejemanja daril tudi daleč presega meje človeške etike, še posebej z dravniškega kodeksa. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper Willetja že odredil pripor. Vse od leta 1977 ie Willer opravljal kazniva dejanja, ki jih je opravičeval na takšen ali drugačen način. Izsiljeval je bolnike, zlasti socialno šibke, ki so bili na zdravljenju v brežiški bolnišnici, in od njih prejemal darila, do katerih nikakor ni bil upravičen. Primer: od bolnikov, ki so, denimo, želeli imeti od sobotah ati nedeljah zaradi obiskov svojecev prost izhod, je terjal plačilo v znesku od injekcije. Primerilo seje ceto, <^j_| bo takem primeru Min pacientu denar n „ire Sicer izdenarmce-^ P*.?1 om, pn lcmtrrn mastno kdomeumo- zbranih po* ^ 500 do 1.000 din. Se več bolniki, ki takšnim zahtevkom niso mogli ugoditi, so morali dovoljenje za izhod plačevati v ..naturalijah”. Nekateri so nosili fižol, čebulo, krompir, drugi spet svinjino, mast, žganje, vino ali celo kar prašiče. Duhove pa je verjetno najbolj razburila ugotovitev delacev krške UJV, ki so ob zbiranju podatkov prišli celo do ugotovitve, da je predstojnik pljučnega oddelka dr. Zdenko Willer poslal domov socialno šibko pacientko, ki ni izpolnila zdravnikovih zahtev glede plačila. V dveh dneh, kolikor ji ie dal na voljo, je morala na njivi izkopati 100 kilogramov krompirja, ki ga je potem Willer prišel sam iskat z avtomobilom. Preiskavi ni ostalo skrito niti to, da je omenjeni zdravnik izsiljeval ^ od svojih bolnikov plačilo tudi v izpopolniti seznam drugačnih oblikah. Neki) je bilo ^ oderuškega zdravni** pa ie Willer svojim r-„ boini-nudil še drugačne »usluge • ke ie vozil na dom z ^ avtomobilom, "f* tem zaračunal Od do zdaj --------- . Der moč ugotoviti, da * tnajStO> takšne načine dobJ^opedin ^ pacientov nad 35-W j,ilo seveda odštejemo sum, ^ato podobnih primerov • $ kr3ca UJV nai^oša vsakogM, čuti tako ali drugače oguljufan^. in oškodovanega, da to doma sporoči najbbžj. milice alrkrSci UJV- Na podlagi doslej *” sodnfl£ datkov je r krfld zoper Wiflcr)a odredil jnpor, * ^ kriminalisti na bodo ob celo primerov, ko je zahteval denar za rentgenske preglede in B.l M Ali nekoliko drugače: „K takšni vrstT$fžftj*& se posHirazmer oziroma vzgoje zatekajo mnogi ozko specializirani zdra^kt kakršne tudi pri HgO^ nas še posebno pridno vzgajair^£^M^icinska jgspffi > fakulteta se spreminja VunK^^i|zotH«|8K^^!: saj se večina študentov v višjih (ett^^ih Vse PPERla trditev pomeni praktično, da je prevet zanima Ul tehnologijo > kakršenkoli trud, da bi pri nas ObHOvili ali medtem ko njihova Jiroka humanistična ftth Učvrstili tovariško sprego med zdravnikom in brazbašepa " v-< # % gŽ bolnikom/odveč, saj ta sprega že to zeli So dravn>ki čvrsta,. Trdftve verjetno ni treba komentirati, saj sptoSpe 'jV“ ^ '***»» simpoziju > obstaja3 žet^. bhi govorjti ^Štte večjem zdravnikom zdravniki ■Fle,i> -:^5SiSii«Adar zdravijo. bB PPtam; f praznoneizzveni tudi W»|f||ji> iroikav*^ lil mjedolo- >de Bolnike 01 SWBO neke dopust je pred durmi filigranski sesalec vaza iz stare posode Kotiček vrta ali balkon3' lahko pa tudi stanovanj3' boste zelo olepšali z ved®® svežim šopkom. Običajne vS' ze so postale dolgočas"e' zato šopek raje postavite v staro posodo za pečenje kip" nika ali pa v odslužen® kanglico. Če se vam zdi, lab*® starino poljubno pobarva**', preden jo začnete uporabljati za vazo. pa je, da se je treba včasih z bojem prebiti do objektov, ki so cilj diverzij, onemogočiti njihovo zavarovanje in si zagotoviti umik. Cilji in objekti napada bodo predvsem zveze in objekti v sistemu poveljevanja (vključno z objekti sovražnikove ..civilne uprave"), objektil na komunikacijah in v prometu ter infrastruktura, še posebej skladišča, delavnice in vojaška proizvodnja. Pri diverzantskem dejstvovanju bo treba uporabljati tudi sredstva z večjim dometom in tu bo mogoče koristiti tudi ..amatersko znanje" z raketno-letalskega modelarskega področja. VOJAŠKI KOTIČEK NAClNIBOJA NA ZAČASNO ZASEDENEM OZEMLJU V taktiki oboroženega boja v mestih na začasno zasedenem ozemlju bodo bržkone prevladovale diverzantske akcije. Najpogosteje bodo uporabljali diverzantsko dejstvovanje, nenadne bliskovite napade na sovražnikovo živo silo, najrazličnejše zasedno dejstvovanje, ognjene udare, ostrostrelsko dejstvovanje ter druge posebne oblike. Diverzantsko dejstvovanje bodo izvajale predvsem diverzantske skupine in odredi, pa tudi druge bojne skupine v mestih na začasno zasedenem ozemlju. Prevladovala bo uporaba minskoeksplozivnih, kemičnih in zažigalnihl sredstev s takojšnjim ali naknadnim učinkovanjem. Takšno dejstvovanje je predvsem „nevid-no" in ga izvajajo najpogosteje „brez boja". Res Zelo pomembno bo tudi ostrostrelsko dejstvovanje. Rezultate bo mogoče doseči predvsem s preciznim in po možnosti neslišnim orožjem. Ostrostrelstvo je lahko tudi sestavni del diverzantskih akcij, na primer zažiganje hitro vnetljivih snovi s prebijanjem cistern in rezervoarjev, obstreljevanje helikopterjev v nizkem poletu in letal oziroma predvsem pilotov na tleh. V mestih na začasno zasedenem ozemlju so dane tudi velike možnosti za postavljanje najrazličnejših zased. Naskok (ena od oblik dejstvovanja) je praviloma nepričakovan silovit napad, ki ga izvajajo iz čim večje bližine z metanjem ročnih bomb in močnim avtomatskim ognjem. Napad traja seveda zelo malo časa, njegov osnovni cilj pa je uničevanje sovražnikove žive sile. Izvajajo ga predvsem na sovražnikove skupine, enote in poveljstva, ki počivajo, med njihovim urjenjem, zabavo in sploh takrat, ko so sovražnikovi vojaki zunaj utrjenih objektov. Med oblike bojnega dejstvovanja v mestih na začasrio zasedenem ozemlju sodijo tudi ognjeni udari z minometi in raketometi pa še razne druge akcije. Med njimi so obstreljevanje iz oboroženih vozil sovražnikovih vojaških in policijskih patrulj na mestnih ulicah, vdori v restavracije, kavarne, kantine, kinodvorane, bare, klube, banke in sploh tja, kjer se zbirajo vojaške osebe, funkcionarji vojaškega, upravnega in policijskega aparata ter njihovi sodelavci. T. A. 152 bojn^ji Partizanska letala so izvedla .— poletov, ne upoštevaje polete transport®, letalske skupine, pri čemer so bila v zraku ok® 140 ur. Zanimivo je, da je sovražniku usp®, uničiti v zraku ali na tleh samo 5 naših letal'* 20 letal pa so morali naši borci sami uničit1'^ se je bilo treba nenadoma umakniti z leta'»j zaradi sovražnikovega bližanja. Možnosti, d» letala preletela na kako drugo osvoboj® ozemlje zaradi pomanjkanja goriva, razmofi® flj ga zemljišča in slabega vremena, okvar itd" bil°- • 1944 je NOV Jugoslavije začela preje®®.n letala tudi od svojih zaveznikov Angleže^ Sovjetov. Med urjenjem pilotov v Libi)| kasneje na osvobojenem ozemlju JugoslavU®. bilo opravljenih blizu 8000 ur poletov. Ta je jugoslovansko vojno letalstvo imelo Prib ' re- 280 lovskih in lovsko-bombniških letal z®s ^ t lih tipov. Britanska letala spitfire in burrljr0n8 našimi posadkami so sestavljala dva skva ki glede na dolžino P03®2, prav v vsak kotiček. zgovorna je, kot vedno, skl®3' Nobenih skrbi z obleko za na plažo! Letos, ko so moderna gola ramena, lahko oblečete kopalke in čez krilo, pa boste kot iz modnega časopisa. Tudi vroče hlačke so aktualne, le da pristajajo samo pravilni postavi: Ne pre- majhni, ne okrogli in z lepimi in nož kokoši, gosi itd. Oblast skrbi za zdravo družinsko življenje. Opisala bom komuno „Treh zvezd", ki ima 10 brigad in 70 delovnih skupin. V tej komuni je 3345 družin, 13.240 ljudi. Imajo čez 12.000 prašičev, 66 traktorjev itd., od industrije pa 2 opekarni, tovarno za moko, olje in sladkor, za proizvodnjo papirja in predelavo zdravilnih rastlin, farmo za kokoši, ribe, gosi, zajce in čebele. Na ravni komune so žene organizirane v zvezo žensk, mladina je v svoji organizaciji. Imajo tudi komite za socialno politiko in oddelek za civilno obrambo. To je neke vrste policija, ki je sestavljena iz članov brigad. V njej so kmetje, ki so bili na vojaškem urjenju, stari pa so med 16 in 36 let. Komite za varnost preganja kriminal. Jaz se bila gost družine Wang, vključene v eno izmed brigad komune „Tteh zvezd". V brigadi, kjer so VVangovi, je samo 168 družin, 798 ljudi, ki so razdeljeni v 4 delovne skupine. Sredi zelenih riževih polj je nekaj kmečkih hiš, poleg ceste pa stoji nekaj žensk in otrok, ki si manejo roke. Kmet Wang je star 27 let in nas sprejme s širokim smehljajem. Peljal me je v skromno sobo, ponudil piadas in rumene češnje. Lepe banbusove stole je napravil potujoči mizar, ki hodi od kmeta do kmeta in lahko naredi dva stola v enem dnevu. „Če potrebuješ hišo," pripoveduje Wang, narišeš v zemljo s palico tloris, greš na polje in z lopato izrežeš iz gline opeko. To osušiš na soncu in nato zidaš stene, ki jih znotraj tudi obdelaš z mokro glino. Napraviš jih gladke. Ko so stene suhe, jih pobelii Streha je iz lesenih delov in iz slame." Poleg moje sobe imajo VVangovi še kuhinjo in spalnico. V kuhinji imajo plinsko peč, plinsko svetilko in v enem kotu je spravljena slama, bicikel in poljedelkso orodje. V drugem kotu je ognjišče za kuhanje hrane prašičem. Plin proizvajajo sami. V varni razdalji od kmetije izkopljejo jamo, jo obložijo z opeko in nekim domačim materialom ter s cementom. V to jamo mečejo odpadke: fekalije in slamo in vse skupaj brezračno zapro. Zelo tanka pipa vodi ta plin v kuhinjo. Strop v spalnici je narejen iz pletene mreže, na katero je nalepljen časopisni papir, ki so ga v ta namen dolgo shranjevali. Postelja je lesena, poslikana in okrašena z ornamenti. Poleg postelje stoji komoda s predali, na komodi je majhno zrcalo, desno in levo od zrcala sta dve porcelanasti stari posodi. Zraven postelje imajo veliko pleteno košaro za riž,stol in lesen zaboj z dvema kovčkoma. Vse je čisto in urejeno. Vodo za umivanje in pranje hodijo iskat v potoček, pitno vodo pa dobijo iz vodnjaka na dvorišču. Pri njih še nikdar ni bilo tujca. Ljudje so dobili prost dan, da so vse pospravili, tako hiše kot dvorišče. Sicer v njihovem vsakdanjem življenju ni vedno tako čisto, mi pove prevajalec, ker imajo veliko pospravljanje le enkrat v letu. ..Pomislite, vse to so napravili zaiadi vas, tujega gosta, da ga bodo lepo sprejeli." Čez čas pogleda Kitajec v sobo, kjer se pogovarjamo. Moj spremljevalce in ljudje iz občine so se diskretno odstranili, da bi lahko popolnoma sama govorila z VVangom. „Na kmetiji živi poprečno po 9 oseb. Pri nas smo jaz, moja žena, 2 otroka, naši starši, 2 brata in sestra. Imamo 7 sob, računana pa sta tudi dva prostora za prašiče. Naša delovna skupina sestoji iz 60 družin. V naši družini dela 5 oseb. Letno zaslužimo 12.000 točk, zato dobimo 2.000 kilogramov riža, 500 kg koruze, nekaj krompirja, soje, fižola, sladkor in jedilno olje. Imamo lastno zemljo, na kateri pridelamo zelenjavo in hrano za prašiče. Tudi prašiči zaslužijo točke. Gnoj ocenijo s točkami, vsak mesec prašiča tehtajo in potem dobimo denar za gnoj. Prašičji gnoj gre na skupno polje človeške fekalije pa porabimo v lastnem vrtu. V vojski se imladi kmetjei obvezno izuče za poklic. Ko se vrnejo, gredo najprej delat v tovarno ali zavod v bližnji okolici." Kmet Wang dela pri gradbenem podjetju in zasluži 40 juanov na mesec. »V prostem času obdelujem svoj vrt. Ob sredah in petkih imamo redno politične mitinge, kjer študiramo. Jaz znam brati. Ženo Krizantemo sem spoznal s pomočjo neke posredovalke. Žena, ki je kmetica vstane zjutraj ob 6. uri, jaz pa 20 minut kasneje. Ona pripravi zajtrk, riževo juho, in da najprej iesti prašičem. Krizantema dela na polju vsak dan 8 dc 10 ur, odvisno od letnega časa. Za dnevno delo lahko dobi največ 9 točk. Kosilo skuha tisti, ki najprej pride domov, večerjo pa vedno skuha žena. Jemo riž,mandeljne, zelenjavo iz vrta, zelo redko pa meso. Krizantema hrani denar in z njim qospodari." THEREZA DE GROOT iJOČKE SLUŽIJO TUDI PRAŠIČI »Vozim ladjo med Chunkingom in VVuhanorn. Razdalja je 1370 kilometrov. Pri plovbi s tokom d°seže ladja hitrost 28 do 31 kilometrov na uro, Medtem ko proti toku plovemo lahko največ z ° kilometri. Proti toku traja vožnja celih 5 dni. ‘-adijska posadka je sestavljena iz 96 mož; delajo v treh izmenah po osem ur, imajo pa na leto 52 °n' počitnic. Mornarji se izuče za mornarje na adji. Na tej reki vozi 30 ladij, vsaka ima 768 Potnikov. Imamo 4 razrede. Prvi razred stane y.80 juana, drugi 36,80, tretji 20,90 in četrti s°mo 19,40 juanov. V četrtem razredu potnik 'ahko spi na hodniku na slamnati preprogi. Cena v°zne karte za otroke je odvisna od njihove dolžine. Otrok, ki še ni meter visok, se lahko Pelje zastonj. 2a velikost med 1 m in 1,30 m plačajo Poiovično karto. Starci in upokojenci plačujejo Polno ceno, vendar dobijo denar vrnjen od njihove tovarne ali komune. Hrana se plača Posebej. Porcija kuhanega riža stane na primer ^•2 do 0,5 juana. Kapitan, ki ima na skrbi prihod in odhod ladij v Pristanišču, se šola 11 do 12 let. Tako dolgo zaradi tega, ker mora poznati dno reke, ki je zelo Zelo nevarna, je rekel kapiitan. Politični komisar pa je pripovedoval: ,,Prihajam iz vojske, ki ima na Kitajskem najboljše šole, in sem odgovoren za politični položaj na ladji. Mornarje informiram o politiki partije in o najvažnejših svetovnih dogodkih. Pri političnem študiju mornarji sami kritizirajo sebe in svoje delo in dajejo predloge, kako bi lahko še bolje delali." Ladja plove v VVuhan, novim krajem in doživljajem naproti. Veliko presenečenje so bile zame kitajske komune in življenje v njih. Ni mogoče z gotovostjo reči, kdaj so komune nastale. Bile so odgovor na „pritisk od zgoraj”, ki je imel namen poljedelstvo v najkrajšem času povečati. Predsednik Mao je s^m obiskal nekatere komune, hvalil njihove uspehe in jih spodbujal. Leta 1958 so imeli 26.000 komun, v katerih je bilo združenih 75.000 kolektivnih podjetij, v njih je sodelovalo 123 milijonov družin ali 98 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva. V začetku so bile komune močno centralizirane in v njih močni nadzorni organi. Naslednja leta, ko so sledile naravne katastrofe, se je začela decentralizacija. Od leta 1961 dalje pa so očitne spremembe. Danes ima komuna administrativno funkcijo. Prinaša denar državi v obliki davka, ustvari pa ga z industrijsko predelavo pridelkov od sadja do usnja, sladkorja itd. V komuni tudi regulirajo riževa polja. Komune so razdeljene v brigade, brigade v skupine. Brigade med drugim upravljajo z nižjo šolo. Skupine so odgovorne za skupno lastnino, za obdelavo polj, obračunavanje in izplačilo plač. Baza delovne skupine pa je kmečka družina, ki dela na polju: oče, mati in odrasli otroci. Imajo lastno hišo, nekaj svoje zemlje, nekaj prašičev. :V ‘•'-'"4 P'7.®'1 3 dežela se ponaša z zelo razvito 7-i°-h i° dejavnostio. Premore kakih dvajset a ozd ki natisnejo na leto okoli 9 milijonov "J'9- '0 J'e zavidanja vredna naklada, ki uvršča ovence na evropsko raven. Žal so na evropskem JP^iu tudi cene, to pa je velika ovira pri ^ upu. Knjiga je za žep povprečnega Slovenca vedno težko dosegljiva, zato ostaja dobršen del 9a vira nakopičenega znanja in kulture ootaknjen in neizrah|jen. Delno je tako tudi Radelj, ker knjižnice še niso sposobne en vti^ kot borih 100.000 izvodov ali vsega da° knjigo na 18 prebivalcev. Računi pokažejo, d °-Stane dostikrat po 70 odstotkov naklad v Tam čakajo ali na razprodajo ali na naj, e]a.Vo- Hudomušneži trdijo, da je knjiga lnt:;. j kompletna surovina za izdelavo novega ^znega papirja. pre 1 VSe to pomeni, da tiskamo na Slovenskem kada C- kn*'9? S° previsoke naklade celo tedaj, iiVo(;.*de kakšna noviteta v vsega 250 do 300 kriji • Ali je mogoče za to, da na neprodane neZa“5 9a prah, krivo še vedno naše splošno I ro|<0 'manie- nečimrnost, duhovna lenoba? Z 9ow>na -Srcu moremo na to vprašanje, ki prav . 'JV0 ni •____X____ -j___________i:i__ akoravno Resr ni samo retorično, odgovoriti pritrdilno, so za odtujenost knjige še drugi razlogi. k°t bi*1/,0)3 ie' da se bralec in knjiga še nista našla, raZiška *e'jeno in potrebno, čeprav nas razne krajjaj^6 prePričujejo, da se razdalje med njima k°maj°' Zbliževanje poteka počasi, da ga je Haporj Cmeriti. Ob tem se vrstijo družbeni Dove2J:n nairazličnejše akcije, ki naj bi pomagale Pri(je ; natr9ano mrežo poti knjige potem, ko resnice •• tls* jflVest , izenačili uvoz z izvozom. T udi pri na1 0ioH[j bomo ravnali tako: sredstva smo s' sv°i^ združevanjem, hkrati imamo Pre • pa j denarja. Proizvodnja v novi tov st(.an usmerjena v izvoz. Tako da tudi po j kršimo dogovorov." jOŽ-^ KO JE NOI/O /MESTO ŠTELO2000 DUŠ Edi Zorko, pisec * Utrinkov iznad zelene Krke", ki smo jih priobčili v Prilogi, je dobil P° objavi številna pisma od znancev in ne*nancev, velikokrat je moral dvigniti tele-*°n; vsi, ki so se obračali nanj, pa so želeli, naj ^ kaj napiše o žitju in bitju Novega mesta na Prelomu stoletja. Edi Zorko je prijel za pero 'P zdaj je pred nami nov roj .Utrinkov". X železniška postaja, kolodvor ali štacjon, kot s,11o takrat rekli, je imela enonadstropno manjšo ^adbo s kratkim peronom, pet tirov, dve ^vajnici, skladišča in kurilnico. Na sami stavN v Sredini perona se je šopirila tabla z napirom ^aja: Rudolfsvverth—Rudolfovo. Če pa si na ^sti koga vprašal, kam pelje ta železna cesta, ni nobeden odgovoril drugače kot „v mejstu". Načelnik te postaje je bil avstrijski Nemec Kiepach. Sinova Karli in Vili sta bila moja sošolca. Karli je tolkel slovenščino, kot bi jedel aJ ove žgance, preostanek načelnikove družine Pa Je dobro in rad govoril slovenščino. Kretničar le bil neki Kočevar, veliko trobento je imel in bil j ® važen, dober za otročaje pa je bil prometnik “*e Turk; rad nam je vse razkazal, sai smo hoteli 1 Postati ajzenponarji. J0?E, POSTREŠČEK ŠTEVILKA 1 Dntr°met na novome*ki postajici se je razvijal, Uol r®bovali so ..dinstmana" postreščka. To tedaj dno službo je zasluženo dobil oče Jože čast3*i;-Na lso minevala doživetja naše mladosti. Če smo od daleč zaslišali prihajanje vlaka, smo ob progi polegli v travo, na tir pa položili krajcar. Ko je lokomotiva zapeljala čez novčič, ga je zmečkanega odvrgla med gramoz. Večkrat smo šli tudi v vas Prečna in do Lukenjskega gradu. Iz mlina pri gradu Luknja je bila po slabo otesanih drogovih napeljana žica z opozorilom, da se po njej pretaka elektrika. Ta je bila speljana čez Cegelnico in Portovald v Kandijo k lastniku Hočevarju, v njegovo delavnico in vilo. Pred vilo je dal postaviti lep železen drog z veliko svetilko. Nekaj časa smo hodili zijat v to čudo. Seveda smo se pri tem tudi malo bahali, kako smo vse te električne dobrote videli že v Ljubljani, da o tramvaju sploh ne govorimo. Od meščanov je bilo na Hočevarjev račun slišati precej pikrih, češ če bi hotel, bi z elektriko lahko pomagal mestu, vsaj Glavnemu trgu. GOSTILNE, PRAZNIKI IN SEKANJE POMARANČ Najlepši fijakar v mestu so imeli ata Kondrič ali Čampa. Kondrič je rad hodil v gostilno pri Tonejcu, kjer so vedno imeli dober golaž in pivo. H Kokliču pa so veliko zahajali Raič, Kozina ter gasilci in obrtniki. Predvsem zaradi lepega, prostornega vrta Od tigovcev smo tam večkrat videli Kalčiča, Kobeta, Kastelca; slednjega ali pa njegovega brata je nekoč dohro opeharila mlada ciganka. Na semanji dan so obrtniki in trgovci postavili šotore, tudi lectar Mum. Neki Frškar je vedno pripeljal krasno južno sadje. Izkazal se jc mož najbolj pred prazniki, na primer pred veliko nočjo. Pomaranče je dal posebej v večji zaboj. Fantje, predvsem okoličani, so tekmovali med seboj, kdo bo več pomaranč sekal, to je z grošem na več korakov oddaljeno pomarančo zadel in vsekal. Bilo je veliko šal, za Frškarja pa lep dohodek. Na Glavnem trgu so sekali tudi pirhe. Ob tem so stavili tudi denar, seveda prav majhne vsote, po krajcar ali groš. Kaj pa novomeška industrija? Ni je bilo. Mala usnjarna, ki jo je vodil oče Grum, in opekarna s pravim tovarniškim dimnikom v gozdu za Žabjo vasjo, to je bilo vse. Opekarna je propadla in lastnik Hočevar je šel v stečaj, vse je poprodal in se preselil v Liubljano. Baje je bil pozneje za vratarja v hotelu Union. Imel pa je zelo lepo hčerko. KAKO JE KRANJ DOBIL TEKSTILNO INDUSTRIJO Ampak nekaj se je le zgodilo. S Češkega so pripotovali poslovni možje in ponudili Seidlu, novomeškumu trgovcu in bogatašu, precej denarja za prostor ob žagi ali mlinu ob Krki. Tam naj bi postavili veliko tekstilno tovarno. Seidl in z njim županstvo pa nista bila za to in tako je vse skupaj padlo v vodo. Lepa tekstilna fabrika je zato zrasla v Kranju. Od ustanov je tedaj Novo mesto imelo sodišče, davkarijo, glavarstvo in občino. V njej je bilo zaposlenih več nemško govorečih ljudi. Baje je takrat imelo Novo mesto več kot 100 nemških družin, kar je pri 2000 prebivalcih precej. Rasli sta gimnazija in nova šola. Čeprav zabav ni bilo veliko, so gasilci, sokoli in obrtniki vedno kaj prirejali. Obrtniki so imeli predstave v Rokodelskem domu, vedno so bile dobro obiskane. Spominjam se igre Rokovnjači. Izreden posluh za igranje sta imela Ciglerjev ata in Lovro Puš, od mlajših pa Jopetov ali Petrič iz Žabje vasi. To so bili asi za tiste čase! Zlasti veliko je bilo na repertoarju Jurčiča in Finžgarja, sokoli pa so se po vojni lotili tudi Cankarja in njegovega Pohujšanja. CRNI VINOTOČI IN KOŠČEK NAGOTE V tistih časih so bili v navadi tudi črni vinotoči, posebno po vaseh. Seveda se je hitro zvedelo, kje cviček bolj poceni teče. Kdor je vino na ta način prodajal, je imel nad vrati vinotoča obešen šopek rožmarina. Reklo pa se je, ko se je družba namerila v tak vinotoč, da gredo na „pušelšank". aj^enil sem že, kako so meščani radi hodili na izlete, večinoma peš, bolj petični s kolesom (te novosti je bilo še zelo malo), nekateri pa s kelesljem. Najbolj obiskani so bili trškogorski vinogradi, gradova Otočec in Struga, Dolenjske Toplice (z vlakom do Straže, naprej peš), zelo v modi so bile tudi Šmarješke Toplice. Tja smo hodili pešali s kolesljem do Družinske vasi. Lastnik toplic, bazena in večje zidane zgradbe je bil dr. Gregorič. Bazen je bil lesen in pokrit z leseno streho, voda je žuborela na več krajih in potok ni bil brez rib. Ženske so se kopale v spalnih srajcah, ki so jim med kopanjem lezle proti ramam. Nekatere, zlasti grše, so za«o raje sedele na suhem, na klopeh ob zidu in klepetale, kat je pač ženska navada. V Šmarjeških Toplicah sem bil stalen gost, zato sem si zapomnil tudi nekaj malenkosti. Zraven bazena je bila gostilna, ki jo je imel v zakupu neki Zajc, ki je bil tudi mlinar. Birt je sode piva hladil s studenčnico. Preprosto in učinkovito; ledu namreč tedaj ni bilo, razen če si ga nisi dal pozimi napeljati v za to namenjen kletni prostor. V Šmarješke Toplice so se prihajali kopat tudi mnogi graščaki, tako Ulmovi, Grmovi, Margheri-jevi, s Pogane Sehrieiderjevi, z njimi pa Bergmanovi, Ahačičevi, Kipahovi, s posestva Sreberniče pa stotnik pl. Riederer. Ta je imel sina Bobvja, ki je bil poln vragolij in moj sošolec. Našo klapo z Brega je pogosto povabil na dom, kjer smo se vozili s parom belih konj. Mestni materini ljubljenčki niso bili nikoli v gosteh. Med počitnicami smo otroci raHi obiskovali gradove. Mene je to posebno mikalo, ker je bila moja teta Ana šivilja in si je kruh služila s šivanjem od hiše do hiše, od gradu do gradu. Po 12 ur na dan je čepela ob stroju; v hiši ali gradu je tudi spala, dokler ni bilo vse sešito. HLAPEC POROČI GROFIČNO Kar se gradov tiče, naj omenim zaradi neke zgode še Otočec. Tam je bil za hlapca neki Jordan, lep mož z brki. In začuda se je vanj zaljubila domača hčerkica. Posledica je bil fleten fantek Berto ali Bertelj. Stari grof je par poročil in jima dal manjše posestvo pri Šentjerneju. Ko je Berto dorasel, se ni prav nič rad umival, vedno so imeli težave z njim, ker se je silno bal vode. Baje se zdaj vode brani nekje v Avstriji. Zidava nove gimnazije se je bližala koncu. Stavba je bila res impozantna, enako tudi ljudska šola ob njej. Mimo gostilne Ferlič je bila speljana nova cesta. Prvi gimnazijski profesorji so bili ravnatelj Brežnik, Sever, Južnič, Šerko, Škerlj, Kunc, Triler, Kelemina Lovše, Germ, Stopar, Gorjanc in Ažman. Petje je podučeval Ignac Hladnik, najbolj priljubljen pri dijakih in ženskem spolu. Vodil je vsa pevska društva, orglal in pripomogel k kulturnemu življenju mesta. Otroci z Brega in okolice smo se nairaje zadrževali okrog kapiteljske cerkve. Ob velikih praznikih je bil tu velik direndaj. Smrečice, zastave, slovenske, državne in cerkvene. Denar se je pobiral, in če si več dal, prej si menda prišel v nebesa. To je bilo laži in hinavščine! POHUJŠANJE NA KOPALIŠČU Ker bi že morali biti sredi poletja, naj omenim še kopališče. „Švimšula" (plavalna šola) je z napredkom, bazenom in primernimi kabinami prišla do prave veljave. Tu se je zbiralo vse, od elite do mularije. Dekleta, kot Smoletove in Ferličeva Martina s sestro — omenjam samo starejše — so bila ..zaprta" v kostimih za kopanje z rokavi do zapestja in hlačami do podkolen. Na glavi pa kapa do ušes zaradi dolgih las. Fantie smo se učili plavati s pivskimi zamaški, nanizanimi okoli pasu. In naučili smo se. Najraje smo plavali do Portovalda in nazaj; to je bilo že pravo tekmovanje. Nad železniškim mostom je bil otoček, na njem pa visoka skakalnica. Vseh vrst vragolije smo počeli. Kopališki mojster je bil »časih malo hud, a vedno ga je kdo potolažil s cigarami. A enkrat je med nami po pravici završalo. Prišla je na dopust k očetu in mami z Dunaja Miklautzeva Hermina Njen oče Muška, mestni policaj, je imel na Bregu hišico. Pripeljala je Hermina s seboj sina Hanzija in Francija. Njen mož je bil pri železnici na Dunaju. Hermina je bila zelo privlačna in starejši dedci so takoj vrgli oko nanjo, ko je prišla iz kabine na kopanje v modernem kostimu. Verjetno je bila to prva v Novem mestu prikazana kopalna moda. Še danes vidim starejše dijake ali že osmošolce, kako so metali oči po njej. Tudi mi smrkavci, smo bili pošteno radovedni. A to ni trajalo dolgo. Kmalu so se na kopališču začele spreminjati tudi Novomeščanke. Ko pa je vse enako, ni več zanimivo. AVTOMOBILIZEM IN BENCIN ZA PARFUM Še nekaj o novomeškem avtomobilizmu. Pred trgovino Ogoreutz se nekega dne z avtomobilom pripelje neka oseba in vsa odišaljena od bencina stopi v lokal. Verjetno je bil to grof Kodela, ki smo ga že večkrat prej videli (peš) s trgovcem in je zanj veljalo, da je prvi imel avto v Ljubljani. Pozneje sta se možaka napotila v bližnjo kavarno. To je bil prvi avto, na novomeškem trgu in veliko ljudi je prišlo zijat to čudo. Fnn znRirn Milan Štante: INDIJA-MIT IN REALNOST raznolikost ljudi Indijo je mogoče odkrivati na več različnih načinov. Eden je ta, da po Indiji čimveč potuješ, obiskuješ glavna mesta, glavna kulturna središča, spoznavaš različne ljudi, si nabereš čimveč vtisov, izveš čimveč dejstev. Drugi je ta, da se namestiš v kakem značilnem kraju. Jaz sem si izbral na primer mesti Benares in Bombay. Tu živiš potem dlje in poskušaš občutiti dejanski utrip Indije. Umiriš se in ustališ in Indija se ti sama približa in razkrije. Začenjaš jo razumevati in spoznavati v odtenkih, dokoplješ se do dejanskih spoznanj, ki so lahko močno osebna, ki pa temeljijo na izkušnjah. Vsa pestrost Indije, vsa zmešnjava barv in vtisov se tako počasi razdeli v posamezne barve, ki se med seboj ločujejo. Počasi spoznaš različnost Indijcev, ki prihajajo s severa ali juga, z zahoda ali vzhoda, različnost posameznih mest, pokrajin, ver in kast. Nikjer na svetu ni pestrost ljudi tako izrazita kot v Indiji. Za Evropejca je dovolj, če med mnogimi ljudmi iz vzhodnih dežel razlikuje Indijca od Burmanca ali Indonezijca, Nepalca ali Kitajca, Japonca ali Korejca; toda teže je razločevati Indijce po njihovi pokrajinski in verski pripadnosti. Teže je razločevati posamezne značilnosti Indijcev. Indija pozna večjo raznolikost ljudi kot Evropa in verjetno tudi večjo kot Sovjetska zveza. V tem ji sploh nobena dežela pod soncem ni enaka. tamilci in hindijci Prvi Indijci, s katerimi sem prišel v stik, so bili Tamilci iz Madrasa. Tamilci so relativno miren narod, posebno če jih primerjamo z nemirnimi Bengalci, bojevitimi Marati in Sikhi. So konservativni v svojih navadah in niso preveč odprti do novih in revolucionarnih dejanj. To so baje prvotni prebivalci Indije in direktni potomci prebivalcev doline Inda. Naseljeni so po vsej državi Madras, pa tudi na Cejlonu, mnogo jih je med indijskimi naseljenci v južni Afriki. Govorijo najstarejši dravidski jezik, imenoval tamil. Indiji so dali pomembnega voditelja kongresne stranke Radžaja in pa nekdanjega predsednika kongresne stranke Kamaradža. Tamilci vodijo glavni boj proti temu, da bi bil hindi obvezen državni jezik, in kot največja dravidska jezikovna skupina so tudi vodje celotnega dravidskega gibanja. To gibanje se bori za enakopravnost Dravidov v Indiji, včasih pa v svojih radilkalnih težnjah tudi za odcepitev od Indije in za samostojno državo Tamilnadu. V Benaresu sem se seznanil z najštevilnejšim indijskim narodom; to je narod, ki govori jezik hindi in je v glavnem naseljen v državah Utar Pradeš, Madja Pradeš, Radžastan, delu države Delhi, Harijane itd. To se centralne province, kjer živi ljudstvo, ki je najbolj značilno za miselnost Indijcev nasploh. To so zelo konservativni Indijci in človek jih v mislih vedno istoveti z btahmani, z brahmandsko kasto. To so vase zaprti, ponosni Indijci, ki se krčevito oklepajo tradicije, ki v dnu duše prezirajo tujca ali pa so do njega nezaupljivi. Čeprav se jim zdi vse, kar je nehindujskega, barbarsko in nevredno, pa vendar globoko v sebi kažejo občutek manjvrednosti nasproti Zahodu. Ta tip Indijcev ni pretirano vsiljiv do tujcev. Ne sklepajo hitro z njimi prijateljstva, vsaj ne tako hitro kot Goanci, Bengalci ali Gudžerati; vendar če ga sklenejo, so zelo zanesljivi, držijo besedo. Ustrezajo v glavnem opisu lastnosti skrivnostnega, ponosnega Indijca, ki skriva v sebi idealizem in nekakšno notranjo veličino modreca, ki zna vse razvozlati, pa tudi upornika, ki pretestira, čeprav največkrat proti spremembam. Indijci z Benaresa zagovarjajo ob svoji goreči vnemi za ohranitev preteklosti večkrat reakcionarne težnje, ozka obzorja in presodke. Sebe imajo za tiste, ki so najbolj odgovorni za indijsko kulturo, in so tudi vedno pripravljeni nositi bremena za to odgovornost. nemirni bengalci Naslednji tip Indijcev, ki sem jih spoznal, so bili Bengalci, eksploziv Indije. Večina Evropejcev se strinja s tem, da so to v Indiji ljudje številka ena. Najbolj sposobni, najbolj živahni, najbolj neposredni s tujcem, s katerim se takoj čutijo enake; edini, s katerimi lahko takoj navežeš pristne stike. V krvi imajo nekaj lahkoživega, tudi nekaj mongolskega, gibčnega. So veseljaki, neposredni, čustveni in silno privrženi umetnosti. Znajo tudi izbruhniti v nekontroliranem nasilju in so za indijske razmere pravi poklicni revolucionarji, rojeni teroristi, vneti privrženci njihove zaščitnice in tudi velike gospodarice, krvoločne črne boginje Kali, ki ji z vso vnetostjo prinašajo žrtve. Mnogi Bengalci so se zavzemali za nasilen izgon Angležev. Hoteli so ponižanja angleške vladavine s krvjo. To jim ni uspelo. Toda za nadomestilo so takoj po neodvisnosti nastali v Bengaliji veliki pokoli med muslimanskim in hindujskim prebivalstvom Bengalije. Med Bengalci je nastalo tudi radikalno gibanje naksalitov, ki imajo za cilj z nasilnimi sredstvi pospešiti socialno preobrazbo Indije. Bengalija je dala mnogo svetovno znanih ljudi, med njimi Nobelovega nagrajenca Tagoreja, Ramakrišno pa tudi indijskega nacionalista Čandra Bosa. Bengalci so bili prvi, ki so prišli v stik z Angleži in angleško civilizacijo in njihovo glavno mesto Kalkuta je bilo skoraj ves čas angleška imperija glavno mesto britanske Indije. Angleži so prestolnico Indije preselili v Delhi šele tik pred koncem svojega vladanja. Bengalija je dežela z največ padavinami, z najgostejšo naseljenostjo, najplodnejšo zemljo, najbolj milo indijsko glasbo, z največjimi t«aava, je najbolj nemirna in najbolj nepotešena dežela. najlepši ljudje Kašmirce sem spoznal v Srinagerju, kamor hodijo Indijci v najbolj vročih mesecih leta. To je ena najbolj čednih ras Indije, pomešana je s Perzijci. Veselo, simpatično gorsko ljudstvo. Med njimi se človek resnično počuti sproščeno; Kašmirke so najbolj ljubka dekleta v Indiji, čeprav le v zgodnji mladosti, saj zaradi težavnega življenja hitro ostarijo. Kašmirci so večinoma muslimani in nosijo značilne kašmirske kučme, vendar je njihova vladajoča plast brahmanska. To so kašmirski brahmani. Govorijo poseben jezik kašmiri, ki je še dokaj nerazvit, kajti na tem področju govorijo tudi urdu in dogri. Kašmirci so zelo spretni oblikovalci umetne obrti, pa tudi dobri trgovci. Hitro mislijo, hitro reagirajo, so spretni, okretni, bistri. Iz Kašmira, iz kašmirskih panditov, kašmirskih brahmanov, izhaja tudi družina Nehrujev, ki je dala v moderni indijski zgodovini poleg Motilala Nehruja, velikega patriota Indije, tudi Nehruja, prvega predsednika indijske vlade, njegovo sestro Vidžajo Lakšmi Pandit, prvo žensko predsednico Združenih narodov, in Indiro Gandhi, nekdanjo predsednico indijske vlade in sedanjo voditeljico opozicijske, odcepljene kongresne stranke. Če hočeš spoznati čimveč različnih narodnosti Indije, moraš v Bombay. Bombay ne pripada samo Maharaštrom, čeprav je glavno mesto Maharaštre. To ni samo dvojezično mesto Maharaštrov in Gudžeratov. Tu najdeš poleg le-teh tudi Parse, saj je to njihovo glavno središče, pa tudi Bengalce, Goance, Indijce iz Kerale, iz Sinda, Sikhe, Pandžabce, Hindujce s severa, iz Utar Pradeša in ne nazadnje tudi Angloindijce. kuhinje in hišnih opravil. Oba starša sta bit« svetle polti, oba sta bila Angloindijca. Toda takšno nasprotje, kot je bilo med tema sestrama, vlada tudi znotraj vsakega Angloindijca. Ta tragični razkol v njihovi zavesti sem spoznal v Bombayu, kjer je mnogo mladih Angloindijcev delalo pri železnici, na pošti in v pristaniščih. Ponavadi so bili zelo postavni, telesno razviti, drzni, pripravljeni vedno na pretep in nikoli jim ni zmanjkalo poguma za vse mogoče posege v strogo hierarhično kastno ureditev indijske družbe. Družbe, ki so ji bili fizično in duševno kos, ki pa jih je prezirala in jim odrekala družbeni ugled, oni pa so ji vračali z istim prezirom. Vsi Angloindijci so protestanti ali katoličani, kar pa ni povezano z visokim statusom, saj h krščanstvu navadno pristopijo tudi ti iz nižjih kast in celo izvenkastni. Hindujci pol za šalo, pol zares zmerjajo Angloindijce z bastardi, češ da so mešanci Angležev in Indijk iz nizkih kast, kot so šudre, to je čistilke, in da so sad poželjenja, pankrti. goa, dediščina Portugalcev Angloindijci se razlikujejo od Goancev, ki so tudi večinoma Evroazijci, vendar so mešanica Špancev in višjih indijskih kast. Njihova miselnost je v polnem nasprotju z angloindijsko. Čeprav se kot Angloindijci ne držijo prohibicije in cenijo vino, pa so na drugi strani izredno samozavestni, brez kakršnihkoli kompleksov. Z Evropejci se družijo enakopravno in so ustvarili morda edino resnično sintezo indijske in evropske kulture, ki se kaže predvsem v goanski glasbi, v njihovih prekrasnih pesmih, ki združujejo, kar je najlepšega v indijski in španski glasbi. Goanci so kulturno izredno ustvarjalni, in odkar so Indijci zasedli Goo, se jih je mnogo preselilo v Bombay, kjer sestavljajo čvrsto etično skupino, ki živi navadno več ali manj strnjeno v katoliških predelih Bombaya in ki intenzivno goji glasbo in narodno izročilo. Goanci so znani v Bombayu tudi po tem, da prirejajo najbolj elitne zabave s plesi, kjer v temnih, evropsko krojenih oblekah kažejo moškost in pravo špansko dvorljivost do ženskega spola, okretnost v družbi in duhovitost v pogovoru. Goanci so sad portugalskega kolonializma, ki morda ni bil nič manj brutalen in nič manj grobo izkoriščal Indijcev, vendar jim ni vcepil manjvrednostnega kompleksa. Portugalci že ob samem prihodu v Indijo niso delali rasnih razlik in so se svobodno poročali z dekleti iz najvišjih indijskih kast. Ta sinteza je ustvarila ne samo čudovito goansko glasbo in folkloro, temveč je vtisnila tudi trajne vplive v značaj Goancev, ki so odprti, ki imajo izjemen občutek za socialno in javno čistočo. Kažejo tudi izredno poštenost, držijo besedo. Goanke imajo iskreče se, samozavestne poglede Špank. Goanska glasba in folklora združujeta moškost in -grobost Špancev z gracioznostjo Indijcev. Vasi v Goi se ponašajo s hišicami, ki jih prebivalci Goe vsako leto prebelijo. Okoli hiš ni najti smeti. Na oknih so rože kot v kakšnih najbolj čistih evropskih vaseh. Goanci so kavalirski in Evropejke se brez posebnih težav poročajo v Goo. Veliko je glasbenikov, komponistov, igralcev in umetnikov, so nekakšni fanatiki krščanstva. Goanci so najbolj prijetni ljudje, kar jih premore Indija. Goa je tudi dala dela prvega indijskega kardinala Valerija Graciusa; bil je prvi Azijec, ki je bil izbran med kandidate za vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. sol indije sad poželenja Angloindijce sem sicer spoznal že v Benaresu, še več pa v Bombayu, čeprav so se ravno takrat začeli preseljevati v Kalkuto. Vsi so mi razlagali, da imajo po novi angleški ustavi avtomatično pravico do angleškega državljanstva. Angloindijci mi bodo, kljub svoji navidezni veselosti, lahko-živosti, lahkomiselnosti in videzu, da so popolnoma neobremenjeni in da jih zanimajo samo viski, ženske in bučne zabave ter lahko zaslužen denar, ostali vedno v spominu kot malce tragične eksistence. Razdvojeni so med Indijo in Anglijo, in morda mislijo, da jim indijska kri preprečuje, da bi se enakopravno uveljavili v Angliji, čeprav nemočno in resignirano hrepenijo po njej. Držijo se indijskega življenja, s katerim se ne ujemajo, ne strinjajo in kjer jim večinoma ne gre najbolje. Spoznal sem angloindijsko družino, ki je imela dve hčerki. Ena je imela svetle lase, svetlo polt, bila je vitka, okretn? drzna, vedla se je emancipirano, druga pa je bila temnopolta, tipična debeluškasta Indijka, ki se je držala predstavljamo vam Težko bi bilo na pamet našteti nekaj slovenj potopisnih del, a nič lažjega dela si človek "e | naložil, če bi hotel ta del? točno prešteti. Slo«*11' kar veliko potujemo in o tem tudi veliko pišemo,v zanika naše lastno mišljenje, da smo neka'-zapečkarji. Knjiga ki pritrjuje zgornjim mislih|e tudi potopisno delo Milana Štanteta „Indija - m1’' realnost", ki je izšlo pri Mladinski knjigi v z&lr Potopisi. V tem delu, katerega avtor je strokovnjak z" primerjalno književnost, torej že po stroki š|r0 razgledan po zgodovini, filozofiji in literaturi, nJ[ na skorajda žurnalistično privlačen, a mis6|r dosleden način razgrne podobo Indije. In ta deze ' ki od romantike dalje velja za pribežališče evrop^1 razočarancev pa tudi sodobne hipijevske mladine, nam tu ne pokaže samo kot dežela silovi'1 nasprotij, marveč tudi kot dežela izrednega bogs?l va: zgodovinskega, kulturnega, duhovnega itn Tak nam Štante v tem delu odkriva največja indijSr mesta, kot so Delhi, Bombay, Kalkuta, odkriva nam raznolikost narodov, ki žive na tej podcelini, odkriva nam njeno bogato duhovno izročilo, ki ima P,au zdaj spet veliko veljavo med odtujenimi evropejsk"1" izobraženci. Čeprav se duhovnemu temelju niti v ene"' poglavju ne more do kraja izogniti, je hinduiz'™1 posvetil še posebno poglavje. Hinduizem, k' 1“ stoletja oblikoval Indijce, je še danes vseobladujo^a sila. Vendar sila, ki zavira napredek Indije, ki i° vklepa v predsodke in togost, ki jo zapira pr«11 svetom, pred preobrazbo. Kljub izrednemu čaru. K1 omreži slehernega obiskovalca Indije, pa je vendar*8 res, da se ta država bojuje s številnimi ekonomskimi in političnimi problemi, o katerih avtor na koncu svojega dela tudi spregovori malo več. Prav zaradi tega je delo dragocena informacij3 p deželi, ki sicer vsak dan nastopa na televizijski!' zaslonih ali na straneh časopisov, a iz informacijskih virov pravzaprav zelo malo izvemo o njeni resnični podobi. Tu seveda mislimo na njene zgodovinske, kulturne in duhovne razsežnosti, medtem ko smo s spremljaniem aktualnih dogodkov lahko zadovoljni. premore lastnika enega največjih industrijskih kartelov Indije. Vse kaže, da so Parsi izgubil1 skupinski čut, potrebno medsebojno predanost; ki bi jih reševala pred drugimi indijskim1 skupnostmi, pri katerih je ta predanost močnejša Parsi se med seboj razhajajo, kot družba se razkrajajo in bi jim bile potrebne korenit* socialne, verske in tudi čisto idejno organizacij' ske reforme, če naj se kot skupina obdržijo v svetu, ki se razvija. Značilne . znake tega propadanja sem opazil že ob svojem prveC obisku v Indiji. Svoja opažanja sem ob druge1" obisku lahko samo preveril in potrdil. Ob stiku5 ■ Parsi sem spoznal njihovo stisko, bolesti1 kritičnost do stanja v Indiji, očitno nezad* P voljsvo, občutek brezupnosti, izgubo ugleda k moči, ki so jo svojčas imeli v indijski družbi. M njimi je mnogo samskih ljudi obeh spolov, J skrbijo raje za svoje ostarele starše, kot da bi! poročili. Dekleta ljubijo neodvisnost in i V| izogibajo družinskim težavam. Tudi mnogi m0' se odločajo raje za udobnejše samsko življenJ Poklicno se vsi usmerjajo v uradniške službe [L izmikajo vsem zahtevnejšim in podjetn«?^ poklicem, celo trgovini, ki je bila včasih nj“„ Vsi Evropejci, ki so kdaj obiskali Indijo, so vedno govorili vse najboljše o Parsih, to je o perzijski manjšini v Indiji. Imenovali jo jih sol Indije, Francoze Azije, najbolj bistre in podjetne ljudi Indije, indijsko intelektualno smetano, kije Indiji dala ne samo največja industrialca Tatasa, prvega organizatorja indijske kongresne stranke, temveč vrsto pionirjev v vseh pomembnejših dejavnostih indijskega javnega življenja. To je edina skupina v Indiji, ki je poleg krščanske manjšine izrazito socialno usmerjena ter ima poleg veliko trgovske podjetnosti in človekoljubja tudi velik smisel za zahodno kulturo. Zanimivo je, da so bili Parsi pravi pobudniki upora proti Angležem in da je v zadnji indijsko-pakistanski vojni izvojeval prvo zmago za indijsko armado, ki je morala premagati svoj manjvrednostni kompleks nasproti muslimanski napadalnosti, simpatični in duhoviti general Manekša, ki je Pars. Čeprav so bili na vseh področjih indijskega javnega življenja, posebno v preteklosti, izredno zaslužni, pa po neodvisnosti Indije deloma tudi zaradi prednostnega položaja, ki so ga imeli pod Angleži, ta manjšina, ki šteje komaj 100.000 pripadnikov, počasi v Indiji številčno, gmotno in biološko propada. Razlogov je več. Eden glavnih je njihova zaprtost, saj ohranjajo svoj ozek krog in ne dovoljujejo nobenega vstopa pripadnikom drugih vrst prebivalstva. Za večino Parsov je način življenja, ki se jim zdi zanje dovolj dostojen, danes v Indiji zelo drag. In tako se dogaja, da se morajo nekateri pripadniki nekdaj najbolj bogate skupine v Indiji spoprijemati s hudimi socialnimi problemi. V Bombayu sem videl te belopolte iranske priseljence celo že beračiti, kar človeka zelo pretrese, posebno če ve, da nesrečnik izhaja iz tiste skupine, ki privilegij, da ne govorim o industrij1j bančništvu, ki ga opuščajo. Med njimi tudi ni rokodelskih poklicev. Manjka jim višjega iz° ženstva, tudi svečenikov. s, Veliko njihovih templjev z značilnimi.P^j, skimi simboli krilatimi levi, kjer so častili # je opuščenih. V njihovih parsi kolonijah naseljujejo tudi že pripadniki drugih sWP^ Veliko Rarsov živi v nenehnem prizadevanj' l bi se odselili iz Indije, da bi se povezal' m Evropejci. Vendar kažejo pri tem mnogo P*e s(\, resnične požrtvovalnosti, vitalnosti, a9resiv[J0jne ki bi jim to omogočila. Manjka jim medseo solidarnosti, saj je zanimivo, da je mnogo Pa j) še vedno na čelu zdravstvenih sentrov in soC!fg(it> ustanov, ki skrbijo za Indijce in brezp ^ zdravijo in podpirajo najnižje indijske * medtem ko sami med seboj ne znajo rešiti vc^ že kar kričečih socialnih problemov. Parsi tu ^ tiskajo svojih knjig. Nimajo ustanove, 11 znanstveno raziskovala njihov položaj in razumne rešitve. Med njimi sem naletel a|ni vrste čudaške preroke, ki v tej splošni sPirljggej0 eksploziji in konjunkturi raznih gurujev rešitve tudi za svoj obstanek, ki Pa iracionalne in daleč od zdrave presoje, da prej izrojenost in propad kot pa preroditev- , - —“'nl> Rarsi so pred 1300 leti pribežali iz ,rarlf(0Vaniu 1r,ost' da nenehno spodbuja k Wako zaloikV61S.ke in zgodovinske poznaval-fir^.,Humarja kn»‘pa “ letos napoveduje izid lia k| . To i» j !80 "Pr,mož Trubar, rodoljub •. naraune' ,v katerem je „T rubar jeva rfružhpnik' dia.l9kti*no vpletena v na-tnjjn0ra in časa" ' po,itienih in kulturnih silnic Pred na»- toletia‘ Tako je Humarjevo ■som označil recenzent Silvo iz izložbe 4 Na tej časniški strani smo že dokajkrat zabeležili izid knjig, ki so doživele ponatis v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Pomnimo, da so bila tovrstne pozornosti v glavnem deležna antična dela, pošla pa so in so morala vnovič iziti tudi posamezna prozna besedila slovenske književnosti. Tokrat bomo na kratko predstavili tri take pesniške zbirke. Franceta Prešerna „Pesnitve in pisma” sov Kondorju najprej izšle v dveh knjigah, zdaj pa je pred nami že tretja združena izdaja, ki prinaša tako rekoč celotno slovstveno bero velikega pesnika. V prvi razdelek je urednik Anton Slodnjak uvrstil „Poezije", tem pa sledijo pesmi in pisma, ki jih v številnih Prešernovih knjigah ni moč zaslediti, bodisi da gre za balade in romance, vrsto drugih nezbranih pesmi ali Prešernove zapise slovenskih ljudskih pesmi. V drugem razdelku še posebej izstopajo pesnikovi prevodi lastnih pesmi v nemščino in pa nemške izvirne pesmi, ki so jim dodani prevodi poznejših prevajalcev (O. Zupančič, A. Gradnik idr.). Domala tretjino knjige zavzemajo Slodnjakov zapis o Prešernovem življenju, pojasnila o pravopisnih popravkih in nadvse izčrpne literarnozgodovinske opombe. ..Poezije”. Tako je Blaž Tomaževič naslovil izbor 102 pesmi Simona Gregorčiča. Pesmi so obl javi jene v vsebinsko zaokroženih ciklih, ki prinašajo domoljubne, ljubezenske, osebnostne pa objektivne in poučne pesmi o življenju, prigodice in lirsko-epske oz. epske pesmi. Cikli so zasnovai po časovnem nastanku posameznih pesmi, besedila pa je urednik (hkrati tudi pisec spremne besede in opomb) prilagodil dandanašnjim jezikovnim pravilom. Pred štirimi leti, ko smo obhajali stoletnico rojstva Dragotina Ketteja, ni bilo moč kupiti nikakršne izdaje njegove pesniške tvornosti. Nato sta kmalu doživeli ponatis dve knjigi Kettejevih zbranih del, zdaj pa imamo znova na voljo še Kondorjevo knjigo „Pesmi", jta katero je pokojni France Koblar izbral vsa pomembna Kettejeva pesniška besedila — od vsebinsko in oblikovno raznovrstnih pesmi iz časa ljubljanskega in novomeškega ustvarjalnega obdobja do znamenitih sonetnih ciklov. Urednik je knjigo opremil s podrobnim popisom pesnikovega življenja, označil je glavne prvine Kettejevega pesniškega razvoja in posameznim pesmim ali ciklom dodal pojasnjevalne opombe. nalašč za odraščajoče bralce, ki gotovo ne bodo šli preverjat zgodovinskih dejstev; to so opravili že drugi, posamezne netočnosti pa kajpak ne zmanjšujejo ber!jivosti„Plešoče medvedke". pravljice Prva pesem velikega ruskega romantičnega pesnika in pisatelja Aleksandra S. Puškina, ki je doživela prevod v slovenščino, je bila »Pravljica o ribiču in ribici". Po objavi (1853) v šolski čitanki so bile omenjena in preostale štiri Puškinove pravljice ( o carju Saltanu, o popu, o mrtvi carični in o zlatem petelinčku); ki sodijo v sam vrh tovrstne svetovne literarne tvornosti, še večkrat deležne slovenjenja; z najbolj žlahtno pesniško besedo sta jih priredila Oton Župančič in Mile Klopčič. Te znamenite Puškinove pravljične stvaritve že doga desetletja privlačijo tudi likovnike. Za izdajo pri Mladinski knjigi je vseh pet pravljic pred dvajsetimi leti z risbami opremil Jože Ciuha. Knjiga je kmalu pošla, zato je več ko pohvalno, da je založba pred kratkim pripravila ponatis. Zapišimo še to, da je za tokratno izdajo M. Klopčič prispeval kratek opis teh Puškinovih pesniških biserov. obsedno stanje Iz letošnjega programa zbirke Ljudska knjiga je Prešernova družba pred kratkim izdala temnopoltega južnoafriškega pisatelja Richarda Riveja roman »Obsedno stanje". Delo, ki ga je poslovenil Silvin Košak, govori o učitelju za črne ljudi. Junak je dolgo le slutil, kakšnih nasilstev se belci poslužujejo pri zatiranju pravih Afričanov, oči pa se mu dokončno odprejo ob krvavih dogodkih, ko policija obračunava z udeleženci proti-rasističnih shodov. Učitelj svoja dejanja zastavlja v prid zatiranih, pri tem pa je kajpak razmeroma neuspešen. Ob glavnem je pisatelj izredno prepričljivo popisal tudi značaje drugih junakov, sploh pa gre za tako privlačen roman (zaradi osnovnih sporočilnih prvin ga je moč označiti kot politično delo), da je vreden pozornega branja. Fatur in poudaril, da imamo »opravka.,. z odličnim, preglednim in razvidnim poljudnoznanstvenim pisanjem, ki bo ustrezalo širokemu krogu bralcev". Odločili smo se za objavo uvodnega poglavja, ki govori o otroških letih velikega Dolenjca. Verjetno bi Trubarjevo leto rojstva ostalo za vedno nepoznano, da se ni sam skoraj sedemdeset let star spomnil in zapisal v posvetilu neke svoje knjige: »Rodil sem se v deželi Kranjski na Raščici, ki pripada baronom Turjaškim v 1508. letu po Kristusovem rojstvu, ko so Benečarrt-\rvojski proti velikemu, vrlemu Maksimiljanu Prvemu zavzeli mesto Trst in ga držali eno leto." Vas Raščica leži sredi gozdnate in gričevnate pokrajine slab dan hoda južno od Ljubljane. Pod vasjo teče rečica istega imena — Raščica. V Trubarjevih časih je bilo v vasi le 13 kmetij. Hiše so bile stisnjene v breg, ker je v ozki dolinici reka pogosto poplavljala travnike in polja, vrh vasi pa je stala cerkev sv. Jerneja, podružnica škocjanske farne cerkve. Raščica je bila v 16. stoletju prav tako majhna vas kot dandanes, nikakor pa ne tako nepomembna in zakotna. Skozi Raščico je takrat vodila pomembna trgovska pot iz hrvaške Slavonije preko Kostanjevice ob Krki, Novega mesta in Žužemberka. Nadaljevala pa se je preko Blok, Cerknice in Postojne do Trsta in Istre. Mimo Raščiceje vodila tudi pot iz Kranjske poti Reki ter pot, ki je vezala tedaj gospodarsko pomemben samostan v Stični z njegovimi posestvi v Laščah in na Blokah ter z njegovimi vinogradi v Vipavski dolini. Ob reki pod Raščico pa je stala mitnica. Tam so se ustavljali trgovci, tovorniki in krošnjarji, da so plačali mitnino, se odpočili in okrepčali ter napojili svoje konje. Pa tudi sicer so v vas zahajali ljudje iz bližnje in daljne okolice. Ob bistri in hitri redi so stali trije ali štirje mlini. Ker od reke Ljubljanice do Krke ni za mline primernih rek — pokrajino vzhodno od Raščice pa so zato poimenovali Suho krajino — so mlini pod Trubarjevo vasjo imeli kar precej dela. Iz urbarskih zapiskov je razbrati, da je Primožev oče Miha Trobar leta 1499 zagospodaril na zgornjem mlinu, ki je stal tik pod vasjo. Kako leto pozneje si je spodnji mlin pridobil Mihov brat Gregor. V začetku 16. stoletja so torej na Raščici živeli in gospodarili — Trobarji. Verjetno je kak njihov prednik bil soseskin ali graščinski trobar, ki je s trobo klical živino na pašo ali oznanjal gosposkine ukaze. Ali je Primož pozneje spremenil svoj priimek v Trubar na šoli v Reki pod vplivom hrvaščine ali mu je latinsko ime TRUBERUS zvenelo imenitneje in prikladneje kot TROBERUS, lahko le ugibamo, sam se je v svojih knjigah slovensko podpisoval - Primož Trubar. Mlin Mihe Trobarja ni bil posebno velik, saj je zanj gospodar letno plačeval gosposki le 96 šilingov, za kar se je 'edaj lahko kupilo le nekaj nad dvesto litrov žita. Zato si je Miha služil kruh tudi s tesarjenjem. Iz urbarjev ni razvidno, da bi posedoval zemljo. Vendar je Miha moral v vasi uživati precejšen ugled, kajti bil je tudi cerkveni ključar pri podružnici sv. Jerneja. Kakor je Trubar sam omenil, je Raščica spadala pod gospodstvo baronov Auerspergov, ki so stolovali na bližnjem gradu Turjaku, Velik potres je leta 1511 ta grad podrl. Turjaški baron Trojan je zatem bival vse do leta 1520 na Dunaju, tedaj pa se je vrnil in začel grad obnavljati. Primožev oče Miha je kot cerkveni ključar gotovo od časa do časa stopil, in z njim tudi mali Primož, do tedanjega škocjanskega župnika Jerneja Kreka. Kot tesar je imel bržkone opravka tudi na turjaškem gradu, posebno ob njegovi obnovi v letu 1520. Oče Miha je kot mlinar, tesar in cerkveni ključar imel posla z mnogimi in laznovrstnimi ljudmi, od katerih je izvedel tudi za marsikatero novico. Primoževa mati, o kateri vemo le to, da ji je bilo ime Jera, je kot nekmetica imela dovolj časa, da se je posvetila malemu, bistremu Primožku. Ko je mali kratkosrajčnik nekoliko odrastel, je stopil do očetovega mlina, pa tudi do večjega »spodnjega" mlina, ki so ga imeli v lasti prav tako Trubarjevi. Stopil je tudi do mitnice pod vasjo. Tako doma, kot v mlinih in ob mitnici je mali Primož lahko marsikaj videl in slišal. Poslušal je govorico sosednjih Dolenjcev, ki mu je bila domača in znana, prisluhnil je govorici hrvaških trgovcev, ki mu je bila sicer razumljiva, a nenavadna. Morda je poslušal tudi loško govorico tržaških trgovcev, ki mu je bila povsem nerazumljiva. Primož v mladosti ni videl Turkov v svoji vasi, slišal pa je o njihovih vdorih v prejšnjih letih, saj so se pri roparskem pohodu po naši deželi pred dobrimi štiridesetimi leti — in tega so se starejši vaščani še dobro spominjali — Turki utaborili prav pri Raščici. Primož je že kot otrok imel obilo priložnosti, da je zvedel, kaj se dogaja po svetu. Neprestano je gledal popotne trgovce, ki so prihajali in odhajali, in morda se mu je že takrat v srcu porodila želja, da bi tudi sam šel v svet in ga spoznal. Škocjanski župnik je pri verskem pouku spoznal, da ima Primož bistro in odprto glavo. Morda mu je pokazal tudi kake latinske bukve, iz katerih je deček kmalu začel črkovati in brati. In župnik Jernej je cerkvenemu klučarju Mihi tedaj vsekakor namignil, da je njegov Primofek zmožen za kaj več kot za mlinarja. Ko je bilo Primožu dvanajst let, se je z Dunaja vrnil na Turjak baron Trojan Turjaški. Tedaj je njegov tlačan Miha Trubar, ki mu je bil kot tesar pri obnovi gradu še kako potreben, gotovo zaprosil za dovoljenje, da bi mu sin Primož šel študirat za duhovnika. Če je pri tem posredoval še župnik Jernej s tehtno besedo, potem lahko razumemo, da je oče Trobar tako dovoljenje kmalu dobil. Prva pot v svet je peljala Primoža v hrvaško mesto -Reko. Tja je odšel po vsej verjetnosti jeseni leta 1520, da bi se na tamkajšnji glagoljaški šoli pripravljal za duhovniški poklic. :(>"n 'dolenjskeg Q\39 Y4P£I ZAKUO/ dama s pahljačo ŠE O USTRELITVI NA POKOPALIŠČU V prejšnji Prilogi Dolenjskega lista sem izpod peresa Antona Štampoharja prebral obširen članek o usmrtitvi Alojza Petriča. S tem člankom pa je bila zame osebno končana dolgoletna dilema, pa tudi travma v zvezi s tem dogodkom. V številnih publikacijah sem si ogledoval fotografije, ki prikazujejo Petričevo usmrtitev, pod nobeno od teh pa zame ni bilo sprejemljivih podatkov. Dogodek sem na lastne oči videl od tistega trenutka, ko so Petriča pripeljali na pokopališče v Belo cerkev, do milostnega strela v tilnik, ki ga je v Petriča izstrelil poveljujoči italijanski oficir. Sicer pa moram opisati nekatere stvari za uvod: Z očetom Brankom, materjo Rozalijo (oba sta bila učitelja) ter s sestro Branko smo dan pred napovedano izselitvijo pribežali iz Pirošice pri Cerkljah ob Krki v Družinsko vas, kjer smo našli zatočišče pri Vovko Pepci, očetovi daljni sorodnici. Mislim, da smo se spomladi leta 1942 preselili v Belo cerkev,kjer smo najpreje stanovali pri Zorkovih, nato pa smo se preselili v šolo. V šoli je po aretaciji svojega moža, ki so ga odpeljali v internacijo, z otrokoma sama stanovala učiteljica Kasteličeva. V šoli v Beli cerkvi smo stanovali do 25. 12. 1943, ko so nas Nemci z domobranci nasilno preselili v ..Albertovo vilo" na poti med Krenovim in Šmarjeto. Tu smo tudi dočakali konec vojne. Dobro se spominjam jesenskega dne -moralo je to biti leta 1942, ko smo prišli iz Družinske vasi -r saj so bili naslednjega leta ob istem času v Beli cerkvi že Nemci — ko sem kot sedemletni fantič stikal po zapuščenem podstrešju osnovne šole v Beli cerkvi. Šola stoji tik ob pokopališkem zidu, iz njenega podstrešnega okna pa se vidi precejšen del pokopališča. Pri raziskovanju podstrešja pa me je zmotilo značilno kričanje in žlobudranje italijanskih vojakov. Stopil sem k oknu in videl deset do petnajst italijanskih vojakov z oficirjem, mednje so bili pomešani oboroženi civilisti. V tistem trenutku sem videl obred vojaškega duhovnika, ki se je takoj odstranil s pokopališča. Po tem sta Petriča (ime vem od danes naprej, takrat pa je bil to tudi za vaščane neznani partizan) pod pazduho prijela dva italijanska vojaka, in ga odpeljala za pokopališki zid in ga za ramena pritisnila tako, da je pokleknil. Ko sta se italijanska vojaka vrnila k skupini, je italijanski oficir razporedil strelce tako, da je prva vrsta klečala, druga pa stala. Med strelci so bili tudi civilisti. Dobro se spominjam, da je po povelju: ,,fuoco" počila salva in Petrič se je zgrudil. Poveljujoči oficir je odpel torbico, izvlekel revolver, .pristopil k ustreljenemu, se nagnil nadenj in ga iz neposredne bližine ustrelil v tilnik. Takoj po tem strelu me je nekdo na pokopališču opazil. Začeli so kričati in upirati puške proti oknu, kjer sem bil jaz. V tistem trenutku sem bil prepričan, da me bodo ustrelili. Zbežal sem s podstrešja po stopnicah, zapustil šolo in se skril v bližnji drvarnici. Slišal sem topot vojakov v šolski stavbi, čez čas pa se je vse umirilo, jaz pa sem skrivališče zapustil. Od tega časa naprej sem se dneve in dneve umikal italijanskim vojakom, saj sem živel v prepričanju, da vedo, kaj sem videl in da me zaradi tega čak? ista usoda kakor ustreljenega partizana. Opisal sem vam dogodek, ki sem ga videl in se mi je vtisnil v spomin tako, kot bi se dogodil včeraj. Ves prizor me spremlja vsa ta leta. Iz časa vojne sem si zapomnil marsikaj, tako živo pa mi je ostal v spominu le ta dogodek. Po vojni sem bil večkrat v Beli cerkvi, v času izgradnje avtoceste celo ves mesec, nikoli pa nisem zbral pravega poguma, da bi šel na podstrešje šole in še enkrat pogledal na pokopališče. Najbrže bi težko storil to tudi danes, čeprav je od dogodka minilo skorajda 38 let. Dobro mi je ostalo v spominu tudi to, da me je nekaj dni po usmrtitvi srečal takratni župnik v Beli cerkvi Jožef Strah in me vprašal, če sem videl kaj takega, kar ne bi smel videti. Ves prestrašen sem vse zanikal, prvo naslednjo nedeljo pa je ubral drugo pot. Pri spovedi me je pod znanimi pretnjami o dogodku ponovno vprašal, takrat sem mu seveda vse priznal. Zelo strogo me je v spovednici opozoril, da ne smem o dogodku nikomur pripovedovati. Rekel mi je, da bom sicer starše spravil v nesrečo, sebe pa v pekel. Danes mislim, da.me je župnik Strah na oknu videl iz župnišča. Opisal sem vam dogodek, kakor sem ga videl, k tem vrsticam pa sem se odločil zaradi piščevega poziva na koncu članka. Mogoče ie moje pričevanje pomoč pri utrditvi nejasnosti v zvezi s tolikokrat objavljenimi fotografijami, mogoče pa niti to. Jaz pa sem si s temi vrsticami vsaj malo olajšal dušo, kot temu pravimo po domače. Prav zaradi tega ne bi rad, da bi se moje pričevanje, seveda, če ima kakršnokoli težo, pojavljalo v javnih občilih, saj bi si ljudje, ki največkrat niso dobronamerni, to lahko tolmačili kot željo za publiciteto, predvsem pa kot izmišljotine takrat sedemletnega smrkolina, ki bi si tako oddaljeni dogodek zelo težko zapomnil. Resnica je seveda takšna, kakršno sem zapisal. Rad pa bi se srečal z Vinkom Bevcem, s katerim sva skupaj preživela del vojne in kot je videti, ne da bi vedela drug za drugega, bila tudi priči tragediji na pokopališču v Beli cerkvi. MILOŠ MEDVED Zgornje pisanje je Miloš Medved poslal vodji oddelka NOB pri Dolenjskem muzeju Antonu Štampoharja Slednji je menil, da Medvedovo pisanje bistveno osvetljuje dogodek in ga je zato zaprosil, da vendarle dovoli objavo. Tovariš Medved je na to pristal, njegova očitna dobronamernost in iskrenost veje iz pisanja samega. Ob tej priložnosti še pojasnilo. Zaradi tehničnih razlogov v prispevku »Ustrelitev na pokopališču, grozljiv primer fašističnega barbarstva", ni bilo mogoče vnesti popravka, da se je Petrič verjetno pridružil Krškemu oziroma Vzhodnodolenjskemu odredu. Kdo ve, kaj je bil pravi vzok, da je bila Dolenjska nekdaj tako na gosto posejana z gradovi. Morda je bila to lepota pokrajine, morda prijaznost tukajšnjih ljudi, morda pa podnebje, ki ustreza melanholičnim naravam, čeprav melanholija ni zidar. Zanesljivo pa to ni bilo bogastvo in tako tudi gradovi niso bili nič kaj bogati. Pa tudi vse tisto, kar je bilo v njih, ni segalo kdove kako visoko ne po zgodovinski ne po umetniški vrednosti. Ta ocena velja, če upoštevamo evropsko merilo, če pa štejemo za merilo naše domače razmere, potem je bilo po gradovih natrpanega precej kulturnozgodovinskega bogastva, ki ima za naše ljudstvo neprecenljivo vrednost. Tega se je zavedal tudi pobudnik za ustanovitev Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc. Njegova velika zasluga je, da je v času, ko se je vojna vihra pomirila, odhitel v Ljubljano in tam pridobil precej del, ki so bila nekoč shranjena po gradovih. Tu imamo v mislih prve zbirke slik, ki so se v času po vojni zbirale v federalnem fondu. Od tam so pripotovale nazaj na Dolenjsko, kjer še danes predstavljajo važen del njenega bogastva. Kustos Dolenjske galerije, ki deluje v okviru našega pokrajinskega muzeja, Luka Matijevič je povedal, da je izmed 900 del, kolikor jih hrani ta galerija, vsaj 150 del prišlo z dolenjskih gradov. Najpomembnejša zbirka med temi je 36 del, ki naj bi pripadala hmeljniškemu gradu. Matijevič je povedal, da ta dela, žal, leže v galerijskem depoju, kjer niso na ogled javnosti. Že od lani dalje pa potekajo intenzivne priprave, da bi zbirka hmeljniških portretov dobila pravo umetnostnozgodovinsko obeležje. Vendar so se : prav tu pojavile velike težave. O teh 36 portretih niso znani nobeni podatki o avtorjih, zelo malo je znanega o portretirancih, tudi ni znano, od kod in kako so slike prišle na Dolenjsko. Velja namreč mnenje, da so slike naslikali sami tuji avtorji in da so pripotovale k nam na Dolenjsko kot posledica zbirateljske strasti hmeljniških graščakov. Tudi v razstavnem katalogu Narodi* galerije v Ljubljani, ki je leta 1968, ob svoj' 50-letnici pripravila razstavo slovenskega karstva 17. stoletja, piše, da je to poglavl* med najmanj obdelanimi. Predvsem so teža'* glede njene stilno razvojne opredelitve. Prav tem stoletju je namreč prihajalo do vse str aj1 skega mešanja različnih vplivov, ki jih je tež* spraviti na en sam stilni skupni imenoval*” Vse to seveda otežuje določitev avtorstva, r tudi vprašanje, ali so to delo domačih ali tul avtorjev, ostaja odprto. a Tako bo glavna naloga do leta 1982, ko J**, bi zbirka zajedala luč sveta (mimogrede ** povemo, da so si jo stalni obiskovalci ga,er,'|j že večkrat lahko ogledali zlasti v času, k° drugih razstav), zbrati vse možne podatk« teh delih. Matijevič meni, da se bo dalo pi* ^ pomagati z novomeškim arhivom, ki P3 , zdaj ni kdove kako dostopen, precej pod3* ^ se bo dalo verjetno dobiti v zapuščin®* ^ arhivu Slovenije, za podatki pa bo treba na Dunaj, v Gradec, Prago. Na ne^at^o slikah namreč piše, kdo je portretiranec« ^ da se bo vsaj za te dalo približno ugotov' ■ kod in kako so prišle na Dolenjsko. ^eVfje|iti« treba vsa dela tudi stilnorazvojno opreo Med najbolj znane slike iz te zbirke,^ gre večipoma za portrete, celopos 'jj doprsne, šteje Dama s pahljačo, ki dat^3 |ri leta 17. stoletja. Tudi vsa ostala de > ,Q kvaliteti morda niti niso tako visoko, med pomembne kulturnozgodovinske sPr0jji nike. Pa tudi če upoštevamo malo ^ ^ srednjeevropski kriterij, bi lahko re .'-j-gmD ta dela na ustrezni umetniški ravnp primeren je tudi odnos do teh ^ ^Ija ilustracijo je treba samo še Povet^?J!'{jjnarjey' samo restavracija vsake slike 70.000 \i do trenutka, ko se bodo slike Pre b0 t» temačnega galerijskega depoja, paMxe^'^ njihovo dostojno predstavitev znova ^ti pe kakšen dinar. Vendar vprašanje denarl (t bi smelo biti tako važno, če verno, kulturno in zgodovinsko dediščin ljudstva.