1 Wf»». Mrtek leielot tor» kr« poiilj»oj» «» Joiu !»»••>•<« "S1- — it H '•'* — j fctrt Mi . s .. *0 •. Po pošti : ,4 ti* lete 10 Ki. - k, ,i pol leU . '■> .. — M Km wt i .■ "u VrcJoiitroia *t**n**" ii stolnem tr|?u(I>oni-plitt) hiš. *t. H". /a nevidno dvtatopi. • »ruto »* plačuje ii kr., rr »t nili-n« I krat .'. kr. i> ... li.la ;;kr,t * kr. te »a trnka 3kr»t . Mit pismerik« nt pUru jtjo p > prostoru, Z» Ts»k i. ■» j« pUin kolek (»tPmpflj) ;» ,io k Rokopisi »e ne rritdjii, ■topiai naj Ke blagovoljni. fr»n kujejo. £*t. 66. V Mariboru H. junija 1869. Teeaj II. Poglavje o iiemskutarski omiki. Ljubljanski blatni list jo takoj po janjškem dogodku bosedo sukal, in mestni zbor mu je s svoja avtoriteto prikimaval, kakor da so slovenski prvaki podpihnili. celo podkupili, z novci plačali narod, da je planil v tur-narje. In kaj je bil nasledek tega njegovega kleveta.' Stari, sivobradi že- fda hočemo slovenščino imeti po uradovih in učilnicah, naglo se nam zavpije to je „sprachenzvvang1" ♦« od veselja zatrepeče zopet vsaOrmanija odRena do Visle. Ce ne odobravamo žalostnih dogodkov na Janjčem, vendar se ustavljamo Tagblattovim lažcm , da meščan, zlasti nenvškutar, že ne more uživati božje sape na kmetih in krasnega razgleda po deželi. Koliko meščanov lodarji, ki so vsi mokri prisopihali od janjške zmage, hripavo so zakričali I brez skrbi gro i;: mesta, kamor koli hoče! Da tudi nemškutarjeni, ako doma nekoliko okrevavši: »Kranjec biti je sramota, a Slovenec biti infamija! Dr. Bleiweisa in dr. Kosto je treba obesiti, poprej ne bodo mini!" Te izobražene besede so odmevale po ulicah in cestah. po krčmah in begnicah« kjer sta dva nemškutarja v Dežmanovem imenu šla ali sedela, s zobmi srdito škripaje ter iz oči vsipaje iskre goreče jeze. A kader sta dr. Bleisveis in dr. Costa javno izrekla, da hočeta vse tako obdolževalce toniti, kako je bilo potem? Nemškutarji so rep med noge stisnili, in „Tagblatt" jo 2(i. maja pisal: mi tudi sodimo, da take neumne misli nikdo ne more verjeti, ker noben premišljen človek ne more meniti, da so izobraženi možje sposobni takih činov." A takoj potem „Tagbiatt" zopet na vse kriplje dokazuje , da sta junaški beg vendar zakrivila sam dr. Bleivvois in dr. Kosta, in to s pro-kletimi taborji, ktere sta 6na(?) osnovala, ter na njih z dražljivimi govori ljudstvo ščula v Nemce in nemškutarčke, kajti na teh prokletih taborjih jo zvedel jerhasti narod, da je samih Slovencev nad 1 milijon, a vseh Slovanov celo nad 80 milijonov pod božjim solncem. Tudi te uničevalno besede so odmevale iz plemenitih ust vsacega nemškutarja in iz junaških vrstic vseh nemških novin, ktere zdaj brez vse milosti zahtevajo, da je slovenske prvako treba kaznovati, dozdanje taborske govore preiskati, prihodnje tahorje prepovedati itd. Ne zažigajte poslopja, v kterem prebivate.da vam ne začno gorečih brun na glavo metati! Torej to je v nebo vpijoče hudodejstvo, trohljive temnice, železja na roke in noge vredno delo, ako Slovenci vživamo pravico zakonitega zborovanja ter v teh zakonitih zbirališčih vpričo vladnega zastopnika narod politično izobražujemo V Torej to je izdajstvo, ako se našemu ljudstvu pove, koliko je slovansko krvi na svetu, n to je pred Bogom in pred ljudmi velike nagrade in slave dostojno dejanje, ako Nemci po vsem svetu kriče o svojem nemškem „vaterlandu", kterega tudi po slovanskih deželah iščejo, kakor bi slepe miši lovili. Kader v kranjskem deželnem zboru Anastazij Zelenec ali pa dunajska ,,Presne" jokajo cvili, da je kranjska zemlja premalo ponemčena, takrat se od pravične jeze po grobeh obračajo vsi stari, v medvedjih kožah pokopani Cimbri in Tevtoai. Kader Dežman glupim neumnežem zvito dokazuje, da slovenstvo in napredek slovenske narodnosti po Kranjskem zatira obrt in zaslužek, ter izpodkova blagi mir, tedaj se z grmanske Valhale z velikim blagovoljstvom nanj ozirajo vsi stari, sivo-bradi nemški bogovi, junaki in junakinje, kajti velika ter prod nemškim bogom in pod nemškim solncem presveta misel je, da se mora .,das ganzo dcutschland" razprostreti dar do Adrije, zategadelj naj pade iz neba pro-kletje in kazen na vse taborje, kteri zahtevajo razdrobljeno slovensko zemljo združiti v eno celoto. „Tagblatt" sicer često zakriči, da narodnosti nam nikdo ne jemlje, nikdo ne krati pravico našemu jeziku ; a kader se oglasimo litično ne demonstrujejo. nikdo ničesar ne prizadeva, to najbolje priča sam ncmSkutarski starejšima Dežman, ki jo tolikokrat vso deželo križem premeril, pa vendai vselej prinesel cela rebra nazaj \ Ljubljano. Ako „Tagblatt" dokazuje, da praska na Janjčem je razbojniški napad, opominjamo Ume to, da imši nasprotniki imajo o taoib dogodhah dvojno mero, _ z drugo merijo sebi, z drugo nam, po zlatem pravilu: duo cura faciunt idem, non est idem Koliko je tega , kar 80 bili šli mariborski čitalničarji na kmete V Ino kaj se jim je bilo zgodilo? To kar ljubljanskim turnarjem, samo da kranjskih kmetov nikdo ni podkupoval, a štnjerskonemškutarska druhal je na cesti podkupljena v rednih četah stregla eitalniearjo, po kterihje tako mahala, da so eni med njimi po 3—1 dni potlej ležali. A kako so o tem poračaln nemške novim*V „Pressc" ki uosi geslo: gleicb.esreoht fiiralle," pripovedovala je ta čin /. vidno zadovoljnostjo, kakor stvar, ktera drugače nikdar biti ne more, biti ne sme. A zdaj? Kak) kričanje, preklinjanje, kak srd in hrup v nemškutarskem Izraelu I A ne samo hrup, nego obrekovanje in zapiranje nedolžnih ljudi, prelivanje nedolžne krvi, uboj in rane! Mi se torej niti nečemo nili se no moremo poprijeti načela, po kterem se jo Nemec od pamtiveka bojeval s Slovanom, pravila namreč : „moć jo nad pravico," kakor nam podtiče „ 1'agblatt," ker moč je v rokah naših nasprotnikov, kteri bi torej imoli radi tudi vso pravico. A vendar hoćemo po prgovoru: moja koča, moja Bvododa, v svoji deželi mir od tujcev in domačih odpadnikov, kteri naj no pozabijo, da če niso šeminoli, vendar skoraj minejo tisti časi, v kterih je vsak izobražen in neizobražen Nemec naše rojake smel psovati: „krainei iseher hund", ter nas jezik imenovati: „schvveiriesprache" ; časi, v kterih je vsak sključen, krmežljav ponzionist, ki se nikjer ni boljši počutil nego pri nas . preklinjal . kader ga je po nogah trgalo, našo deželo in ljudstvo, prah po naših cestah in sapo v našum zraku; časi, v kterih so celo nagi nemški glutuači ali gledališki igralci in igralko zabavljali naši zemlji in ljudem, okoli kterih so potom vendar hodi.i radi v bogime prosit. To jc znano vsem nam. ki smo imeli ž njimi posel: znano gospodarjem, znano tergoveem, znano učencem, kteri morajo še zdaj poslušati profesorja Heinrioba, ki našo deželo imenuje B8chweineland," samega sebe pa nschweinehirt':, znano gostom ljubljanskih gostiluic, v kterib so zopet v zadnjih dnevih častniki na', narod imenovali „das feigo Krainergesindel," znano hlapcem in deklam , kteri so služili pri minskih gospodarjih ali / nemškimi posli. Olikani apostoli nemške kulture! pustite neumno misel, da vi ste bogovi, a mi še menj od Hotentotov, mi nema živina. Ne mislite že, daje pol Nemca vredno desetih Slovencev, ter da je resnična vaša stara psovka: 910 Kraiuer und noch einer sind erst keiner' Ku dan v Slovenski Bistrici. (Dalje in konec.) Ob šestih popoldne se jo zbralo okoli 300—600 ljudi v jahališči. namreč dve tretjini ustavoljubuih , ostala tretjina pa radovedni hlapci in dekle iz mesta, kmetov prav malo. Z resnobnim obrazom je vilitil Brand-stktter neki velik zvonec. Za Boga svetega , kje ste dobili ta burovž, ki je kakor nalašč narejen odganjati copernice in točo, ne pa za ravno tako malega prvosednika, ka so ni vedelo, kdo zvoni, mož ali zvonec. Da vendar, zvonec se je skazal koristnega, kajti hrup in nered je bil tak, da sem dolgo mislil, da ne bo mogoče govoriti. Le po neprostanem zvonenji. sikanji in klici: stili, tiho —se je toliko pomirilo, daje bilo mogoče predstavljati slabo vredjeno in šo slabejše izpeljano posnemanje slovenskih taborov. To se tudi samo ob sebi razume, gospodje še nobenega tabora videli niso , kako ga tedaj posnemati. Prva točka o zediujeni Sloveniji — pardon o „raztr-gatvi Štajarske," jo napravila mnogo hrupa, pa veliko zarad tega, ker občinstvo v tem samo ni bilo enakih misli. Originalno je gotovo, kako je gospod Leitmaier stavil vprašanje : rAli hočete Štajarci ostati ali pa Kranjci biti?" To je ravno tako, kakor bi mi prašali: Gospodine Leitmaier. ali hočete Stajarec ostati ali adjunkt biti ? Smešno je bilo gledati, kako so pri resolucijah naši nemškutarčki roke vzdigovali. Ko so videli, da je le malo ljudstva, in še to tako mlačno. d» pri taki soparici še roke vzdigniti noče , so si hitro pomagali in vsak je pri glasovanji vzdigni obe roki, pa da bi so to no spoznalo, držal v eni loki klobuk, drugo pa prazno stegal. — Ne vemo ali je bila res pasivna opozicija ali le mlačnost. da je pri glasovanji za resolucijo komaj polovica vzdigavala roki, proti resoluciji pa nihče. Kmete pa smo slišali: „Pri rooji duši, le roke no vzdigniti, potem je že faleno." da slišal pri taki priliki, l;o je govorni najti ni mogel na papirji pred seboj jo debel nemškutar zdibnil: „Heilige točki, o konkordatu jo napenjal bvi Ker so je bilo pri volićem hrupu, vodnem zvonenji in kričanji bati, da se vse resolucije ne bodo dokonc.de, govorilo so je jako hitro, iu govorniki so drug druzemu stopali na peto. Temu je bilo pa nekaj tudi to vzrok, e je govornikom jezik zapletal, in so časi celo obtičali, tako da sem >. ravno prvi stavek zgovoril, a druzega ker jo bil menda s tujo roko pisan), da Marin von Pontafel, hilf ihm!" 0 drugi e sile llannner-Durgstall brez posebne bistroumnosti, pa je tudi ni biki treba. Resolucija je bila se ve da sprejeta pa besede „Concordatpratsclr1 nikjer ni bilo slišati, | ustimo jo temu, ki jo je znajdel kot šibolc. Ko se ja o tretji resoluciji profesor Itieck izkašljal in rekel, da treba čitalnice, kelikor mogoče ovirati, nastopi prof. Marek, ki je hitro pokazal, da Be s klasiki peća. N'avelje F.zopovo baseu o želvi in zajcu, in z veliko učenostjo dokazoval, da se je zajec v postelj vlegel in smrčal, naprej kobacala in tako preje prišla na tako je tudi v, Nemci in Slovonei. Pruf. Marek misli, da so Sloveooi strašno delavni, da jo tabor za taborom ; kaj pa se čo, gospod profesor, da se vozi sedaj že Želva po velocipedu od tabora do tabora; Zajec je pač zajec, slasti sedaj ko ne mu še tek ne privošči. Ker sta se Ezopova želva in zajec dalje pomikala, prišla sta naprej in privleka tako kot, „Vorspaun" gospod profesorjevo bistroumnost v staro Celje, kjer bo prihodnji shod. in tako jc bil govor končan, kterega je Lzop, Bog mu grehe odpusti, zakrivil. S tenkim glaskom nastopi še baron Ilakelberg iu pravi da poseda v rcichsrathu, pa da jo „Volksvertretor" (?) To novice se nismo nadejali. Davno je bil program že pri kraji . pa gospodom se je na zadnjo hrup in krik tako priljubil, kakor mežnarju veliki zvon, in tega je bil menda kriv tudi le prvosednikov burovž. Zdaj stopi Bfandstatter, zdaj Leitmaier, pa spet F . nier-Purgstall itd. na lečo. Nazadnje je bil konec. Vsak se je oddahnil it :>ežal, 7. veselim srcem da jo komedija pri kraji. Kazeubila se jo želva pa s svojim košem na hrbtu namenjeni cil, nego zajec. In Plemeniti Rjrbesfeld. C. kr. deželni predsednik kranjski j« izdal 29. maja t 1. nekakovšen maniiest ua prebivalce ljubljanske okolice in litijskega okraja. Našim bralcem je to uradno pismo menda še v spominu: priobčili smo ga v 64. štev. „Slov. Nar.': Ze takrat nas je peklo pod peresom, vendar smo prinesli pismo plemenitega Kvbesfclda brez opombe, brez komentara. Pismo je bilo namenjeno pomirjenju. torej nismo botoli ze takrat kazati njegovih slabosti, dasiravno smo si še daudenes svesti, da ni zarad njega nobena žila mirneje bila. Pa naj bo tudi temu kakor hoče: denes ne motimo g. plemenitega Evbesfelda v njegovem pomirljivem poslu, ako si nekoliko ogledamo njegovo pismo. Kar je moglo storiti, j« moralo že storiti in je denes le še zgodovinskega pomona. Tem manj smemo še zdaj o njem molčati, da se nam ne bi še kedaj očitalo: qui taret, consentire videtur. fiotovo ni nikogar med Slovenci, komur bi se ne ustrezalo, ako C. kr. deželni predsednik kranjski skuša pomiriti ljudstvo ljubljanske okolice ter litijskega okraja, ako mu kaže. da si s surovo silo ne bo druzega pridobilo kakor svojo nesrečo, ako ga torej z njogovimi željami in tirjatvami zavrača na postavno pot. Vprašanje, veliko vprašanje pa je ali si je g. predsednik za svoje pomirljive namene zbral prava sredstva? Psihologom hočemo prepusti, naj določijo ali je pomirljivo, ako g. deželni predsednik če tudi iz najboljega namena razkačenim samim tako ljubeznjivo opisuje ravno iste, zarad kterih je bilo ljudstvo tako razkačeno. Nam se nikakor se zdi pomirljivo za kmete, ako g. predsednik jemlje turnarje pod svoje peruti in pišo : „S sosednimi mestjani in lastnimi rojaki svojimi. kteri so k Vam prišli brez hude misli, z najmirnejšim namenom, da se med sabo razveselijo, ravnalo so je hudo in surovo, da je groza", in ako že v prihodnjem stavku rkrivceniw, kteri pa so po Kvbesfeldovi stilizaciji samo kmetje, žuga z „ostrostjo postave vso in celo." Naj se že v tej zadevi motimo mi ali pa plemeniti Evbesfeld: pomota je odpustljiva, kajti samo p si ho logična! Za zdaj pa še trdimo, da ta dva stavka nista bila pomirljiva. Navedena Bybesfeldova -.tavka pa imata še drugo, veliko večo po-menljivost. I/, nju se jasno vidi, da prva politična oseba ua Kranjskem poroča v smislu turnarske stranke, da je torej tako tudi poračala te dni. ko je bila v ta namen poklicana na Dunaj. Ker ni varno črešenj jesti z velikimi gospodi, naj zadostuje ta opomba, kteri pridevamo odkritosrčno svarilo : N a v o d n j a k i, pozor! In še nekaj je kar moramo pristaviti stavku o „najmirnejših namenih turnarskih" in o izletu, kakor za hoče nedolžno popisati plemeniti Evbes-teld. (i. deželni predsednik kranjski ali je slabo opazoval, ali pa noče izrekati, ka se Slovencu v krivo in hudo tolmači, naj že „živio-"klico, ali naj nemškutarjii stopa na pete, naj molči ali pa naj se oglaša, in da ljubljanski ncmškutarji iz vsake malenkosti na strani slovenski vedo napraviti klado, nad ktero naj bi se spodtaknila slovenska politika. Naj postrežemo z dvema izgledoma! Ko je bil prišel g. minister dr. Giskra v tilliarmonično društvo in pa v nemško gledišče ljubljansko iskat slovensko ljudstvo (!) in je bojda nad Dežmanoni hotel študirati slovenski ljudski značaj (!!) in Kranjsko mišljenje (!!!), najela je nemškutarska stranka nektere fantalinčke, ki so podukaželjncuiti ministru ,,živio-'klicali po ulicah. Najeti lan ta lini so torej „živio-* klicali g. ministru, narod in ljudstvo pa je molčalo, saj tudi dr. Giskra ni bil prišel k njemu, ampak k svojim spoštovalcem v pevskem iu glediščnem društvu. In kaj so potem nesramni pisači v „Tagblattu" in po dunajskih iu drugih „vort'assungsgriine" časnikih, celo v uradni ,,Luib. Ztg." naredili iz teh fantalitiskih ,,živio-klieev 1" liekalo in širokoustilo se je brez konca in nehanja. da je bilo to vosela politična demonstracija, da je slov. narod s svojimi klici podpiral politiko g. dr. Giskra in mu izrekal glasno zaupanje po mestnih ulicah, da torej vso ni res, kar tirjajo narodni zastopniki, da je narodna politika le izmišljija nekterih fanatičnih častila* hitro večina na dom, manjšina pa je tavala iz krčme v krčmo iu tako poganjala dan in temno noc. Ples, ki se je uapravil v kavarni, odlikoval se je z nekterimi ljubeznivimi plesalkami . velikim brumom . gostim prahom in splošnim neredom. Tako je končal dan, kteremu so se delale grozne priprave, o kterem se je pisarilo in govorilo , da kaj tacega ni bilo in ne bo . kar Slovenska Bistrica stoji. Prepričal me pu je ta dan . da jc nemškutar v vsakem ozračji enak, namreč brezuspešen. Kmet se mu umika in ga celo črti. Cul sem kmete: Kaj pa ti postopači V Dokler so zbirajo le gospodje po mestih, za kmeta no ho boljši. Prav pogosto pa se je slišalo: Mi smo Slovenci, nočemo biti Nemci. Da so ta slovesni dan ni tako obiiesul. kakor se je bilo nadejati, niso zakrivili Bistričani. kajti vina in novcev so žttovali prav obilo. Truda so pa imeli, da sem jih milo val. Odborniki so v potu svojih obrazov dona-šali jedi in pijače na mize, da se še sami niso utegnili okrepčati. Krivi so slabemu vspeha le prišlici iu slovenski kmetje, prvi : da niso seboj pripeljali boljih govornikov, kaj pevcev, več dobre, u>sele volje in pa kar soje najbolj pogrešalo— več poslušalcev —publikuiii. drugič kmetje namreč, daje celo radovednežev malo med njimi. O tem dnevu se smo pač reči, kakor tisti ki je prešiča strigel: Veliko vpitja, malo volne, ali pa veliko kokotanjn, malo jajc. Poslovil sem se drugo jutro iu zapustil lepo Slovensko Bistrico. Akoravno sem se udeležil le protinarodne veselice, hvaležen sem in vesel, da sem le en dan bil v njenem ozidji, da sem pil imenitno, gostoljubno po-nujano vino . da sum dvoranil zalim neinškutain, in pa da sem - - spohnvši staro obljubo — v dveh listih dolgočasil blagovoljne bralce. komneiev, za ktere narod noče vedeti itd. itd. Ravno isti priskutni pritor se je ponavljal, ko se je pri volitvi sedanjega mestnega župana v srenjski zbornici slišalo nekoliko „živio-"klicev, ktere si je bila hvale in kadila potrebna stranka ali najela ah pa vsaj naročila pri svojih ljudeh: zopet so nekteri iivio-klici zadostili, da se je skušalo z vso sleparsko temeljitostjo dokazovati, ka so slovenski zastopniki pastirji brez črede in kakor se more ta stavek variirati in raztezati. Vsak nemškutarček, ki se je kje na deželi napasel in napil, uazaj v Ljubljano prišedši ni hvalil slovenske gostoljubnosti, ampak zopet je zabavljal in govorjeno, pisano in tiskano modroval: „saj narod je dober, narod nas ima rad, narod je za nami, ko hi le teh nar.idnih sleparjev ne bilo"- To in enako se zdaj že mnogo let med nami prakticira. Na Dn naji. kjer slov. narod poznajo iz ljubljanskega gledišča in kjer bero samo nasprotne časnike, verovalo se je nemškutarskemu humbugu, kar je v mero-dajnih krogih moralo škodovati narodni politiki; med slov. ljudstvom pa se jo s časom tudi raz vedelo, kakovšen popanc je iz njega med svetom naredil nemškutar. Primerimo skušnje ravno imenovanih slučajev s turnarskim izletom. Miroljubni turnarji so se šli z revolverji, svinčenimi bunkami in nemškimi simboli med slov. ljudstvo „razveljevati." Mislimo si, da je ljudstvo izlet celo ignoriralo, ali pa celo, da je pilo ponujeno mu vino. Kaj bi bil našle dek ? G. Dežman bi bil 24. maja že tiskal članek: Risse unter den Na tionalen! in široko in debelo lagal, kako krasno se jo na kranjskih skalinah razvijala nemška zastava, kako rado je ljudstvo občevalo s turnarji, kako željno je požiralo njihove politične humbuge, kako je v razgovorih s kmeti zvedel, da ljudstvo noče niti zedinjenja Slovenije niti narodnih uradov, še manj pa šol, kako imen „Bleivvcis" etc. niti ne pozna, kako ljudstvo samo hrepeni po nemški „bildungi, fortschrittu, Dežmanu. In iz „Tagblatta" bi bile šle te laži na Dunaj, kjer bi jih bili brali g. ministri in sklenili: „Nemštvo na Kranjskem je res važen faktor v avstrijskem ustavem življenji; torej ga je treba krepko podstaviti, zlasti ga braniti proti sanjarijam posameznih nezrelih prenapetežev, ki niso niti „verfassungsgriin". Gospodje, ki kričite nad slov. ljudstvom, ali ne vidite, da inu je samo dvojno vedenje na voljo dano: Ali prezira nemškutarske demonstracije, potem si kakor nas mnogoletne skušnje uče škoduje v političnem in narodnem obziru; ali pa jih surovo zavrne, potem ga zadene „ostrost postave vsa in cela." G. plemeniti Evbesfeld, deželni predsednik kranjski! Tak položaj se imenuje v sedanjem avstrijskem jeziku „r.vvangslngo" (posiljeno stanje). Ali ste to na Dunaji povedali, ali ste razložili, da slovenski narod mora potopiti se v Scili, ako se hoče ogniti Karihdi! Na Dunaji vedo kaj je „zwangs-lage" in gospodje, ki so se pri zeleni mizi tolikokrat zvijali nad svojo ,zwangslage" gotovo ne bi tako tolovajsko sodili Vovčjih in Jančjih dogodkov, ko bi vedeli, da se je slovenski narod enkrat na zeleni tratni zvijal v svojem rposiljenem stanji". Dunajski gospodje bi bili tudi vedeli, da rešitve izvirajoče iz .posiljenega stanja" niso najgladkejše in morebiti bi bili milostljivejo sodili o ljubljanski okolici, kakor ste sodili Vi v svojem oklicu! (Dalje prih.) Dopisi. Is LJubljane 4. juniju |Izv. dop.| Kakor ne čuje, pridejo vsi deležniki znane mnogo obdelane praske v sodnijsko preiskovanje , torej tudi oficirji, mestni svetovalci in nemški turnarji. Radovedni smo kako se bo preiskovanje vršilo. — Pri turnarkera begu iz Jane se je tje poslalo krdelo niagjarskih vojakov. Kmetje, ki od tam v Ljubljano prihajajo, obnašanja in nravnosti teh arpadskih sinov ne hvalijo posebno. - Okrajni predstojnik grof Aueisperg je z župnikom Arko-ra (ki je duhovnik Zavašnikove vrste) po hišah in shrambah hodil, to se ve, ko so že vojaki tam bili, in iskal tistega „pisma" ki je iz Ljubljane prišlo ter 50 gld. za zastavo obetalo, kakor trde nemškutaiji. Pisma ni našel uobenega, ker ga ni. — Ko so vojaki prišli, pobegnile so bile žennske z otroci v druge vasi. — Strah in trepet je * vsej litijski okolici bil velik. Delo stoji, živina se sama pase po senožetili. Turnarska zastava je bila 26. maja najdena v grmovji nad Volovljem. Zdaj stoje vojaki še v Litiji. v varstvo uradnikom. Ko se jo grof Auer-skerg čez Šmartno peljal, je nekdo zaklical: ,naj žive Slovenci!" Brž ga je ukazal blagi grofovski gospud vojakom ol)6topiti in si njegovo ime zaznamoval. Stavim, da bi bil grof vesel, ko bi bil oni klical: ,.Hudič vzemi Slovence." — Zdaj se je mir in pokoj zopet povrnil. - Mestni odbor je skrjial memorandum do vlade, v kterem je vse drugo, samo to ne, kar je potreba. povedano. Pri tej zadnji memorandovski seji mestnega zastopa so tirjali odborniki reči, da je misliti, da smo v „krah\vinkelnii", namreč: Pir-ker, Dežman in nekoliko tudi Keesbacher, da naj so odpravijo šolski uče-niki, kteri učence v narodnih rečeh dražijo. Ako se bo pa dogodilo to, bo mogel Rospod učenik Pirker. Heinrich itd. prvi kopita pobrati, ker ravno njih pušice zadenejo. Nam bi bilo prav. ako bi so zgodilo po teh gospodov nasvetu, potem hi mi zopet do zaželenega miru prišli vsaj v Šoli. Keesbacher se je o Slovencih silno jezil pri seji odhorovi in želel je , da bi se \ s« ustanovilo v našem mestu za tujce, samo za narod nič. — Umrl je trgovec Marinschegg po dolgi hudi bolezni. Pisal se je on nekdaj Marinšek, bil je član narodne čitalnice iu prvi domoljub pred ueknj leti. Ko je P* spiejel zveličanski poduk Dežmanov, je odpadel in postal hud in silovit nemškutar. Is Celja, S. junija. [Izv. dop.) Tukajšuja nemškutarska stranka sama priznava, da protinarodeu tabor „v porazuniljenje s Slovenci!" (s" venia verbis) ni nikakega vspeha imel, ne samo, da je kakti malo obiska" celo tiasko naredil, nego sami izrekajo, da še govorniki poskusili niso v porazuniljenje eno besedico pregovoriti, eno točko uašega programa, kterega bi nam „dovoliti" hoteli, v pretebt vzeti, ako ni delovanje za porazumljeoj8 to, če se narod psuje, če se mu očita, da nema tista izobraženosti, ktero bi imeti moral, da bi vodstvo v svoji deieli v roke dobil, in da ie tedaj nemška hegemonija nad nami sploh Ida/ena. V obče je smešno, o taborih od protinarodnih mož na Slovenskem narejenih govoriti, kteri ij /a namen stavljajo, s Slovenci, kteri svoje pravo tirjajo.se sporazumeti. Sicer, kdo ste Vi novi taboriti na slovenski deželi. Z vašo staro arogancijo kričite : „pri-dite Slovenci, mi hočemo spet v miru živeti, mi bomo se pogovorili, in mi smo pripravni Vam pravične koncesije dati V Kdo je vam dal oblast nam kaj ponuditi, .dozvoliti V'1 Naši tabori so izrekli uaše želje, naše tirjanjc, naši tabori veljajo narodu in pa vladi, ter uradnikom. Od vlade tirjamo mi naše pravice, od uradnikov pa, da jih spoštujejo, s Slovenci ravnopravno ravnajo, njim pravični postanejo. S takimi tabori, kakor jih je protinarodna stranka zdaj nakanila v većih krajih na Slovonskem napraviti, mi nemamo nikakega pogovora. Sporazumljenje z nemškutarji obstoji v tem, da so na Slovenskem vodstvu Slovencev podvržejo, iu se s tem zadovolijo, kar mi jim na podlagi ravnopravnosti dozvolimo; ne pa, kakor še oni vedno arogantno kričijo : mi bomo Vam koncesije dali Edini pomen bi tak tabor ua spodnjem Štajerskem imel, če bi ga uradniki med seboj naredili, narodne može povabili in rekli : zdaj je naša volja, da bomo začeli slovenski uradovati. Le s takimi »koncesijami" bi se mi zadostili! Druge koncesije, ktere bi nam usnjarji, krojači itd. dati zamogli, obstoje v tem, da nam dobre podplate, lepe hlače naredijo, za to pa jim damo naše dobre denarje. Ali da še bomo ua take uradniško tabore dolgo čakati morali, to je očevidno. Naj le pride eden v uradnijo, in naj zahteva, da se ž njim zapisnik naj slovenski napravi, ker se on drugega jezika ni naučil, kakor slovenskega, in ker to on po postavi svobodno zahteva, te bode sirota slovenska slišal, kako ga bode star birokrat, — ali če je tudi mlad, vse eno — zavrnil. Taka razkačenost med uradniki nad slovenskimi tirjatvami še ni vladala, kakor sedaj, iu bvala Bogu, da še nismo y Ogrsko, in das land der freiheit und der — priigel inkorporirani , marši-kteri kmet bi si slovensko pismo z leskovico na lastnem pergamentu pisano domu nesel. Pri naših uradnikih ravnopravnost v tem obstoji, da tisti Slovenec, kteri nemški zna, nema pravico t i r j a t i, da bi sez njim slovenski u radovalo! — Tako stoji z ravnopravnostjo v Avstriji, pod ščitom drž. osnovne ustave, ktcro so nemški liberalci v Slo-Tdnski Bistrici nazočim tako hvalili in priporočali : tako spoštujejo državni uradniki državne postave in zaukaže viših sodnij, da se ima s slovenskimi strankami slovenski uradovati. Mi bi svobodno pričakovali, da hi uradniki bili izvršitelji postav, ali ravno narobe je ; oni so ravno naši najhujši protivniki tistim postavam, ktere nam bar na papirju naše pravo garantirajo. Viši uradnik je pred bistriškim taborom drugemu kteri je željo izrekel , da bi se s Slovenci sporazumeli, djal: »kaj, s totimi razbojniki, (rjiubcrgesindel), postreliti je!" če se kteri od narodnih uradnikov kakor prost objektiven gledalec narodnega tabora vdeleži, je velik hrup ; vse ga ima za izdajalca, za protivnika vlade in vladnega sistema. In če tudi mirno v mestu pri svoji delavni mizi ostane, kader ljudstvo ua deželi taboruje, vendar ne smo prav na ulico, s prstom se na njega kaže in govori i tudi ta je eden tistih nezvestih , kteri to misli, o čem se sedaj na taboru govori, kar ljudstvo tam enoglasno zahteva. Nemški privrženci pa so svobodno kakor prvi faktorji vdeležujejo pri vseh protinarodnih naredbah, če le morejo kaj pripomoči, kjer se pravičnim tirjatvam ljudstva oponira, in če se tudi predrzne reči. da dola za sporazumljenje med neraškutarsko in slovensko stranko. V prvi vrsti med temi stoji tukajšni pristav, dr. Leitmajer, predsednik v kasini, kakor tudi predsednik „ustavnoga" društva, ta neogibljiv govornik, kteri jo celo bolan, če pri vsakem shodu najmanj sedemkrat ne govori, in kteri se je tudi toliko slovenskega jezika privadil, da zna slovenskemu ljudstvu prah v oči metati. On je celi teden po Gradcu in Mariboru ljudi lovil, da bi jih v slov. Bistrico peljal, ali vspeha je malo imel, kakor tudi pri tolmačenji nemških govorov ni veče sreče imel, ker slovenskega ljudstva ni bilo, in zbrani Nemci ga niso razumeli, tedaj so njegovi govori le za to bili, da jo ta gospod govoril , in to njemu zadostuje. No moremo se tedaj čuditi, če ljudstvo takim možem ne zaupa in se tabora ne vdeležuje, kteri sije vzel za nameu, narodu oponirati, ga javno diskreditirati. Vi gospod doktor pa ste morda sami prepričani, da vsikdar samo v zrak govorite, če tudi slovenski govorite — tam kjer Slovencev ni. —- Naj mlajši govornik na starih nogah, najnovejša korifeja na političuem protinarodnera polji pa jo bil g. Marek, gimn. prof. v Celji, Ceh po rodu kteri je pred nekterimi leti v šoli Slovencem pravil: »Ostanite, kar ste, pošteni moži svojega naroda, kakor ja/. vsikdar Ceh ostati hočem, kjer bom", kteri pa zdaj le o „naši nemški kulturi" govori, o veliki stopnji, ktero je našo nemško ljudstvo nad drugimi narodi dospelo, in da le edini nemški narod v svoji omiki napreduje, vsi drugi pa grajo nazaj. Tudi ta gospod sicer seroglav, ali v vsem svojem obnašanji mlad dečko , kteri je letos prvokrat v „ustavnem" društvu javno govoril, in od tistega časa na tisti maniji trpi, kakor g. dr. Leitmajer, in o kterem že celo tukajšnji nemškutarji pravijo, da jim je pradebelo, kakor on v „ustavnem" društvu v svojih govorih Slovence napada. On si je nakanil, v porazumljenje s Slovenci na bistriškem taboru govoriti. Kako je on to storil, smo v časnikih čitali. Kak nagib pa je on v svojem govoru imel, to on v Celji vsakemu pove, kdor ga slišati hoče: „Ich babe die Slovenen gehdrig erniedrigt". Nesramno je od Vas gospod prolesor, če je parola vašega delovanja, tisto ljudstvo znižati, kterega otroke Vi učite. Ce Vam ni ljudstvo všeč, med ktero ste prišli, je bolje, da odidete, sicer pa Vam je dana priložnost, da ga bolje podučite. Ker se je Vaš govor dopadel, že vemo prud kom ste govorili : pred stranko, kteri je vsak liberalec, kdor zna dobro nad Slovence udrihati. Za tega delj pa tudi Vaš govor nam toliko kakor nič škoduje. — Ali no ve g. Marek, da je med dijaki tukajšnje gimnazije še le komaj vsak osmi dijak nemško krvi, in da so drugi učenci sini našega naroda? Ali ne ve , da še so ti uemški dijaki , kteri niso sini uradnikov , »plašeni od drugih gimnazij, kteri so tukaj le refugium peceatorum našli, in ?daj hočejo oni tukaj dominirati nad dijaki našega naroda, naše slovenske dežele? profesorji pa iz teh izvržencev hote dokazovati, da je gimnazija nemška, in da je tedaj tudi dežela nem'ka, ker nemške sine v šolo pošilja! Kako m slapa tedaj to v. besedami g. Mareka, da boderno mi le tedaj voditelji in vladalci v na^i doiuovini. če bomo tisto stopinjo omike dospeli, kakor nemški'' In se naša mladina ne uči tako dobro in še bolje, kakor vaši uemški izpabnjenoi, in ne bodo zrasli tedaj iz njih tako omikani raožjo, kakor iz vaših nemških, in če je temu tako, ni tedaj velika večina izobraženega ljudstva naša' Oegavo naj bo torej po Vašem pravilu tudi vodstvo? Razkačenost slovenskih dijakov proti svojim nemškim profesorjem je velika, in tudi po tem pravična. Kako spoštovanje, kako ljubezen in zaupnost bi tudi morala naša mladina proti svojim učiteljem imeti, če vidi, kako razžaljena je od svojih zvanjskih učiteljev, kteri so se sem priprosili ker na nemškem ni bilo za njih prostora, za njihovo osko pamet ne kruha. Da bi vi, g. Marek v vašo češko domovino, med vašo žlahto, ktora je, kakor je meni dobro zoano, vrlo narodna, prišli, in tam sedanja vaša pravila razvijali, jaz mislim, bi pač malo spoštovanja našli, isto so bode vašemu delovanju tudi tukaj primerilo, ker sto za voljo tega sem pobegnili, da si tukaj prizadevate, našo mladino narodu izneveriti, v javnih govorih pa kričite, da Slovenci nimajo izobraženega ljudstva, akoravno vi večidel same Slovence podućujete. Ako je kdo v protislovji s seboj, potem ste Vi, g. Marek, če ima kdo večino v svojem krogu proti sebi, potem imate jo Vi, g. profesor, čo kdo svoje ljudi razžali, po tem to Vi, g. profesor delate, če rečete, da iz slovenskega dijaka nikdar ne bo omikan človek nego samo iz vaše nemške trohice. Sicer taki tabori na Slovenskem bez Slovencev bodo nam malo škodili. Koliko kmetov je bilo, neveni, da jih dosti ni bilo, jo znano, in da še ti iz prepričanja se niso udeležili, se vidi iz tega, da je tukaj v nekem bližjem trgu Prus tri kmete po j gld. kupil, da so so v slov. Bistrico peljali, ali šo med temi se eden ni peljal, nego svoj petak rajši doma potrošil. Tako so je morda tudi v drugih krajih godilo. Ali v Celji pri prihodnjem nakanjenem. shodu še to ne bo pomagalo, iu tiste kmete bodo si v Septembru lahko na prste prešteli, kteri jim se bodo iz tukajšnje okolice pridružili, ako si jih spet od drugih krajev no „naročijo". Iz Ptuja, 21. maja.*) jhv. dop.| Včeraj je bil v narodni čitalnici vesel večer. Po volitvi novega predsednika iu odbora, ki se je predpoldne vršila, so nas zvečer razveselili štirje mariborski pevci. Njih izurjeno in navdušeno petje je obilo zbranim čitalničarjem jako dopalo. Ko se je večernica s petjem začela, prišli ste na vrsto dve vesele igri: „ Ultra" in „Bog vas sprejmi." Igralci in igralke so izvrstno rešili svojo nalogo, zato jn pa razvoseljeno občinstvo tudi se jim zahvalilo 8 srčnimi „živio"-klici in z obilim ploskanjem, Posebno pa so dopadlc gospodi-čini Ernestina Kranjčeva (Zalkai in Tereza Marnova (Ljudmila), ki ste pokazali, kako prijeten jn slovenski književni jezik, ako ga govornik dobro. čisto in razumljivo izgovarja. Dne 18. aprila t. 1. so je igrala igra „Na mostu" ; 24. junija pa pride na oder: ,.Detelja." Čitalnica misli potem tako napredovati, da bi so redoma vsak mesec, ena igra spravila na oder. Iz tega so vidi, da čitalnica Ptujska ima voljo in skrb, da zadostuje željam svojih častitili članov; ker pa jo že zdaj po lotu, kader društveno življenje povsod bolj miruje, toliko storila, je še većega razvitka in širšega programa za zimske času jiričakovati. Najveći križ ima društvo s pevci, kterim še za denar no more dobrega vodja dobiti; pa tudi v tem obziru pričakujemo, da bo društvena čut premogla osebne nagibe. Lepa hvala Mariborskim pevcem in vseni glediščnim igralcem in zalim igralkam; živili I Iz Ptujske okolice, 5. junija. |Izv. dop.J Nemci prebirajo zdaj v „Tagespošti" itd., kako so se veselili v Slov. Bistrici; marsikteremu njegov lasten govor bolj dopade, kader ga tu bere, nego je dopal drugim, ko ga je v občnem (!) zboru bral. Tudi mi smo brali, ne govore, ampak va-bilni list, pisan od deželnega poskinca iz Slovenskih krajev, ki vzroke v povabilu razlaga, zakaj je odbor izvolil ravno Slov. Bistrico za mesto liberalne agitacije ? V tem mestu je slaviti rogovilež dr. Vošnjak; pred njegovim nosom mu jo hočemo zakaditi in kazati, da, da ... in so pokazali, da jim pohorsko vince daje umetno navdušenost, ki jim je hilo dobrovoljni surogat za narodno navdušeno t,. ktcro le po imenu poznajo. Veselilo me je pa to vabilno pismo, veseli me tudi, da so Nemci ravno v Slov Bistrici eden drugega spoznavali To daje namreč sila veliko čast našemu vrlemu poslancu gos p. dr. V oš n jaku. Pa ta nvolksversamluiig-a'; je kaj smešna; pridejo od vseh vetrov in zbirajo svoj „volk':, a pred slovenskim narodom se pa bojijo; poskrili so se torej in pozajirli v „reitschule", ter so sami počasi toliko pohorske navdušenosti si nabrali, da so korajžo dobili eden drugemu praviti, zdaj smo mi „volk". —• Kako so nasproti temu slovenski tabori zaupljivo pod milim nebom smejejo1 Govorniki se ne bojijo gromenja ueštovilne množine, ker to gromenje ni gromenjc kopit busarskih šarcev ali vojaškega bobna; to gro-menje so živio-klici, ki sc razlegajo po celi Sloveniji, ne pa le po bistriški „rcitschule". Hvala Ti torej, dragi naš poslanec slov. Bistriški, da si že Nemce tako prestrašil, in da si jim priložnost dal, so na slovenski zemlji tako blamirati! Iz Trsta 2. junija. |lzv. dop| Včeraj je gospod Nabrgoj v seji govoril o vpeljavi slovenskega jezika v urudnije. Kot zastopnik okolice pri-poročujc mestnemu županu, opiraje se na njegov manifest, — v kterem je pri nastopu županstva zagotovil vsem srenjčanom kar jim gre, — naj se pri uradnem občevanji z okolico v postov jemlje §. 19. državnih osnovnih postav, ter so uradna pisma okoličanom jiošdjajo v slovenskem jeziku. Vedenje mestnega svetovalstva proti okolici jo bilo do zdaj krivično. V ustavni državi imamo vsi enake pravice, ki morajo tudi veljati za tržaško Slovence. Do zdaj je ravnal magistrat z okoličani, kakor svoje dni plemenitaši s suž-njimi kmeti; absolutizem, ki jo vladal dosihdob, mora nehati, inači je sprava med okličani in mestom nemogoča. - Zupanu na tako važno prašanje ni T) Po nakljućbi zakasnjeno mogoče odgovoriti, a obljubi odgovor i bližnji seji. Dasiravno %t po stari navadi » uradih sploh vlada laški jezik in je teško prezirati načela, ki se naslanjajo na historične pravic«, hoče predlog na drobno prevdariti in ako je res tako važen, kakor se do/deva intorpelantu, obljubi, biti si v tem ob-lin v svesti svoje dolžnosti. - Gosp. podžupanu Hermetu Nnbergojev predlog nikakor ni po všo.i. in Bjiili, da bi bilo potrebno, interpelanta zavrniti na dnevni red. Da se Nabrgoj vede kot zastopnik cele oholio«-. ne dopada se Hermetu; on ima lo pravico, govoriti z.a svoj volilni okraj, s tem pa, da govori v imenu okolice, si nasiluje mandat, do kterega nima niti najmanjše pravice. (?!) Nihče no more trditi, da hi magistrat ne ravnal v smislu ustave za mesto tržaško. Goip. interpelaut tukaj govori o pravicah in po takem zamenjava pravico s privilegiji. Okolica nuj meni nič tebi nič no prezira stoletnih zgodovinskih pravic mesta, in naj no misli, se znesti v neporaenljivi majšini čez večino, tem manj, ker je zunajno prizadevanje okoličane k tem neopravičenim zahtevam spodbudilo (sic!) Tako mislijo o naših najnujneših zadevah mestni očetje, mi pa že vemo, česar imamo od njih pričakovati, pa uaj se za zdaj potolažijo s tem, da ne nehamo trkati, dokler se nam ne odpro vrata pravice. Štirski polk Hartung zapustil nas je v soboto Trst, preselivši se v Zader. V Trstu ostanejo vrli slovenski Štajerci vedno v blagem spominu, povsod se čuje, da še tako mirnega polka tuknj ni bilo; polna tri leta svojega bivanja v Trstu med njimi in prebivalci ni prišlo do nobenega razsajanja ali tepeža, kar so je pri prejšnjih posadkah' pogostoma ponavljalo. Iz Hrvaškega, I. junija. [Izv. dop.] Dozvolite mi, da denes svoj dopis začenjam s sledečo priliko. Enkrat je živel en skoz in skoz pošten m pravičen mož. Imel je lepa posestva. Kamor je pogledal, povsod je bilo vsega zadosti. Mirno, zadovoljno in srečno je živel s svojo družino, pa se ni brigal zato, kaj drugi njegovi sosedje počenjajo. Pregovor pravi: ni hu-jega vjeda od zlobnega soseda. Takega zlobnega soseda imel je tudi naš pravični mož, in to je bila njegova nesreča. Z nevoščljivim in zavidnim očesom je gledal zloben sosed srečo in blagostanje iu zadovoljnost našega moža, in nazadnje je iz njegovoga zavida in iz njegove nevoščljivosti taka strast izrastla, da se mu je celo v njegovem črnem srci po sosedovi lastnini polakomilo. Šel je pred sodnijo, pa pravdo vzdignil proti našemu možu, češ, da jc vse posestvo, ki ga ima, njegovo. Naš mož se je branil tega napada z vsemi postavnimi sredstvi. Njegov zlobni sosed je pa po vsakoršnih zvijačah, po lažeh, po krivičnih pričah, po podkupljenji sodnikov in po drugih nepoštenih potih in sredstvih pravdo nazadnje vendar-le dobil. Koje videl naš pravični mož kaka krivica se mu je bila storila, je rekel in djal: kako si hočem pomagati? pravica je umrla, resnici so pa oči izkopali! — Na ravno tak krivičen način smo mi Hrvati našo politično pravdo, ki so jo Magjari proti nam nategnili, zgubili. Proti vnui Slovencem so Dunajski centralisti enako pravdo nategnili, iu čo ne bodete bolj pozorni na vse strani, kakor smo mi bili, jo bodete na na isti način zgubili, kakor smo mi svojo zgubili. — Mesto zadavljenega „N. Pozora" dobivajo pri nas njegovi naročniki „Zukunft11, pa že se čuje, da se hoče tudi „Zukunfti" post-debit vzkratiti. Za „Zukuuft-iu prido ne mara red na „Politiko", potem na „Reformo", in tako nadalje, in tako naprej. Rauchizmus hoče na tak način vso cislajtansko časnikarstvo terorizovati. Naše domačo novinarstvo piše zdaj v stilu, v kterem pišo Bosna, ki pod nadzorništvom Osman paše v Sa-rajovu izhaja, ki vsaki dan zvesto pove, kaj je presvitli paša za zajutrek povžiti Idagovovlil in enake za celi narod važne, in za deželo blagonosne stvnri. Čestitajte nam 1 Iz Dunaja, (i. jul. II. (i. |lzv. dop,] N' politično tako suhih časih, kakor so zdanji. videti je, da je tepež na Janjčem tukajšnjim vladnim in nevladnim časopisom ravno prav prišel. Vsak je slovensko surovost v dveh, treh dolzih člankih premlel. Pisal sem vam v zadnjič zapopadek 'posameznih člankov v tukajšnjih nemških listih. Čez tri ali štiri dni potem smo imeli priliko ravno tako dolge in ravno tako hudobne stvari brati, kako je „druga narodnost na Kranjskem" pred slovenskimi bušiti v smrtni nevarnosti in kako naj vlada slovenskim ščuvajem ostre zobe* pokaže. — V javnem mnenji tukajšeni je mnogo koristilo pojasnovanje, ki ka je o tem prinašalo vse slovansko časopisje, posebno pa ono v nemškem jeziku n. pr. „Politik." Sicer pa nam ni treba hiti ležeče na tistem javnem mnenji dunajskem, ki vsacemu podkupljenemu peresu veruje. — Deželni prezident ljubljanski, Konrad, je inouda denes prišel sem. po ministerstvu poklican. V vladnih krogih se boje misli vslišati javk nemških klicev po policiji, ter vajeti na Slovenskem ostro napoti. Ministerstvu blizu stoječa ,,N. f. P." pravi denes, da se bodo vsi tabori prepovedali, da bodo na Kunjsko prišle nove uradne metlje, t. j. novi uradniki v ljubljansko namestilijstvo. V šolskih rečeh bodo dobil referat mož „brez klerikalnih vpljivov." — Tako ve „N. f. P." povedati. Da bi vendar tem nemškim modrijanom enkrat mrena z oči padla in bi videli stvar kakor je, da namreč narodnostno vprašanje mora se ločiti od klerikalnega. Pa saj menda vedo iu vidijo, samo nočejo. — Namestili kralj egiptovski je zdaj tukaj. Dunajski publikum. „veličini" gospodom nasproti servilno uljudna drhal, preži povsod . kjer bi se ta vasal turškega sultana dal videti. Časopisni (antalini tekajo povsod okoli, kjer ga čutijo, da bi kaj zanimljivega mogli o njem povedati. Sicer pa tega Turka jako fetirajo tukaj. Državni zakonski list oglaša novo postavo o zemlji š č a e ai davku in ->c mnogo drugih, ki pa ne bodo tnko ^svobodno" segale v žepe avstrijskih držaljavnov. O vladnih „padarjih", kteri hočejo nezdravo telo avstrijskega telesa ozdraviti, ne s tem da bi prave vzroke nezadoljnosti odpravili (ravnopravnost v političnih in naroduih rečeh nasvetovali), temuč hočejo le na krvi puščati narodom, pravi praška „Politik" dobro, da posogajo po starem, ničvrednem in škodljivem zdravilu: „po sili, izrednem stanji, po orožji. Zgodoviua vseh časov in vseh narodov je pokazala, da ti pomočki nasprotne učinke imajo. Vendar kriči dunajsko novinarsto slovenskim kmetom na Jan-čem nasproti: „Le še več sile, strune še bolj napeti! Še več energije. Le po njih, po nezadovoljnežih, ječe napolniti; „vodnike" zgrabiti in neškodljive storiti, vojaške governere postaviti, bajonetu prostor, in če vse ne pomaga — v božjem imenu, sekati, udariti, streljati. Husa!" Zares bolje se nemški liberalizem, kakor se zdaj v Avstriji proti slovanstvu šopiri, ne da opisati. V češkem deželnem zboru bo gotovo najraauj 85 sedežev ostalo prazuih. Vlada je v velikih zadregah, kaj jej je storiti ker dobro ve, da z novimi volitvami tu nič ne opravi. ,Deb." svetuje, naj bi se začelo po Rauchovo vladati na Češkem! Klasičene prijatelje si res plačuje ministerstvo, Rauchova sistema na Češkem in nove blamaže za vlado to je eno in isto. Iz Brna se naznanja eksces delavcev, ki so — bilo jih je bojda 3000 - nekemu fabrikantu potrli oknn. Če bo tako šlo. bodo morali ljubljanski husarji kmalu iti na Moravsko — kuretino lovit. Nemški časniki so dobili zadnje dni zopet lep predmet za uvodne članke. Škofa linškega, g. J. Rudigiera so zarad nekega pastirskega lista briči tirali pred sodnijo, ker prostovoljno ni hotel pred svetno postavo. Nemškutarsko veselje je vselej tam, kjer se kažejo bajoneti, briči, kanoni in ječo. De gustibus non est disputandum! V o gorske m zboru je srbski general Stratimirovič stavil predlog, naj so v adresi do kralja želja izgovori, da se pod turškim gospodstvom zdihujočim vzhodnim Slovanom od avstrijske strani uobene ovire ne stavi do osvobodjenja od Turkov , t. j. da se Avstrija - Ogerska nikakor ne meša v vshodno vprašanje. Predlog je se ve da padel. Pa višim krogom je bil jako nepovoljen, ker je bil stavljen ravno zdaj ko imajo |na Dunaji velicega turškega gosta, egiptovskega kralja, kot naj boljega prijatelja v postrežbi. „Neuer freier Lloyd" se zove v nemškem jeziku izdavan list ogerske levice. Kakor je videti, bo list krepko zajemal v opoziciji. Že v prvih listih piše iz Hrvaške, da je sprava posiljena, da so hrvaški poslanci drhal ča-stilakomnih in sebičnih koristolovnežev in odpadenci različnih strank; novi časnik toži zarad tega, da se je zadušil „Novi Pozor", vladi se očita, da pod Bachom ni bilo hujega spijonstva v deželi itd. itd. Res samo krasni svetovi avstrijske svobode, ki bodo zlasti zato nevšečni, ker jih bo svet zvedel v nemškem jeziku. Za nekaj je vendar enkrat dober ta jezik. Deak je izdelal memorandum, kako naj se reši reško vprašanje. Hrvaški poslanci hočejo Deakovo delo razmišljevati. Spanj s ki časniki tirjajo, naj se ondotno ministerstvo sestavi iz izvrstnih privržencev vseh strank, ne pa samo izmed Primovih prijateljev. Politični razgled. Ministerstvo jo izdelalo nasvet, naj se častnikom pomnoži plačilo in bo svoj nasvet pred delegacijami zagovarjalo. Upati je, da se nasvet potrdi. Kader prosimo, naj se našim ljudskim učiteljem izbo 1 j š a p 1 a č a, dobivamo odgovor, nuj jo izboljšajo deželni zbori: ministerstvo je samo principijalno za zboljšanje. Da, ko hi učitelji mogli od principov živeti, in ko bi zadostilo, ako principijalno vemo, da je ljudstvu omike bolj treba, kakor sabelj. liazne stvari. * (Iz Gradca) se nam piše: Kakor graški časopisi vedo povedati, je nek prof. Marek iz Celja, rojen Čeh v Slov. Bistrici veliko prazne slame zoper Slovence mlatil. Ni čudu! Ta gospod že kedaj ni vedel druzega govoriti kakor o slami. Če se dijakom hoče dobrega in prijaznega skazati, jim pa začne priliko pripovedovati, ki je znana po besedah: „seno — slama, seno — slama." Dijaki se seveda prav debelo smejo učiteljevi modrosti , nikar ne šali. Kako dolgo je za zadnji govor v Bistrici seno in slamo si na noge vezal, gotovo sam naj bolje ve. Slovensko ljudstvo mu je bilo ..gutinuthig", ali voditelji, ti se mu šo v spodtiko! Oj velikan modrosti, tega pa ne pomisliš, da volk, ki če čredo poškodovati, ima še prej s pastirji račun in opravek. — Slovanska beseda bode v prvi polovici tega meseca v puntigamski dvorani besedo napravila na čast vladike S t rosama jer j a. Tudi je pri zadnji glavni skupščini Strossmajer za častnega uda imenovan. * (Darvinova hipoteza ua mariborski gimnaziji) O tej zadevi imamo še dostaviti: Vsled članka pisanega v graškem „Volkflbl." češ, da prof. naravoslovja na tukajšnji gimnaziji priporoča svojim študentom Dar-vinovo teorijo, poz vedal je g. ravnatelj po dotičnih razredih, kako in kaj, in se prepričal, da je g. profesor R. sicer res razlagal Darvinovo teorijo, o kteri je tolikokrat brati in čuti, a razlagal le kot hipotezo, in jo nikakor ne priporočal. Po tem takem je bilo samo ob sebi rpreiskovanja" konec. Prof. R. se je od strani voditelja le opomnil, naj pri svojem predavanji skrbno pazi na ona postavua določila, ki nalagajo vsem po avstrijskih gimnazijah učečim protesorjem, naj strinjajo vse učne predmete z idejami vero in nravnosti, ki ste jim skupno središče. * (P o 1 k T h u n - H o h o n st e i n) je na svoji poti v Zader dospev-ši na mariborski kolodvor, kakor du komando trikrat navdušeno zavriskal „Živih Slovenci!" Na kolodvoru zbrani nemškutarji so se jeli razgovarjat takoj o sodnjem duevu. Živili hrabri Srbi! DiiuaJMkti borza od 7. juniju Kuotni dri. dolg v bankovcih ti:' H. 40 kr. 0°/0 metalike r. obresti v maji in nov. —fl,-Euolni dri. dolg v srebru '70 kr. Udatelj in vreilnik Anton Tomšič Ustniki: Dr. Jože Vošujak Iti dni«! Tiskar Kduard Janžll.