Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 7. DECEMBRA 1995 Sklicana 10. seja občinskega sveta Spremembe občinskega proračuna Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je sklical 10. sejo občinskega sveta za sredo, 6. decembra. Predlog dnevnega reda obsega 15 točk. Občinski svetniki bodo najprej obravnavali poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi občinskih svetnikov, ki bodo v občinskem svetu nadomestili tri svetnike, za katere je zaradi nezdružljivosti njihove zaposlitve s funkcijo svetnika prenehal mandat. Največ pozornosti bodo občinski svetniki verjetno posvetili predlogu sprememb občinskega proračuna in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za leto 1995. V ta sklop sodi tudi informacija o nakazovanju prilivov nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na račun sklada stavbnih zemljišč in sklep o določitvi nove vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Svetniki se bodo odločali tudi o predlogu pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v ob- Na dnevni red občinskega sveta je tokrat prišel tudi osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje K-6 Utok, katerega zasnova pozidave oz. namembnosti je zbujala polemike že ob razpravi o revita-lizacijskem načrtu za prenovo starega mestnega jedra. Naslednji dve točki bosta namenjeni organizacijskim vprašanjem delovanja občinskega sveta. Svetniki bodo obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles občinskega sveta in predlog sklepa o pravnem zastopanju občine Kamnik. Pregledali bodo tudi poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta in odločali Zadnja številka Kamniškega občana v tem letu bo Izšla 21. decembra. V njej bomo objavili tudi božično-novoletna voščila. Sporočite nam jih čimprej! Članke sprejemamo do srede, 13. decembra. Film Velika planina moč in lepota Kamnik - najbolj urejena postaja v Sloveniji Mavrična pesem na Bavarskem Kako do božično novoletnih drevesc 2. stran 4. stran S. stran 12, stran krčila V KNJIGARNI na Ljubljanski cesti (tel. 815-295) vas čaka bogata ponudba vseh vrst novoletnih poslovnih in osebnih daril, igrač, koledarjev vseh vrst z možnostjo dotiska vaše firme! VTIP-TOPU, KNJIGARNI IN KOČNA DISKONTU lahko izberete božično smrečico z vsemi okraski in dodatki Pridite in se prepričajte o bogati ponudbi! o imenovanju v. d. direktorja Matične knjižnice Kamnik. Pozornost svetnikov bo gotovo pritegnilo tudi poročilo o popisu hiš, ki so last občine, in o gospodarjenju z njimi, ki ga je po sklepu občinskega sveta pripravil župan Tone Smolnikar. Ker je v pristojnosti občinskega sveta tudi opustitev javnega dobra, se bodo svetniki odločali za tako opustitev na delu zemljišča v k. o. Podgorje. Če ne bo razširitve dnevnega reda, kar se tudi marsikdaj zgodi, bo občinski svet sejo zaključil s pobudami in vprašanji svetnikov. F. S. PRAZNIČNO ODETI VRŠACI: Podgorski sv. Miklavž v cerkvici nad vasjo je "včeraj praznoval svoj god pod zasneženim vencem kamniških planin (F. S.) Občina Kamnik na sejmu Šport in rekreacija Kamniški turizem se predstavi Naša občina se je na letošnji sejem Šport in rekreacija - SKY EXPO, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 28. novembra do 3. decembra zelo dobro pripravila. Na dan odprtja sejma se je okrog stilizirane velikoplaninske bajte v hali A2 zbralo veliko obiskovalcev, predstavnikov turističnih agencij, novinarjev in drugih. Turistično informativni center občine Kamnik in družba Velika planina - zaklad narave sta obiskovalcem sejma solidno predstavila turistično ponudbo občine Kamnik s poudarkom na zimskem turizmu na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice. O prizadevanjih občine na turističnem področju kot perspektivni gospodarski dejavnosti je najprej spregovoril župan Tone Smolnikar, nato pa je Dušan Božičnik, direktor družbe Velika planina - zaklad narave, zbranim predstavil ponudbo in pravkar izdelan film o Veliki planini. Poleg tega filma so obiskovalcem predstavili tudi film o letošnji osrednji kamniški turistični prireditvi, 25. dnevih na- rodnih noš, zavrteli so tudi videokaseto o Arboretumu v Volčjem Potoku in kaseto o športnem centru Kraljev hrib. Prek številnih prospektov, ki so bili obiskovalcem na voljo na stojnici, pa so gostinci doline Kamniške Bistrice in Ve- Udeležencipredstavitve med nagovorom župana Smolnikarja. like planine ponudili pestro izbiro svojih storitev. Svoj delež je prispeval tudi Smučarski klub Kamnik, ki je poleg informa- Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Ugodno v decembru! Ob nakupu drsalk in bund vam nudimo 10-20% popust cij o smučarskih tečajih vpisoval tudi nove člane. Letos so se namreč s posebnim poudarkom lotili dela z mladimi, tako v sekciji alpskih smučarjev kot v sekciji snovvboarderjev. Družba Velika planina - zaklad narave je na sejmu ponudila tudi smučarske vozovnice s 15% popustom. Med obiskovalci kamniškega paviljona smo srečali precej znanih obrazov iz športnih in novinarskih vrst ter drugih, kot so denimo svetovalec vlade za turizem Repan-šek, avstrijski poslovni partnerji, ing. Zlatko Bohovec, republiški inšpektor za žičnice, ki ima na skrbi tudi varnost velikoplaninskih žičnic, Črt Kanoni, Franek Trefalt in še nekateri. Po njihovi oceni je bila to ena najuspešnejših predstavitev Kamnika in njegovih turističnih prizadevanj. K temu dodamo lahko samo to, da je bila taka predstavitev mogoča samo s tesnim sodelovanjem vseh, ki jim je pri srcu Velika planina in njene lepote. F. S. ŽENSKO PERILO Šutna 16 MOŠKO PERILO Samostanska 24 Pred odhodom v toplice se oglasite v trgovinah Mery, kjer imajo največjo hbiro kopalk. Imajo tudi lepe spalne srajce in pižame, bogato izbiro spodnjega perila za ženske, moške in otroke in še in še... ŠT. 21 2 KAMNIŠKI OBČAN ¥ zrcalu dveh tednov 7. DECEMBRA 1995 Predstavitev promocijskega filma Velika planina-moč in lepota V ponedeljek, 27. novembra, je družba Velika planina - zaklad narave v Matični knjižnici Kamnik predstavila promocijski film z naslovom Velika planina, moč in lepota. Film z izbrani ni posnetki velikoplaninskega sveta v vseh letnih časih v 24 hvalil sponzorjem, ki so omogočili izvedbo tega projekta. Podelil jim je tudi knjižico Sto planinskih pesmi. Dušan Božičnik, direktor družbe Velika planina -zaklad narave, je na kratko predstavil delo svojega 13 članskega kolektiva, ki upravlja sistem žič- Dr. Tone Cevc: Multimedijska predstavitev Velike planine Podlaga za film je bila tudi knjiga dr. Toneta Cevca Velika planina. Avtor se je tudi udeležil predstavitve filma. »Čepravje film namenjen turističnim ciljem, je umetniški vodja s svojimi efekti pa tudi z glasbo ta namen presegel,« je dejal predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU. Dr. Tone Cevc je udeležencem predstavitve posredoval zanimivo informacijo, da na omenjenem institutu pripravljajo projekt, ki se imenuje Multimedijska predstavitev Velike planine in ki prav tako sloni na njegovi knjigi o Veliki planini. Seveda bo šlo za višji nivo, ker bodo s projektom predstavili kulturne vrednote Velike planine. To pa zahteva ogromno dela. Zato bodo tudi stroški v primerjavi s promocijskim filmom znatno višji. Dr. Cevc je posebej poudaril, naj bi se tako družba Velika planina - zakladnarave kotTuristično informativnicenterustrezno pripravila na ta projekt. Obiskovalci Kamnika in planine se bodo namreč lahko prek posebnih računalnikov in drugih avdiovizualnih medijev lahko s pritiski na gumbe poučili o kulturno zgodovinski, geografski in drugih podobah Velike planine, ki po Ce včevem mnenju presega okvire meja Slovenije in celo alpskega sveta ter pomeni evropsko znamenitost. Toliko raznoterosti in posebnosti je tu zbranih. »Upam, da bo ta projekt v lepem sozvočju z danes predstavljenim filmom in bo gotovo zelo odmeven,« je zaključil dr. Tone Cevc. minutah predstavi značilnosti in lepote Velike planine s posebnim poudarkom na pastirskem izročilu, smučarski ponudbi ter gostinski ponudbi v dolini in na planini. Za profesionalni pristop pri nastajanju filma, ki je izdelan tudi v angleški, nemški in italijanski verziji, so poskrbeli strokovnjaki TV Slovenija. Scenarij in režija sta delo Rudija Križa- nk- in skrbi za urejanje 40 ha smučišč, za kar ima na voljo dva teptalna stroja. Tudi podatek, da so žičničarji letos prepeljali na planino kar 56.000 obiskovalcev, kaže, da Velika planina postaja vse bolj priljubljena izletniška točka Slovencev. To pa pomeni, da si je Velika planina - zaklad narave s svojim uspešnim preobratom v poslovanju ponovno Dušan Božičnik in ustvarjalci filma Marko Smole, RudiKrižanič in Janez Hvale. niča, direktor fotografije je bil Marko Smole, za izvirno avtorsko glasbo pa je poskrbel Janez Hvale. Župan Tone Smolnikar je vi-deofilm ocenil kot zelo pomemben korak podjetja Velika planina - zaklad narave in občine Kamnik v prizadevanjih, da bi Velika planina dobila pravo mesto v slovenski turistični ponudbi. Ob tem pa ni pozabil omeniti tudi meje, ki se je bo treba zavedati, namreč do kam lahko seže množični turizem na planini, da ne bi vplival na občutljivo okolje. Gre predvsem za večjo kakovost ponudbe in za enakomerno oživitev planine skozi vse leto. Povedal je tudi, da se bodo v teh dneh odločili o novih najemnikih gostišč Ši-mnovec in Zeleni rob, pri čemer bodo dali prednost tistim, ki bodo znali skrbeti za planino in ji dati nov smisel. Čestital je vsem ustvarjalcem filma in se za- pridobila zaupanje širše javnosti. Po Božičnikovih besedah naj bi v kratkem začeli odpirati vrata tudi sovlagateljem, ki bi bili pripravljeni vlagati v posodobitev celotne ponudbe na planini in v njeni okolici. Zavedajo se namreč bremena v višini okrog 22 miljonov tolarjev za vračilo posojila za nakup gondol in za vzdrževanje žičniškega sistema, ki ga sedaj nosi občinski proračun. Zato bi bilo treba po njegovem mnenju čimprej izoblikovati in uzakoniti tudi ustrezno davčno politiko na področju planine. Na vprašanje novinarjev o stroških tega projekta je Dušan Božičnik dejal, da so bili glede na kvaliteto filma minimalni, saj so znašali le 850.000, nekaj stroškov pa bodo imeli še s presnemavanjem in razmnoževanjem video kaset, ki jih bodo poslali vsem turističnim agencijam, na voljo pa bodo tudi v prodaji. F.SVETEU Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Safa Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Fodbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic Na podlagi zakona o FD in mnenja Urada vlade za informiranje (St. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk DP DELO, Ljubljana. Kamniški obrtniki praznovali 20-letni jubilej Kamniški obrtniki, vseh je približno 850, so se v soboto, 18. novembra, zbrali v srednješolskem centru z namenom, da proslavijo 20-letni jubilej Območne obrtne zbornice Kamnik. Tone Ftičar je zbranim izrekel dobrodošlico v imenu Območne obrtne zbornice Kamnik in nanizal kar precej zanimivih podatkov iz zgodovine Kamnika in obrti na Kamniškem, ki Združenje obrtnikov je pomagalo svojim članom prebroditi težke čase. Tisti, ki so preživeli ta del zgodovine obrtništva, dobro vedo, kakšen napredek so obrtniki dosegli v teh dvajsetih letih, tako na strokovnem področju kot pri kvaliteti svojih izdelkov, s katerimi dosegajo lepe uspehe na domačem in tujem trgu. Vse več kamniških obrtnikov in podjetnikov sodeluje vito urejanje položaja obrti. Najbolj nujna naloga, ki jih mora izbojevati obrt, je uveljavitev finančnega reda. Ta je namreč pogoj, da lahko obrtniki sploh normalno gospodarijo tudi z majhnim kapitalom ter načrtujejo svojo proizvodnjo. Poleg tega bi bilo potrebno od države i/poslovati večja finančna sicdstva za razvoj obrti. Ob tej priložnosti se je pred- Sloresnosti so se udeležili številni obrtniki in gostje. jih je že pred leti zbrala mag. Mar-janca Klobčar. Nato je prisotne pozdravil predsednik OOZ Kamnik Vinko Polak. Še posebej topel pozdrav je namenil predsedniku Obrtne zbornice Slovenije Mihu Grahu in predsednikom ter sekretarjem sosednjih OOZ Domžal, Kranja in Škofje Loke. Ob tem visokem jubileju se je ozrl v šestdeseta in sedemdeseta leta, ko se je začela obrt v Kamniku hitro razvijati in ko je bilo na pobudo naprednih obrtnikov 14. aprila 1975 ustanovljeno Združenje obrtnikov Kamnik. Takratni časi so bili sila težavni, saj so obrtniki začeli praktično iz nič. Na pomoč jim je priskočila občina in jim dodelila pravico uporabe takrat popolnoma razdejane železniške postaje, ki so jo obrtniki z veliko truda in z lastnimi sredstvi v celoti obnovili. V teh prostorih bivajo še danes, vendar si zaradi vse večje prostorske stiske iščejo novo streho nad glavo. s tujimi partnerji in se lahko pohvali z uspešnim izvozom na tuja tržišča. Med člani imajo tudi nekaj uspešnih inovatorjev, ki so za svoje inovacije dobili številna priznanja doma in v tujini. Kamniški obrtniki zaposlujejo 700 delavcev. Posledica vse večjega razvoja obrti in podjetništva je nov obrtni zakon, ki obrtnikom daje veliko več pooblastil, kot so jih imeli kadarkoli v teh 20. letih. Tako sedaj Območna obrtna zbornica Kamnik vodi register svojih članov, izdaja obrtna dovoljenja, preko nje pa se bo vodilo tudi izvajanje mojstrskih izpitov... Njihova strokovna služba se ukvarja tudi z dajanjem nasvetov, nuđenjem strokovne pomoči, nemočna pa je pri urejanju finančne nediscipline, zaradi katere imajo člani velike težave. Zato je predvsem naloga njihove krovne organizacije - Obrtne zbornice Slovenije, da poveča pritisk na državo za ustrezno ter učinko- sednik OOZ Kamnik Vinko Polak zahvalil Občini Kamnik, ki je že tretje leto zapored razpisala za obrtnike in podjetnike večja finančna sredstva z ugodnimi obrestnimi merami, s čimer je prispe- cev. Ogorčeno je ugotavljal, da bi morala država več denarja nameniti kreditiranju zlasti manjših in srednjih obrtnikov. Pograjal je pokojninski zavod, ki od obrtnika ob odhodu v pokoj zahteva, da z dnem upokojitve preneha z dejavnostjo, to pa pomeni, da mora njegova delavnica, če nima naslednika, zapreti vrata. Pomeni pa tudi da je onemogočena uporaba tehnologije, s katero je posloval in tudi njegovi delavci ostanejo na cesti. Takim obrtnikom bi morali omogočiti, da nekaj časa še vodijo obratovalnico, dokler se drugače ne reši poslovanje s sredstvi in zaposlenimi. Kritično je razmišljal o finančni nedisciplini in opozoril na prepotrebno zakonodajo, ki bo ščitila upnika in ne dolžnika, sploh pa so naši zakoni precej luknjasti. Ob jubileju je čestital in zaželel veliko poslovnih uspehov, obenem pa še zaželel vesele božične praznike in vse lepo v prihajajočem letu. Srebrni častni plaketi Obrtne zbornice Slovenije je podelil Petru Plevelu in Območni obrtni zbornici Kamnik (plaketo je prevzel njen predsednik Vinko Polak): bronasto plaketo je prejel Srečo Kr-mavnar, priznanje pa Janez Pod-jed. Predsednik OOZ Kamnik Vinko Polak je zaslužnim članicam in članom podelil plakete OOZ Kamnik. Za uspešno delo so bili z zlato plaketo nagrajeni obrtniki: Peter Plevel, Srečo Kr-mavnar, Vinko Petek, Vinko Polak (plaketo mu je izročil podpredsednik Peter Plevel) in Janez Podjed-Srebrne plakete so prejeli: Slavka Krmavnar, Boris Ciglič, Emil Gr-zinčič in Anton Tomšič; bronaste pa Marta Štebe, Alfonz Hrovat, Ciril Žagar, Janez Mlakar, Branko Maric, Viktor Grintal, Miha Re-siiik, Jože Ker« in Stanislav Pire Za dolgoletno delo v kamniški obr- Z upravno enoto o Meščanski korporaciji V sredo, 22. novembra 1995, se je sestal gospodarski odbor Meščanske korporacije Kamnik in predstavniki državne uprave, izpostava Kamnik, da bi razčistili nekatere probleme v zvezi z vračanjem podržavljenega premoženja. S strani državne uprave so se sestanka udeležili vodja izpostave g. Mihael Novak, g. Tone Kotnik, gospa Bogdana Ravnik-Muratagič in pa kamniški notar g. Janez Novak. S strani Meščanske korporacije pa so bili prisotni g. Janez Cuzak, g. Franc Kranjc, g. Avgust Lap, g. Andrej Mejač, ga. Božena Možina, g. Tone Štele in g. Boris Vučko. Na tem sestanku je bila izražena velika pripravljenost in volja predstavnikov državne uprave, da bi pomagali Meščanski korporaciji do vrnitve premoženja, saj dobivajo od države, tako kot tudi notar, določena sredstva za vodenje teh postopkov. Zato so ti postopki za udeležence načelno brezplačni, saj naj bi država plačala celotni postopek do vpisa v zemljiško knjigo tistemu, ki mu je bilo premoženje odvzeto. Zbiranje potrebne dokumentacije pa je delo notarja, ki je za to še posebej plačan. Zato naj Meščanska korporacija čimprej ponovno vloži zahtevke (enkrat so bili namreč že vloženi!), da bi se postopek preverjanja potrebne dokumentacije in v primeru popolnih dokumentov tudi postopek vračanja čim prej začel. Vse kaže, da je v preteklosti prišlo do nekakšnega kratkega stika in napačnega razumevanja na tem področju, saj so morali upravičenci sami zbirati dokumentacijo in zanjo seveda plačevati. Pa tudi vloga za moratorij razpolaganja nacionaliziranega premoženja menda sploh ni prišla do denacionalizacijskih zavezancev, čeprav je bila s strani korporacije že zdavnaj vložena, še pred zakonom o agrarnih skupnostih, Nekatere nejasnosti je uspelo tudi pojasniti, precej pa jih ostaja še nejasnih. Določene zadeve v zakonu o agrarnih skupnostih so namreč takšne, da omogočajo veliko razlag, ki pa so odvisne od tistega, ki jih razlaga. Zakon je napisan tako, da v bistvu onemogoča vzpostavitev takšne Meščanske korporacije kot agrarne skupnosti, kakršna je bila pred podržavljenjem premoŽenja, saj postavlja nemogoče zahteve in določila. Ne glede na to pa je pomembno zagotovilo, da bi se postopek vračanja premoženja Meščanske korporacije Kamnik, ki se vleče pravzaprav že od leta 1990, v letu 1996 oziroma v primernem času čim bolj pravično končal. Prav gotovo je bil ta sestanek močno koristen za obe strani. Upati je, da se bo ta sestava čim prej še večkrat sestala in tako v neposrednem stiku razčistila še druge nejasnosti, tako da bo vnaprej to sodelovanje v obojestransko plodno korist. B. Pollak Ob 20-letnici Območne obrtne zbornice Kamnik je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grab podelil častne plakete Obrtne zbornice Slovenije. Na sliki z leve: Vinko Polak,predsednik OOZ Kamnik, Miha Grah, Peter Plevel in Srečo Krmavnar. vala k razvoju obrti in podjetništva. Zahvalil se je vsem ustanoviteljem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku Obrtne zbornice Kamnik. Prav tako se je zahvalil vsem dosedanjim predsednikom, vodjem sekcij, izvršilnemu odboru in članom skupščine za njihov trud in požrtvovalno delo. Zahvalo je namenil tudi predstavnikom občine in strokovnemu kadru zbornice, ki so prispevale k razvoju obrti in podjetništva. Ob tej priložnosti je iskreno čestital vsem članom in jim zaželel še veliko poslovnih uspehov pri njihovem delu. Tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah ni skoparil s pohvalnimi besedami o kamniških obrtnikih in njihovi zbornici. Poudaril je, da je Območna obrtna zbornica Kamnik ena od stebrov obrtniške organizacije Slovenije, ki združuje 62 območnih zbornic. Slovenski obrtniki so v veliki meri že nadoknadili izgubljene jugoslovanske trge. Opozoril je na lansko leto sprejet nov obrtni zakon in povedal, da so obrtniki v zadnjih štirih letih zaposlili preko 60.000 delav- tni zbornici je bila nagrajena s priznanjem Ida Staniša. Naš župan Tone Smolnikar je vsem obrtnikom čestital ob 20-le-tnici uspešnega delovanja, še posebej prejemnikom plaket in priznanj. Obrtnikom je namenil še nekaj izbranih besed, v katerih je poudaril ponos, da imamo v Kamniku pridne obrtnike in druge ljudi. Z razumevanjem gleda na problem obrtnikov s prostori. Pomembna naloga občine v prihodnje je tudi prostorska ureditev za obrt in podjetništvo. Zaželel jim je veliko delovnih uspehov tudi v prihodnje. Predsednik OOZ Domžale Marjan Smolnikar je kamniškim obrtnikom čestital, zaželel uspehov in izročil OOZ Kamnik spominsko uro, delo mojstra Matjaža Brojana iz Domžal. Prijeten večerje povezoval Tone Ftičar, popestrili pa so ga Kamniški koledniki. Številni obrtniki in gostje so nadaljevali srečanje na obrtniškem plesu, kjer je bilo veliko dobre volje ob številnih koristnih pogovorih. VERA MEJAC Člani bodoče agrarne skupnosti Okrog v skladu s 5. členom zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/93) JAVNO POZIVAJO člane nekdanje agrarne skupnosti Okrog in njihove pravne naslednike k podpisu sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti in sprejetju pravil v petek, 15. decembra, ob 17. uri pri Avgustu Poljanšku v Okrogu 9. 7. DECEMBRA 1995 občinski svet - župan KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Se o gradbenem dovoljenju za telovadnico v Komendi V prejšnji številki smo objavili pobudo Pavla Ocepka, da je treba v zvezi z gradnjo telovadnice v Komendi pregledati poslovanje Športnega društva Komenda in KS Komenda ter ugotoviti odgovornost za, po njegovem mnenju, nezakonito izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ker da zanj ni bilo predloženo potrdilo o zagotovitvi finančnih sredstev. Upravna enota Kamnik v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja odgovarja, da je Sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik 2. 12. 1994 izdal investitorjema KS Komenda in Občini Kamnik dovoljenje za gradnjo večnamenske telovadnice v Komendi. Kot dokaz o zagotovitvi finančnih sredstev sta investitorja predložila zabeležko Ministrstva za šolstvo in šport z dne 4. 10. 1994, sklepe skupščine z dne 22. 3. 1994,6.7.1994 in 23.11.1994 ter sklep o uvedbi samoprispevka na območju KS Komenda. Iz zabeležke sestanka z dne 20. 9.1994 je razviden predviden način sofinanciranja te gradnje s strani Republike Slovenije, občine Kamnik in KS Komenda. Občina je v proračunu za leto 1994 zagotovila 16 milijonov SIT. S programom za odpravo dvoizmenskega pouka je skupščina predvidela, da bo občina zagotavljala sredstva za dograditev OŠ Komenda Moste v letu 1996 in 1997. KS Komenda je predvidela sofinanciranje iz sredstev samoprispevka, ki je bil uveden leta 1994. Ministrstvo za šolstvo in šport je naknadno sporočilo, da bo v skladu z možnostmi poravnalo svoje obveznosti do normativnih površin in cen v telovadnici Komenda v letu 1997 in 1998. Glede na navedene ugotovitve upravna enota meni, da so bila sredstva za graditev navedenega objekta zagotovljena in da ni bil kršen 36. člen zakona o graditvi objektov. V kolikor bi se gradnja telovadnice že pričela in investitor ne bi Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje predložil dokazov, da ima zagotovljena sredstva za graditev, lahko Agencija zahteva od gradbene inšpekcije ustavitev del, je še rečeno v daljšem odgovoru Upravne enote, iz katerega smo povzeli najbolj bistvene ugotovitve. Nevarno križišče v Mostah Marjeta Humar je vprašala, kaj je bilo storjenega za varnejši prehod na križišču v Mostah. Zaradi delne zapore ceste pri Črnučah se je prometni tok preusmeril na cesto Kamnik-Vodice-Lju-bljana. Zato je pri prečkanju ceste Brnik-Mengeš nastalo zelo nevarno ozko grlo. Urad župana odgovarja, da je župan s svojim strokovnim sodelavcem pripravil kar nekaj dopisov in opozoril ter jih odposlal odgovornim službam Ministrstva za promet in zveze. V zvezi z omenjeno problematiko je bil na občini Kamnik 17. novembra sklican sestanek z vsemi pristojnimi za reševanje nastale situacije. V tej razpravi so sodelovali tudi župani in predstavniki sosednjih občin. (O poteku tega sestanka, ki se ga niso udeležili predstavniki pristojnih republiških institucij, smo poročali v prejšnji številki!) V Kamniku spet mestni arhitekt? Ko je Marjeta Humar ponovno podala pobudo, da bi v okviru občinskih strokovnih služb deloval tudi občinski arhitekt, je menila, da bi tako lažje reševali problematiko urejanja prostora, zlasti glede na neučinkovitost Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Urad župana odgovarja, da so v okviru Zavoda za urbanistično načrtovanje opredelili tudi nalogo mestnega arhitekta kot delovno mesto svetovalca predstojnika za področje prostora, kar je v skladu tudi z veljavnimi predpisi. Državno sofinanciranje komendske telovadnice šele leta 1997 Ker pri sprejetju občinskega proračuna za leto 1995 ni bila upoštevana zahteva KS Komenda za zagotovitev 16 milijonov SIT za izgradnjo telovadnice v Komendi, Stanislav Zar-nik sprašuje, ali bo pri rebalansu proračuna realiziran sklep občinske skupščine iz leta 1994 in kaj je bilo storjenega za podpis triparti-tne pogodbe za sofinanciranje te telovadnice. Oddelek za dražene dejavnosti občine Kamnik odgovarja, da v letu 1995 ni nikakršnih možnosti, da bi v občinskem proračunu zagotovili 16 milijonov ali kakšno drugo vsoto za ta namen, ker je po terminskem planu Ministrstva za šolstvo in šport ta telovadnica na vrsti šele leta 1997, Občina Kamnik pa mora najprej zagotoviti sredstva za izgradnjo OS Šmartno in vrtca v Kamniku. Občina je z Ministrstvom za šolstvo in šport v stalnem kontaktu, zataknilo pa se je pri Ministrstvu za finance, ki ni »hotelo« realizirati finančnih zahtev Ministrstva za šolstvo in šport. Zadnji sestanek je bil v ponedeljek, 20. novembra 1995. (fs) župan odgovarja Obnova rojstne hiše Rudolfa Maistra Prihodnjo pomlad, 29. marca, naj bi občina Kamnik (občinski svet bo v kratkem odločal še o predlogu odloka) praznovala nov občinski praznik v spomin na rojstni dan kamniškega rojaka, generala in pesnika Rudofla Maistra. Kamnik se je svojemu rojaku že oddolžil s častnim meščanstvom, spomenikom ter s poimenovanjem šole in ulice po njem. Žal pa je njegova rojstna hiša na Šutni še vedno zapuščena in neurejena. Ali lahko poveste, kako napreduje uresničevanje zamisli, da bi do občinskega praznika v rojstni hiši Rudolfa Maistra uredili spominsko sobo in seveda uredili tudi fasado? (K?0) Že sredi poletja smo se na pobudo iupnišča pri meni sestali predstavniki Ministrstva za obrambo in Krekove banke z namenom, da bi ugotovili, kakšen je skupni interes za prenovo te hiše. Dogovorili smo se, da se najprej izdelajo vsebinska, tehnična in finančna izhodišča za obnovo hiše. Ravno te dni sem v skladu z dogovorom dobil od arhitekta Janeza Stražarja programski idejni projekt Z ocenjeno vrednostjo potrebnih denarnih sredstev za obnovo. Po tej zamisli ne bi šlo samo za ureditev Maistrove sobe, pač pa naj bi celotna hiša izkazovala spomin na velikega kamniškega rojaka. Tako naj bi bili vjutnem delu pritličja pro- stori namenjeni restavraciji in v adaptiranem gospodarsskem poslopju zasebna glasbena šola. V prvem nadstropju nad vhodom je predvidena spominska soba, zraven bodo pisarniški prostori Krekove banke in restavracijski prostori. Na podstrešju je predvidena večja predavalnica z 59 sedeti, dve pisarni in večje enosobno stanovanje. V pritličju naj bi bila seveda še naprej tudi drogerija. Skupna neto površina vseh prostorov znaša okrog 533 m . Celotna vrednost invisticije je ocenjena na 42 milijonov SIT, od tega bi bilo za sanacijo stavbe (temelji, oboki, injektiranje zidov) potrebnih okrog 10 milijonov SIT. Čeprav bo celotni objekt kot kale trtno naravnan, kljub temu menim, da bi občina za te namene morala nameniti nekaj denarja, saj gre za spomeniško zaščiten objekt, ki ga bomo obravnavali v sklopu revitalizacije mestnega jedra. Zlasti za ureditev fasade se bomo morali v okviru občinskega sveta dogovoriti, da bi za to prispevali del proračunskih sredstev. Županove ure V nekaterih občinah so župani uvedli tako imenovane »županove ure«, ko župan sprejema občane in se z njimi pogovori o njihovih težavah, vprašanjih in pobudah. Kdaj lahko v naši občini občan pride do župana? Ali nameravate uvesti take ure in kdaj se bodo lahko občani oglašali pri županu? Moram reči, da kar veliko časa prebijem na občini, večkrat sem Župan Tone Smolnikar tu tudi ob sobotah in nedeljah. Doslej še nisem nikogar zavrnil, ki je lelel priti do mene. Seveda naj ne bodo zaskrbljeni tisti občani, ki me kdaj ne dobijo v pisarni. Županovo delo namreč ne poteka samo tukaj. Da bi ti obiski občanov nekoliko bolj urejeno potekali, tudi tajnik občine ne more normalno delati, če si ljudje podajajo kljuke, sem predlagal, naj bi »županove ure« bile vsako zadnjo sredo v mesecu, od 14. do 16. ure. Pogovor z menoj in temo pogovora naj bi vsak najavil pri tajnici, da bi lahko s •pomočjo strokovnih služb pripravili ustrezno informacijo za občana. Računam, da bi lahko v teh dveh urah, ki se bosta verjetno kdaj tudi raztegnili, sprejel okrog deset občanov. V nujnih primerih me pa še vedno pokličejo po telefonu ali pa se kako drugače obrnejo na mene oziroma na tajnico. Moj telefon je 831-380 in 831-503. (fc) DOBRO PRIPRAVLJENA PREDSTAVITEV: Za stotinko večji proračun Nt* kratko Anton Špenko, predsednik odbora za podjetništvo in turizem pri občinskem svetuje dejal, da seje Kamnik na letošnjem sejmu Šport in rekreacija v Ljubljani dobropredsta vil. še posebno pravi, da mu je ugajal video film Velika planina -moč in lepota. V odboru razmišljajo tudi, kako oživiti idejo o ureditviAlpinetuma v velikoplaninskih vetrnicah. Sicer pa je ta trenutek najpomembnejše, kako za gostinske objekte na planini pridobiti sposobnega in uspešnega najemnika. Na sliki: Kot kaže, je bil tudi Dušan Božičnik, direktor družbe Velika planina - zaklad narave, vesel Špenkovih ocen. (F. S.) Društvo upokojencev Kamnik oddaja v najem opremljene prostore, namenjene gostinski dejavnosti v Kamniku, Kolodvorska ulica 5 (tel. 831-015) Podrobne informacije in ogled prostorov je možen v torek 12. decembra, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure in v petek, 15. decembra, od 9. do 12. ure. Pisne ponudbe sprejema Društvo upokojencev Kamnik do vključno 20. decembra. Vse prijavljene interesente bomo o rešitvi obvestili najkasneje do 30. decembra. Predlog za spremembo občinskega proračuna, ki ga je za 10. sejo občinskega sveta pripravil župan, predvideva, da bodo prihodki in seveda tudi odhodki znašali 1481 milijonov SIT, kar je 14,7 milijona SIT ali za en odstotek več, kot je znašal proračun, ki so ga svetniki sprejeli spomladi. Največji delež k večjim prihodkom bodo prispevala večja sredstva od davkov na premoženje, od prometa z nepremičninami in prihodki od taks, ki bodo večji za eno tretjino itd. Za več kot polovico se bodo povečali tudi predvideni prihodki od najemnih prostorov, ki so last občine. Za tretjino večja od predvidenih so tudi sredstva od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Med prihodke sodi tudi finančna izravnava od republike, ki bo večja za 14%. Kot je moč razbrati iz gradiva, so bili glavni razlogi za pripravo predloga rebalansa občinskega proračuna v nujnih potrebah nekaterih proračunskih porabnikov, pa tudi v razpisnih pogojih posameznih ministrstev glede financiranja investicij in pridobljenih meril za zagotovljeno porabo s strani ministrstva za finance. Investicijski del proračuna se bo zato znižal za 4,28%, tekoči del proračuna pa se bo povečal za 4,28%, kar pomeni, da bo na ta del razporejenih dodatnih nekaj manj kot 36 milijonov tolarjev. Najbolj naj bi porasla sredstva za amortizacijo (10%), sledijo subvencije in intervencije v gospodarstvu (večji stroški zimske službe, posledice neurij), dotacije za družbene dejavnosti (7,4%). Sredstva za delovanje KS, strank in društev se ne bodo spreminjala. Od 355 milijonov SIT investi- cijskega dela proračuna je skoraj polovica (162 mil. SIT) namenjenih investicijam in vzdrževanju v družbenih dejavnostih, 121 milijonov SIT pa za sofinanciranje investicij v KS in za investicijsko vzdrževanje komunalne infrastrukture. Skladi bodo razpolagali z okrog 250 milijonov SIT, pri čemer bodo sredstva nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč večja za eno četrtino, sredstva stanovanjskega sklada bodo manjša za 13% ter sredstva ekološkega prispevka za 23%. Takšni so glavni obrisi predloga sprememb proračuna. Kaj bodo o tem predlogu menili občinski svetniki, pa boste lahko prebrali v poročilu s seje občinskega sveta. F. S. ASFALTIRAN DEL CESTE LANIŠE - SIDRAŽ V soboto, 2. decembra, so v krajevni skupnosti Tunjice odprli moderniziran del ceste na območju Tunjiške Mlake v smeri proti Sidražu v dolžini 1600 m. Da so bila ta dela opravljena še pred zimo, so zaslužni krajani, ki so z združenimi močmi sami opravili vsa zemeljska dela in seveda predhodno pridobili vsa soglasja. Vrednost del, ki so jih opravili krajevne skupnosti in jih financirali s svojimi prispevki, znaša okrog 13 milijonov tolarjev. Zato tudi občina ni odrekla svojega deleža v višini 7,9 milijona SIT, kolikor je veljalo asfaltiranje tega odseka. Kot sta nam povedala Bojan Mlakar, načelnik, in Lojze Tre-bušak, strokovni sodelavec občinskega oddelka za okolje in prostor, je bilo treba, čeprav ni bilo na voljo dovolj denarja v proračunu, asfaltna dela opraviti pred zimo, sicer bi nastala Moja dežela - lepa, urejena in čista Kamniku prvo mesto med slovenskimiizletniškimikraji V okviru akcije Turistične zveze Slovenije »Moja dežela -lepa, urejena in čista« so pred dnevi v portoroškem Avditoriju razglasili rezultate za leto 1995. Kamniku je tudi letos, kot že nekaj zadnjih let, uspelo osvojiti prvo mesto, tokrat v skupini slovenskih izletniških krajev. V tej skupini se je Kamnik uvrstil pred znanim turističnim krajem Zreče in primorskim Štanjelom. Priznanje s pečatom gostoljubnosti je iz rok predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča prevzel kamniški župan Tone Smolnikar, ki je povedal, da je po obrazložitvi komisije k taki uvrstitvi prispevala tudi dobra organizacija in izvedba letošnjih 25. Dnevov narodnih noš. Na isti prireditvi je Turistična zveza Slovenije podelila priznanje s pečatom gostoljubnosti tudi Železniški postaji Kamnik za 1, mesto v skupinin A slovenskih železniških postaj - prevzel pa ga je njen načelnik Ivan Tokmadžič, Poudariti je treba, da je bila občina Kamnik edina občina, ki je dobila dvoje priznanj za doseženi prvi mesti. .■ - : ■ . . "'■.:- m škoda na opravljenih zemeljskih delih. Kako potrebna je bila ta modernizacija, kaže podatek, da je bilo treba zaradi zelo slabega terena vsako zimo na to cesto navoziti prek 200 m' gramoza. Do meje z občino Cerklje v Sidražu je še 1,8 km makadama. Kot je dejal Bojan Mlakar, bo občina tudi v tem delu prisluhnila željam krajanov in poskušala zagotoviti del sredstev v prihodnjem letu. Interes občine je, da se tudi na tem delu čimprej poveže z občino Cerklje, kjer že imajo to cesto asfaltirano do Si-draža. CESTA NA VINSKI VRH SPET PREVOZNA Od 1. novembra se krajani Vinskega vrha v Tunjicah spet lahko do svojih domov pripeljejo z avtomobili. Doslej so se morali od poletja sem, ko jim je neurje odneslo del ceste, voziti prek Podgorja. Kot je povedal Lojze Trebušak iz občinskega oddelka za prostor, je opravljena prva faza sanacije v obliki zemeljskih del in zatravi-tve. Na asfalt pa bo treba počakati še okrog pol leta, da se teren dobro usede. Dosedanja dela so veljala okrog 7,6 milijona SIT. Kmalu po začetku sanacije se je namreč pokazalo, da je bil tudi nižje ležeči udor skoraj enakega obsega kot zgornji. Zato so morali namesto predvidenih 50 m ceste sanirati 70 m. Naleteli so namreč na podzemne vode, kar je izvajalcu, Podjetju za urejanju hudournikov, naložilo dodatna dela. Kot pravijo na občinskem oddelku za okolje in prostor, so krajani z razumevanjem čakali na končanje del in se vozili po precej daljši poti. Ureditev te poti s sodelovanjem občine pa je terjalo tudi dodatna sredstva. F. S. 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 7. DECEMBRA 1995 Naš pogovor z Ivanom Tokmadžičem, načelnikom železniške postaje Kamnik Priznanje za najbolj urejeno postajo v Sloveniji V petek, 24. novembra, je bil za Ivana Tokmadžiča, načelnika kamniške železniške postaje, pomemben dan.Turistična zveza Slovenije je namreč letos razglasila našo postajo za najbolj urejeno železniško postajo v Sloveniji v A-skupini. Ivan To -kmadžič pa je prevzel priznanje s pečatom gostoljubnosti, kar je že njegovo deveto in seveda najvišje priznanje za urejanje ka- »Ko sem leta 1982 kot po-stajenačelnik prišel v Kamnik, sem tu našel zelo zapuščeno postajno poslopje in njegovo okolico. V takem okolju niti sam nisem želel bivati, kaj šele, da bi tak pogled pritegnil potnike, ki so bili takrat še redki. Ker se zavedam, da pomeni železniška postaja vsakemu potniku, ki se z vlakom prvič pripelje v Kamnik, kot vrata v mesto, mi žilica ni Ivan Tokmadžičs priznanjem pred »svojo« železniško postajo, ki ji namenja toliko pozornosti. mniške železniške postaje. Zanj ni nič nenavadnega, ko ga takole v poznih poletnih mesecih potniki opazujejo, kako sadi potaknjence lončnic, ki spomladi vzcvetijo v koritih ob železniški postaji... Zato smo naš pogovor sprva namenili njegovemu tovrstnemu prizadevanju, kasneje pa je beseda, razumljivo nanesla tudi na aktualna vprašanja kamniške proge in postaj ob njej. Najprej naše čestitke k prejetemu priznanju, ki vam bo gotovo pomenilo spodbudo za nove zamisli pri urejanju kamniških železnih postaj. Kdaj ste pravzaprav začeli z urejanjem postajnega poslopja, kaj vas je spodbudilo k temu? dala miru. Čutil sem se dolžnega, da nekaj storim za lepši videz tega vhoda v Kamnik.« Že prve dni je Tokmadžič posadil lipo, ki je danes, po 13 letih, že košato drevo, in tri breze, ki jih je prinesel s seboj s Kočevskega, od koder se je preselil v Kamnik. S svojim prizadevanjem je dal zgled tudi ostalim železniškim postajam v Sloveniji in na njegovo pobudo so v okviru takratnega Železniškega gospodarstva Ljubljana vpeljali notranje tekmovanje v urejanju postaj. »Kmalu je našim pobudam sledila Litija, kasneje še Brežice, Domžale itd.«. Za moje delo in pobude sem prvo priznanje prejel v okviru podjetja. To je bil začetek. Po nekaj letih mi VABILO NA PREDAVANJE O NOVOSTIH SLOVENSKE CARINSKE ZAKONODAJE ki ga organizira Upravna enota Kamnik skupaj s Centrom za permanentno izobraževanje Cene Štupar v torek, 12. decembra od 9. do 18. ure ¥ sejni dvorani Obilne Kamnik, II. nadstropje 9.00-10.30 Kratka predstavitev carinskega zakona Predava: Štefka Javomik, pomočnica direktorja sektorja za strokovno analitični nadzor Carinske uprave RS 10.30-12.30 Podzakonski akti k novemu carinskemu zakonu Predava: Franc Košir, direktor Carinske uprave RS 13.30-1S.30 Carinski postopki z ekonomskim učinkom Predava: Viljem Belovič, namestnik direktorja Carinske uprave RS 15.30-18.00 Uporaba listin v carinskem postopku Predava: Zoran Taliat, svetovalec direktorja AOP Carinske uprave RS. Izvajalci si pridržujejo pravico sprememb vrstnega reda predavanj. Prispevek h kotizaciji za seminar znaša 5.000,00 SIT, znesek nakažite na ŽH CPI Cene Štupar 80102-603-48204, z navedbo CARINA - KAMNIK. Zaradi omejenega števila sedežev, prosimo da vašo prisotnost javite čimprej na tel. št. 817-443 Poslovno informacijski center, ali št. 817-278 Upravna enota Kamnik, ali po faxu 831-176. Udeleženci seminarja bodo prejeli tudi ustrezno tematsko gradivo. Plačilo prispevka je možno pred pričetkom predavanj, v kolikor bo na razpolago prostor. Kopijo potrdila o vplačilu prinesite s seboj. Vabljeni! Načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, dipl. ek. Štampiljke in vizitke v Kamniku Izdelujemo kvalitetne gumijaste ŠTAMPILJKE vseh vrst In VIZITKE v več barvah. Nadvse ugodne cene! Prepričajte se! TAKOJ zapišite našo telefonsko številko, čeprav nas ta hip ne potrebujete. INFORMACIJE: tel.: 831-524 ali pri Ivančič, Cesta treh talcev 24A, KAMNIK, vsak dan od 9. do 21 ure. je v imenu kamniškega turističnega društva dal priznanje tudi dr. Niko Sadnikar. Zadnje čase pa se je ocenjevanje urejenosti in gostoljubnosti železničarjev preneslo v Turistično zvezo Slovenije. Moram reči, da so kriteriji zelo strogi. Poleg tega pa nas štirikrat letno obišče interna komisija Slovenskih železnic, ki ima tudi službo za kakovost storitev.« Kaj bi bilo treba po vašem mnenju v zvezi z ureditvijo okolice postaje še narediti? Slišati je nekatere pomisleke v zvezi z izgledom starega železniškega vagona, v katerem je bife. Jaz tega vagona niti drugih prostorov nisem dal v najem. To so naredile naše službe. Vendar mislim, da bi morali tudPragon, ki je muzejski ekponat, polepšati, da bi se bolj vključil v okolje. Prihodnje leto, ko poteče najemna pogodba, bo treba nekaj storiti. Morda bo zanimivo, če vam povem, da sem imel že pred leti v privatni lasti ozkotirno lokomotivo, ki sem jo kupil na Jesenicah. Bila je »živa«, kar pomeni, da bi jo bilo treba samo zakuriti. Imel sem zamisel, da bi kot turistično zanimivost speljali ozkotirno progo do toplic v Vasenem, vendar pri takratnih vodilnih v občini za to ni bilo razumevanja.« Med potniki pogosto slišimo negodovanje, ker ne morejo kupovati vozovnic na vlaku, zlasti tisti z Duplice, Šmarce in od drugod, pač pa morajo ponje v bife ali na pošto. Kaj lahko rečete o tem? Te dni na progi Ljubljana-Ka-mnik enkrat dnevno poskusno že vozi najnovejši povsem avtomatizirani vlak Mercedes. Zaenkrat še s sprevodnikom, kasneje, ko bodo ti vlaki redno vozili, pa bo potnik s posebno vozovnico z računalniškim zapisom lahko opravil več voženj. Po posodobitvi proge bodo ti vlaki dosegali hitrost tudi 90 km na uro, tako da bo potovalna hitrost med Kamnikom in Ljubljano znašala največ 25 do 30 minut.« Ali nameravate postaje tudi v tehničnem smislu kaj modernizirati? Lahko rečem, da po pol leta notranjosti sedanjih postaj v Kamniku in v Jaršah ne bo več moč prepoznati. Povsem bomo spremenili in avtomatizirali organizacijo poslovanja, ki bi omogočila delo postaje z manjšim številom zaposlenih. Uredili bomo tudi postajo na Grabnu, kjer potnikom med drugim ne bo treba več čakati na vlak na dežju. Na vseh postajah bomo podaljšali perone, ker bodo v prihodnje vlaki dlajši. Nameravamo pa postaviti še dve vmesni postaji; Bakovnik 2, nasproti Klav-čičeve ulice, in postajo na Črnuški gmajni.« Bo postaja Kamnik- mesto še obstajala? Vsekakor, ta postaja mora spet v celoti dobiti funkcijo nekdanje železniške postaje. Kdaj natančno se bo to zgodilo, pa ne morem reči.« Kakšen namen naj bi imela enotna vozovnica za vlak in avtobus, o kateri slišimo v zadnjem času? Če bo potnik imel od tega kakšno korist, bo vsekakor dobrodošla. Vendar je treba reči tudi to, da če bi mi zmanjševali število vlakov, potem bi potnik v eno smer uporabil vlak, v drugo pa avtobus. Ne vem pa, če bi imela taka vozovnica smisel, če bomo število vlakov povečevali tudi v pozne nočne ure. Po mojem mnenju bi bilo treba bolj razmišljati v tem smislu, da bi z avtobusnimi prevozi pokrili celotno območje občine od Motnika do Komende in oskrbeli, da bi potniki lahko čimpreje prišli do vlaka. Ne vem, pa če je smiselno, da med Ljubljano in Kamnikom vzporedno tekmujeta med seboj vlak in avtobus.« Naj dodamo še, da se Ivan Tokmadžič kot svetnik (SDSS) v občinskem svetu pogosto oglaša s pobudami, predlogi in vprašanji, še posebej s področja prometa in urejanja okolja. FRANC SVETELJ Pohod na Kostavsko planino Organizacija častnikov Tuhinj v sodelovanju z organizacijo borcev in udeležencev NOV tudi v letošnjem letu organizira tradicionalen pohod na Kostavsko planino. POHOD BO V NEDELJO, 17. decembra, S SVEČANOSTJO PRI SPOMENIKU OB 10.00 URI Večina udeležencev se odloči za pohod na smeri Laze-Zg. Tu-hinj-Kostavska planina, možni pa so pohodi tudi iz drugih smeri. Če bo sneg, bo organizator poskrbel za oranje snega iz smeri Kostanj. Tudi letos bo pri spomeniku svečanost s krajšim programom v spomin na šestnajst padlih partizanov. Športno društvo Tuhinj bo organiziralo tek na planino, o čemer bodo tekmovalci obveščeni preko dnevnih sredstev informiranja. Trasa pohoda je dolga približno šest kilometrov v eno smer, premagati pa je potrebno okoli petsto metrov višine, kar ne predstavlja prevelikega napora tudi za manj pripravljene ljubitelje hoje. Organizator bo poskrbel tudi za napitke, ki se ob taki priložnosti prilezejo, ter za taborni ogenj. Letno se srečanja udeleži veliko število borcev, častnikov, planincev, športnikov, domačinov in drugih, ki želijo počastiti pozitivne vrednote NOB ter preživeti lep dan v naravi s prijatelji, znanci. Zainteresirane vljudno vabimo, da se nam pridružijo! Posebni avtobus za Kostavsko planino bo z avtobusne postaje v Kamniku odpeljal ob 7.30 vračal pa se bo po dogovoru. Cena povratne vozovnice je 240 SIT. ZSČ KAMNIK USLUGA TAPETNIŠTVO SPRUK DUŠAN s.p. Krivccvo 12h, Stahovica, tel.: 825-378 ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAM SLEDEČA DELA: - preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - izdelava novih izdelkov po meri - izdelava jogijev, toplotnih blazin, žimnic - vse po želji kupca - preoblačenje separejev v lokalih - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo Za vse storitve nudim lastni prevoz. Pridem na dom ' in ocenim. Ceno povem takoj. SE PRIPOROČAM ZA POSLOVANJE! SPRUK DUŠAN Tunjice žrtvam 2. svetovne vojne V nedeljo, 29. oktobra, je Krajevna skupnost Tunjice pripravila krajšo slovesnost ob odkritju spominske plošče žrtvam druge svetovne vojne. V kulturnem programu so sodelovali Tunjiški oktet, mešani cerkveni pevski zbor Tunjice in recitatorka Urša Klemene z Mi-natiijevo Nekoga moraš imeti rad in Faturjevo Minuta tišine. Prvi pobudnik postavitve plošče in s tem obeležitve spomina na žrtve druge svetovne vojne je tunjiški rojak Florjan Koželj. Organizacija Združenih narodov je letošnje leto proglasila za leto strpnosti in tudi to je bil razlog, da so se krajani Tunjic odločili za postavitev plošče v tem letu. Ploščo je odkrila predsednica sveta KS Tunjice Joži Petek. Recitirala je verz našega rojaka Antona Medveda: »Dobil je mir, dobil je mir, zvenijo naj glasovi na dan pokopa po grobeh po onih svetomirnih tleh, kjer snidemo se vsi rodovi.« Dodala je še nekaj svojih misli: »Bili so bratje, bili so sosedje in prijatelji, pa jih je vojna vihra razmetala na različne strani. Zdaj so zopet zbrani na tej plošči, kakor bi se zagotovo zbrali čez deset ali dvajset let, če bi jim bilo usojeno živeti.« Ploščo je blagoslovil tunjiški župnik Pavle Juhant. Zdravko Zabavnik, član sveta KS, je ob tej priložnosti dejal, naj bo ta spomenik spomin na njihovo žrtev, ki je oni niso želeli, ker se med seboj niso sovražili, temveč so padli kot žrtve tistim, ki so s silo hoteli spremeniti svet. Zahvalil se je vsem, ki so prostovoljno z udarniškim delom sodelovali pri obnovi tega objekta, na katerem je pritrjena spominska plošča. Za ploščo pa so prispevali sorodniki teh padlih žrtev. VERA MEJAČ Tunjiški župnik blagoslavlja spominsko ploščo. »Okrajno sodišče v Kamniku v izvršilni zadevi I 1081/93 razpisuje na podlagi odredbe o prodaji 11081/93 z dne 14. 11. 1995 javno dražbo za prodajo dolžnikovih nepremičnin, pod naslednjimi pogoji: . 1. stavbišče in poslovna stavba na parceli št. 856/9, vi. št. 2410 k. o. Kamnik - Novi poslovno-trgovski center na Perovem pri Kamniku, 2. bremen prosto: pravica uporabe stavbišča vsakokratnega lastnika poslovne stavbe, 3. vrednost, ki jo je ugotovilo sodišče je 15.747.166,00 SIT(petnajstmilijonovsedemstosedeminštiridesettisočsto-šestinšestdeset 00/100), 4. prodajna cena znaša najmanj 2/3 ugotovljene vrednosti, to je 10.498.110,00 SIT, (desetmilijonovštiristooseminde-vetdesettisočstodeset 00/100) 5. varščina znaša 1.049.811 SIT, 6. kupec mora kupnino plačati v roku 3 mesece od dneva prodaje, 7. dokončno vrednost nepremičnine je možno ugotoviti na prodajnem naroku. 8. Javna dražba bo 22. 12. 199S ob 9.00 uri v sobi 9. Okrajno sodišče v Kamniku.« VAS VODENJE POSLOVNIH KNJIG OBREMENJUJE? VAM NENEHNO SPREMINJANJE PREDPISOV POVZROČA TEŽAVE? VAM SESTAVLJANJE VSEH POTREBNIH POROČIL JEMLJE PREVEČ DRAGOCENEGA ČASA? KENIKS d.o.O. DOMŽALE RAČUNOVODSKE STORITVE AŽURNO, KVALITETNO, V SKLADU S PREDPISI IN STANDARDI IN PO KONKURENČNIH CENAH VAM VODIMO POSLOVNE KNJIGE IN DAVČNO SVETUJEMO. Prvi mesec brezplačno! TEL.&FAKS.: 713-568 7. DECEMBRA 1995 naša pesem na tujem KAMNIŠKI OBČAN O Mavrične pesmi navdušile slovenske izseljence v Munchnu Da je glasba tisti del človeške govorice, ki ne pozna ovir in meja, vemo prav gotovo že vsi. Če pa želimo to potrditi, je najbolje, da to storimo v praksi. In prav to so storili tudi pevci MePZ MAVRICA iz Srednje vasi pri Kamniku. Skupaj z dirigentom gospodom Lojzetom Kolarjem in nekaterimi »uradnimi« spremljevalci so se v dnevih od 17. do 19. novembra (še tega leta gospodovega), po zaslugi prizadevnih organizatorjev na ŽKO Kamnik, podali na rajžo v tujino. Glavni cilj - Munchen oziroma njegovo najbolj bogato predmestje Grunvvald. Človek ne bi bil človek, če ne bi koristno hotel združiti tudi s prijetnim. Tako smo si na tridnevnem popotovanju po čudoviti, sprva deževni, kasneje pa že sanjavo zasneženi Bavarski ogledali tudi nekatere znamenitosti. Mednje bi na prvo mesto prav gotovo lahko postavili pravljične gradove kralja Ludvika II. Bavarskega. Tu se vsako leto vije množica turistov in že samo dejstvo, da gradove vzdržujejo samo z vstopnino, nam lahko veliko pove (kakršno koli primerjanje s stanjem pri nas seveda ni umestno). Tako smo se tej množici, ki v tem letnem Času seveda ni več velika, pridružili tudi mi. Prvi v skupini gradov, ki smo si ga ogledali, nas je kar malo razočaral. »Prevzeti« od kar preveč roko-kojsko okrašenih soban smo zapuščali deževni Linderhof. Pravi balzam za oči, utrujene od zlatih okraskov in keramičnih vazic, je predstavljal benediktinski samostan Ettal, ki se v vsej svoji veličini razteza prav v bližini Ludvi-kovih gradov. Samostanska cerkev slovi predvsem po čudoviti akustičnosti - torej, dobra priložnost za prvi »nastop« in obenem tudi vajo pred bližnjim koncertom. Moram reči, da nas je akustičnost cerkve, tako poslušalce kot tudi pevce same, v celoti prevzela. Prav neverjetno so zveneli usklajeni glasovi pevcev Mavrice, tako lepo, da se nas je za nekaj časa usmilil tudi sam gospod Bog in nam prizanesel z priložnost za preizkus glasov - vsi pevci na svoja mesta, Lojze že išče svojo intonirko, zapiska nanjo in spet zaslišimo čudovite pesmi iz ust pevcev MePZ Mavrica. Po kratkem programu pevce navdušeno pozdravijo tudi drugi naključni obiskovalci te lepe cerkve. »Tempus fugit«, so dejali že stari Rimljani, torej hitro pot pod noge (ne ravno dobesedno) in že nas cesta vodi naprej k našemu cilju - prestolnici Bavarske, Munchnu, kjer se bo zvečer dogodil pričakovani koncert. Pred hotelom v središču MUnchna nas že čaka naš gostitelj, predsednik Slovenskega kulturnega društva LIPA iz MUnchna, gospod Lojze Grojzdek. Po nastanitvi v hotelu in še zadnjih kozmetičnih predpripravah se pod njegovim prijaznim vodstvom odpeljemo do Grilnwalda. Prav v mestni hiši tega predmestja so imeli pevci Mavrice čast predstaviti se slovenskim izseljencem v Nemčiji. Pred koncertom še zadnja vaja in že so dvorano začeli polniti obiskovalci. Program koncerta je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo se sprehodili po časovnem traku glasbenega ustvarjanja; od renesančnega Jacobusa Gallusa Carniolusa in Giovan-nija Croce, do baročnega Jo-hanna Sebastiana Bacha. Vrh prvega dela so prav gotovo predstavljale tri skladbe tuhinjskega rojaka patra Angelika Hribarja - Gloria iz Maše v čast sv. Antonu Padovanskemu, Ave Marija in Večerni zvonovi. Začeti cikel pesmi zvonov, ki imajo med ljudmi prav gotovo posebno mesto, so nadaljevali z Večernico v priredbi skladatelja Janeza Močnika in prvi del končali s kočij aškim zvončkom Adnazvučna grjimit kalakolčik, ruska ljudska pesem, v kateri je čudovito izzvenel solo sopranistke Milene Franc. Navdušenje poslušalcev je bilo veliko že po prvem delu koncerta. V drugem delu programa smo se s pomočjo pesmi sprehodili po raznolikih pokrajinah naše ljube sprotovali, smo zabavo nadaljevali do poznih jutranjih ur kar v preddverju hotela. Še dobro, da je danes nedelja in da je koncert že za nami. Pogled po obrazih sotrpinov je nudil paleto izrazov, ki so nihali od bolj k malo manj utrujenim. Po obilnem zajtrku in običajni zamudi (nekaterih v teh dnevih spoznanih večnih zamudnikov) smo se odpeljali proti Naša pesem v osrčju Italije Letos sredi junija smo dobili pevci moškega zbora »Komenda« povabilo za udeležbo na mednarodnem srečanju pevskih zborov 7. in 8. oktobra, v italijanskem mestu Ripatran-sone v deželi Marche južno od Ancone. Po temeljitem premisleku smo se soglasno odločili, da se bomo srečanja udeležili, saj bi to bila naša prva mednarodna izkušnja. Organizatorji iz Italije so nam ob pomoči Ministrstva za kulturo republike Adventni večer v Mekinjah V petek zvečer, 22. decembra, bodo ob19. uri v me-kinjskem društvenem domu pripravili lepo predbožično prireditev. Kulturni spored, izpolnjen s pevsko in instrumentalno izvajanimi božičnimi pesmimi in pestrim adventnim besednim, deloma pa tudi igralskim programom bodo izvajali povečini domaČi izvajalci. K sodelovanju bodo povabili tudi glasbene interprete iz sosednjih Neveljpz. Vrhpolja. Organizacija prireditve bo v rokah kulturrio-prosvetne skupine France Tiihar, v kateri so zaenkrat med najbolj prizadevnimi člani veroučne skupine starejših mladink in mladincev iz Mekinj. Vsi ti upajo, da bodo občinstvu iz Mekinj, Nevelj, Godiča, Vrhpolja in morda še od drugod, pripravih'lep domač večer. : ANAMARINŠEK domu. Seveda ponovno s kratkimi postanki. Prvega je predstavljal še zadnji grad Ludvika II. -Herrenchiemsee. Premraženi zaradi vetra in snega smo vstopili v prostore tega gradu, ki predstavlja popolno imitacijo francoskega Versailla. V njegovih velikih dvoranah v času življenja kralja Ludvika niso priredili niti enega koncerta,zato pa so sedaj v njih toliko bolj zazveneli glasovi pevcev Mavrice. Le kaj bi si mislil veliki Ludvik, če bi jih lahko slišal tudi sam? Tako, Ludvikove gradove smo si ogledali, koncert uspešno izpeljali, sedaj pa se lahko vrnemo domov, v upanju, da bomo z lepimi vtisi hkrati prinesli tudi kaj snega, ki nas je vseskozi spremljal in nam hladil od mavričnih pesmi vroča srca. Doma pa je pevce Mavrice čakala še ena naloga. Uspešno izvesti koncert ob 5. obletnici delo- Vtrinek s poti po Nemčiji dežjem. Ker je bil naslednji dan dan koncerta, nam je bil po večerji in kratki zabavi s strani vodstva zbora sporočen kratek ukaz - spanje. No, tega smo nekateri bolj, nekateri pa malo manj spoštovali! Rana ura - zlata ura, pravi modri slovenski pregovor. No ja, odvisno za koga. Kot že omenjeno, je nastopil dan koncerta. Na poti do MUnchna smo si ogledali še enega od gradov - tokrat Ne-uschvvanstein, grad, v katerem je Ludvik II. preživel največ časa, kar okoli sto dni. Dana nam je bila redka priložnost, da smo grad videli v drugačnem okolju, kot si ga ponavadi ogledujejo drugi turisti v snegu. Po kratkem ogledu, vodiči tu turiste sprejemajo kot po tekočem traku, smo se odpeljali dalje do Wiesa, kjer kraljuje najlepša rokokojska cerkev v Evropi. Tudi ta slovi po čudoviti akustičnosti, torej še ena Slovenije: Od gorenjskih planinskih pesmi: Triglav, Jakob Aljaž, Na planine, pater Hugolin Sat-tner, Planinska, Anton Foerster, in Po gorah grmi, gorenjska ljudska, ki izhaja prav iz Tuhinjske doline, do koroških ljudskih pesmi Da bi biua in O ti preburna. Za zaključek koncerta pa še nekaj poskočnega - istrska ženitvo-vanjska Dajte, dajte, pesem, ki s svojo igrivostjo ogreje še tako žalostno srce. Navdušenje med občinstvom je bilo resnično veliko. Ne le slovenski izseljenci, nad Mavričnimi pesmimi so bili navdušeni tudi nemški obiskovalci koncerta. Da se člani zbora niso izkazali le kot dobri pevci, ampak tudi kot godci in zabavljači, je bilo očitno prav po koncu koncerta, ko so mnogi poslušalci z nami ob pesmi in plesu vztrajali do poznega večera. Vsega lepega je enkrat konec, pravijo nekateri. Da bi temu na- vanja zbora v mešani zasedbi in pod vodstvom dirigenta gospoda Lojzeta Kolarja. Z enakim programom kot v Nemčiji so se v soboto, 24. novembra, predstavili tudi domačemu občinstvu v Kulturnem domu v Srednji vasi. V prepolni dvorani so uspešno ponovili repertoar, ki je tako navdušil slovenske izseljence v Nemčiji. Čestitkam zborovodij ostalih kamniških zborov in drugih kulturnih delavcev se pridružujem tudi avtorica tega teksta. Vsem pevcem, ki ste mi v dneh skupnega pohajkovanja po Nemčiji postali več kot le naključni znanci, želim še mnogo uspešnih let delovanja in nastopanja po vsej naši domovini in tudi izven nje. Naj vaše mavrične pesmi pod vodstvom dirigenta Lojzeta in predsednika Bineta še naprej tako barvito zvenijo. ANDREJA ERŽEN Slovenije ob vabilu poslali tudi propozicije za udeležbo. Po navezavi direktnih stikov med organizatorjem in našim dirigentom Baldomirjem Kremžarjem je prišlo še do nekaterih programskih sprememb, še bolj obvezujočih za naš zbor, ker je sodelovanje v zadnjem trenutku odpovedal en italijanski zbor. Istočasno s pevskimi pripravami smo morali mnogo postoriti tudi v zvezi z organizacijskimi in finančnimi zadevami, kar je tudi pomemben del večdnevnega potovanja v osemsto kilometrov oddaljeno mesto v Italiji. Na pot smo se podali v soboto, 7. oktobra, ob petih zjutraj. Najprej proti mejnemu prehodu Fernetiči in nato dalje mimo Benetk in Padove do zahodne obale Jadranskega morja in ob njem do Ancone in še nekaj deset kilometrov južneje, kjer smo v mestecu Grotamare zavili proti celini in se začeli strmo vzpenjati po vijugasti cesti proti našemu cilju - mestu Ripatran-sone, ki leži 12 km v notranjosti dežele, na nadmorski višini 496 m. Zaradi svoje lege na vrhu hriba je dobilo tudi ime »Belve-dere del Pičeno« (Razgled pokrajine Pičeno). Takšen naslov je imelo tudi srečanje pevskih zborov. To je bilo letos trinajstič po vrsti, drugič pa je imelo tudi mednarodni značaj. Letos zaradi naše udeležbe, lansko leto zaradi udeležbe zbora iz Hrvaške iz Hvara. Ko smo prispeli v že na prvi pogled starodavno mesto, je moral naš voznik g. Marjan Vrankar pokazati kar nekaj spretnosti, da smo se po ozkih kamnitih ulicah, seveda ob pomoči domačinov, prebili do našega začasnega prebivališča. Po namestitvi v sobe prijetnega študentskega počitniškega doma, ki ga vodijo sestre benediktinke, nam je glavni organizator g. Antonio Giannetti razkazal mesto in njegove znamenitosti. Poleg tega, da je celo mesto zgodovinski spomenik, v njem so številne cerkve, saj je bilo nekoč del papeške države, ima tudi številne galerije in muzeje. Mesto pa se ponaša tudi z ulico, ki je verjetno najožja na svetu. Široka je vsega 43 cm in je bila za nekatere naše člane kar huda preizkušnja. Po večerji izvrstnih italijanskih specialitet smo se pripravili za naš celovečerni koncert, ki je bil napovedan za 21.15, vendar se je po tipični italijanski navadi pričel ob 21.30 v čudoviti cerkvi sv. Filipa. V programu koncerta smo predstavili slovenske pesmi od Ga-lusa do današnjih avtorje iz cerkvenega in posvetnega repertoarja. Koncert je povezoval z napovedmi in razlago pesmi g. Gi-orgio Banching, zamejski Slove- nec iz Čedada, ki je prišel na revijo prav zato, da bi nam pomagal, zato smo mu za to še posebej hvaležni. Aplavz po vsaki pesmi, posebno še ob koncu koncerta, je pokazal, kako navdušeno so poslušalci sprejeli slovensko pesem in da pohvale in priznanja, ki smo jih bili deležni, niso bili samo vljudnostne geste. Skratka, vsem je bila slovenska pesem, za njih doslej povsem neznana, izredno všeč. Po končanem koncertu nas je mestni župan povabil na sprejem v mestno hišo, kjer je v nagovoru poudaril pomembnost takih srečanj za zbliževanje narodov. Še posebno si želijo pristnih stikov z narodi iz pokrajin ob Jadranskem morju. V odgovoru se je naš dirigent g. Bal-domir Kremžar zahvalil za vse pohvale, ter darila in še posebej poudaril njim doslej še neznano zgodovinsko povezavo med Komendo in glavnim mestom pokrajine Ascolijem, ki leži v bližini Ripatransoneja, kajti baron P. J. Testaferata - oče Petra Pavla Glavarja, se je iz Komende preselil v to mesto in tam tudi sprejel P. P. Glavarja na obisk ter mu izdal tudi pisno potrdilo za duhovniško posvečenje. Zapeli smo tudi našo himno in še nekaj prijetnih pesmi ob žlahtni kapljici. Medtem se je ura premaknila že na nedeljo in utrujeni smo odšli k počitku. V nedeljo dopoldne smo si ogledali še nekaj mestnih znamenitosti, zatem pa smo odšli na skupno vajo vseh sodelujočih bližno polurnim programom. Kot prve smo poslušali mešani pevski zbor »Luigi Tonini Bossi« iz Senigallie, mesta severno od Ancone. Peli so italijansko klasično cerkveno glasbo in črnske duhovne pesmi. Drugi je nastopil ženski pevski zbor »Sant Antonio« izTernija, mesta zahodno od Ascolija na poti proti Rimu. Ta zbor nas je presenetil z izredno tehnično kakovostjo izvedenega programa, sestavljenega pretežno iz izrazitih polifoničnih skladb italijanskih avtorjev. Tretji smo bili na vrsti mi. S pestro izbiro slovenskih pesmi in tudi s kvalitetno izvedbo smo zopet poželi velik aplavz. Kot zadnji so nastopili gostitelji - zbor »Maddonna di San Gio-vanni«, ki je z ubranim petjem italijanskih skladb zaključil revijo. Slovesno vzdušje se je nadaljevalo z tipičnim italijanskim protokolom. Najprej se nam je vsem sodelujočim zahvalil za sodelovanje mestm" župan, za njim pa predsednik pokrajine in še glavni organizator. Sledila je podelitev diplom, pokalov in drobnih spominkov vsem zborom. Posebni del je bil namenjen izmenjavi daril med sodelujočimi zbori. Ob koncu smo vsi zbori prejeli video kaseto revije za obujanje spominov. Vsi udeleženci iz Komende menimo, da smo dostojno predstavljali naš kraj, občino Kamnik in Slovenijo, posebno pa še slovensko pesem. Naši gostitelji se niso mogli načuditi, da lahko zapojemo ubrano štirigla- Tako številni smo predstavili Komendo in Slovenijo. zborov na reviji. Po vaji smo odšli v slovesnem sprevodu izpred mestne hiše skozi mesto do stolnice k opoldanski maši. Posebne pozornosti sta bila deležna naša Marko Grilc in žena Marija, opravljena v slovensko narodno nošo. Pri maši, ki jo je za vse sodelujoče daroval mestni škof, smo sodelovali tudi mi s petjem in masnimi prošnjami. Po maši smo vsi sodelujoči odšli k slovesnemu kosilu, med katerim smo izmenjali zdravice in navezali stike z drugimi sodelujočimi zbori. Ker pa je čas neusmiljeno tekel, smo morali kar kmalu oditi na pripravo za osrednjo prireditev srečanja -revijo zborov, ki je bila napovedana za 16. uro. Vsak od so-delujčih zborov je nastopil s pri- sno ob vsaki priložnosti četudi, nerazporejeni v tipično zborovsko formacijo, npr. za mizo pri jedi in drugje. Radi so prisluhnili pesmim ob spremljavi frajtona-rice našega Jožeta Kavčiča ter zaplesali z nami in to sredi noči na kamnitem in v breg postavljenem trgu, obkroženim s starodavnim pročelji mestnih hiš. Mi vsi smo bili navdušeni nad gostoljubjem in že vnaprej premišljamo, kako bomo to vse vrnili zboru iz Ripatransoneja, ki bo prišel k nam v goste v začetku julija prihodnjega leta. Na koncu se moramo še posebej iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi gostovanja, naj bo to finančno ali materialno. Še enkrat iskrena hvala. JANEZ RAVNIKAR MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK vas vabi sobota, 16. december, ob 11. uri lutkovna igrica RDEČA KAPICA izvaja jo gledališče FRU-FRU iz Ljubljane. Gre za priredbo znane pravljice, ki nasmeje tako otroke kot odrasle. Trajanje: 45 min Primerna starost: od tretjega leta dalje Pravljične ure - vsak četrtek ob 17. uri 7 december: Moe Priče, Čarobne sani 14. december: David McKee, Elmer 21. december: BOŽIČNO PRESENEČENJE VABLJENI © KAMNIŠKI OBČAN med mladimi - po naših krajih 7. DECEMBRA 1995 Blagoslov obnovljene baročne kapele v Zgornjih Stranjah V nedeljo, 19. novembra, so se številni krajani Stranj zbrali ob zgodovinski kapeli v Zgornjih Stranjah.Obnavljati so jo pričeli pred približno dvema mesecema. Vaščani so sami prispevali material in opravili vsa zidarska, krovska in druga dela. Prostovoljno so prispevali tudi denar za izdelavo freske »Kristusovega križanja«, z zadaj upodobljeno stranjsko cerkvijo, ki jo je naslikal akademski slikar Vinko Tušek iz Kranja. Kapelo je blagoslovil stranjski župnik Tone Berčan. Orisal je pomen fresk in poudaril, da se v majhnih vaseh, kot je njihova, začne graditi skrb za našo kulturno dediščino, obenem pa tudi ljudi povezuje in plemeniti. Ob blagoslovitvi so mlade vaščanke pod vodstvom Karle Urh v kvartetu zaigrale na kljunaste flavte. Vaščanom se je za sodelovanje pri obnovitvi kapele zahvalil g.MiroBider. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Tone Smolnikar. Krajanom se je zahvalil za skrb pri ohranjanju kulturnih spomenikov in obenem kamniške kulturne dediščine. Domači pevski zbor France Gačnik pod taktirko Dominika Krta je z zapetimi pesmimi polepšal krajevno slovesnost. VERA MEJAČ Obnovljena kapela v Zgornjih Stranjah Novoletno rajanje v OŠ. 27. julij Vsako novoletno rajanje z obiskom dedka Mraza prikliče solze sreče v oči naših otrok, pa tudi marsikateri mami ali očetu, ki vidijo, kako malo je potrebno, da so ti večni otroci srečni. Ne pričakujejo veliko, pa vendar upajo, da bo tudi letos v njegovem košu kakšna malenkost zanje. sto in kar prehitro poteče čas, ki je posamezniku namenjen. Zato bi z vašo pomočjo to stisko radi zmanjšali in kupili še kakšen računalnik. Za denarne prispevke na ŽR 50140-603-57343 se vam že v naprej zahvaljujemo. Veseli pa bomo tudi drugih da- ''oglejte jih, kako so veseli! Veselje in zagnanost pri delu na računalniku še nista prešla. Za marsikaterega našega otroka je računalnik edini pripomoček za spoznavanje stvari, ki so mu sicer nerazumljive. S pomočjo učiteljic so se učenci že kar dobro računalniško usposobili. Osvojili so veliko znanja, pa tudi marsikatero angleško besedo, kar se jim zdi še posebej imenitno. Okrog mize, kjer računalnik stoji, je strašna gneča, ker bi vsi radi delali. Zelo težko je čakati, da prideš na vr- ril v blagu, s katerimi bi obdarili najmlajše. Kot vedno, vas tudi letos vabimo, da se nam na praznovanju pridružite 22.12.1995 ob 10. uri v jedilnici OŠ 27. julij v Kamniku, Tomšičeva 9. Doživite tudi vi z nami nekaj lepih trenutkov, saj je sreča večja, kadar jo lahko z nekom deliš. V upanju, da nas boste obiskali, vas lepo pozdravljamo. Predsednica sveta staršev Metka Hribar Božično-novoletni dnevi Šutna 95 Šutna je del Kamnika, kjer je veliko prijetnih lokalov in trgovin. Trgovci in gostinci so letos stopili skupaj in se dogovorili s Krajevno skupnostjo Center, da v decembru popestrijo dogajanje na Šutni. V času od 20. 12. do 31. 12. 95 bodo poleg obogatene ponude, prazničnih popustov, ponudili blago in storitve tudi na stojnicah in to vsak dan od 9. ure dalje. Za popoldanski čas pa predvidevajo presenečenja, predvsem za otroke: nastope velikih in malih umetnikov, zabavne in nagradne igre, otroški novoletni sreče-lov ipd. Najzanimivejša pa bo gotovo »srečna urica« med 16. in 17. uro, ko se bodo otroci lahko srečali z Božičkom in kasneje z dedkom Mrazom, ki bosta na željo staršev otroke tudi obdarila. Tudi slikali se boste lahko s prijaznima možema. Če bo zima radodarna s sne- gom, bo Šutna dobila novega prebivalca - velikega snežaka. Celo prometni režim se utegne spremeniti, vsaj za prevozno sredstvo Božička in dedka Mraza. Trgovci in gostinci so s pripravami na praznike že začeli (izložbe in dekoracija), toda vse še ni dorečeno. Če kdorkoli še želi sodelovati ali ima predloge, kaj bi se še lahko dogajalo na Šutni, naj to sporoči na KS CENTER, Šutna, Kamnik, ali po po telefonu 831-993. To je pravi naslov tudi za prijavo stojnic, katerih desetdnevna najemnina znese 10.000 SIT. Otroške pobude in risbice pa sprejemajo v posebni skrinjici v trgovini MERY (kjer imajo radovedno papigo), honorar je - en bombon. K sodelovanju vabljeni vsi, ki bi se radi na Šutni imeli lepo. H. S. Dan odprtih vrat slovenskega parlamenta V soboto, 4. novembra, sem skupinico mladih, ki jim kljub počitnicam ni bilo težko vstati pred 8. uro, odpeljala iz Kamnika v Ljubljano. Namen našega potovanja je bil obisk slovenskega parlamenta. Za hip smo obstali pred stavbo in ugotovili, da je prava, si ogledali portal, se slikali ob kipih in vstopili. Mogočnost stavbe, resnost in zadržanost varnostnikov naredita močan vtis, a prijaznost ostalega osebja razblini tesnobo in z zanimanjem prisluhneš obilici podatkov. Vse, kar povedo in pokažejo, je zelo strokovno, a ne suhoparno, saj začinijo misli z iskrivimi domislicami in potrpežljivo odgovarjajo na vprašanja in pripombe. Tako smo izvedeli, da so začeli stavbo graditi leta 1954, jo dokončali pet let kasneje in daje grajena le s slovenskim gradbenim materialom (les, kamen, marmor). V poslopju je vse polno fresk, slik in mozaikov priznanih slovenskih umetnikov. Med obiskovalci je bila tudi nečakinja Gojmirja A. Kosa, ki nam je pokazala,, na katerih slikah je avtor upodobil tudi sebe in njo. Najbolj impresivna je več 10 metrov dolga freska, ki prikazuje zgodovino slovenskega naroda od razpada rimskega imperija, turških vpadov, do kmečkih uporov, kaže tudi podobe Matije Gubca, Trubarja, Valvasorja, Prešerna, gradnjo železnice, praznovanje 1. maja, fašistični teror, Čebine, NOB, vojno agresijo, II. zasedanje Avnoja, konec vojne in graditev porušene domovine. Posedli smo tudi v poslanske klopi v veliki dvorani, kjer zaseda Državni zbor. Kamničani smo poiskali sedeža Maksa Lavrinca in Danice Simšič. Spoznali smo razpored poslancev in koliko jih je - 90,zvedeli,da če zbor ni sklepčen,predirljivo zvoni alarm po celi hiši (celo na WC-ju) in išče manjkajoče posledice. Dokler še nimamo urejenih vseh pravnih aktov, je dela v raznih komisijah in na sejah ogromno, dnevni redi pa obsegajo celo 43 točk! Ko bodo akti urejeni, pa predvidevajo manj sej in več dela v volilnih enotah, kjer bodo imeli poslanci pristnejši stik z bazo. O ostalih prostorih le toliko, da smo si ogledali veliki in mali salon in izvedeli za nekaj protokolarnih pravil. Obiskovalce je zanimalo varovanje stavbe, knjižnica in arhiv ter kuhinja, ki pa jo trenutno prenavljajo. Obisk parlamenta je bil zanimiv, za piko na i pa smo zavili še k M'c Donaldsu in, tako podprti, obiskali vse trgovine s športnimi rekviziti in z video igricami do železniške postaje. Za obisk parlamenta se lahko odločite tudi vi že 2. decembra, ko je ponovno dan odprtih vrat. Vsi ostali, ki pa bi radi v živo, z balkona spremljali delo Državnega zbora, to lahko storite s predhodno najavo pri informacijski službi (061/1258-071). helena Naš prvi izlet V soboto, 7.10.1995, smo organizirali naš prvi izlet na Stari grad. Pred šolo na Duplici smo se zbrali ob 8.30. Potem smo začeli s pohodom. Med potjo smo pri Jurčku srečali še eno skupino, približno naše starosti, z njimi odšli naprej. Nekaj časa smo hodili in tam nekje pri zdravstvenem domu smo srečali skupino, ki je bila najmlajša. Skupaj smo se odpravili na Stari grad. Dolgo smo hodili, zato smo bili tudi zmatrani, posebno Bine, Teo in Mateja. To so naši vodniki. Ko smo po dolgem času le prišli gor, smo pojedli svojo malico in popili pijačo. Ko smo se odpočili, smo se vpisali v knjigo. Nato smo šli delat ogenj. Naredili smo piramido, tako da smo se razdelili na tri skupine po 5 in pričeli nabirati dračje, tanke, srednje ter debele palice. Ko smo jih nabrali, smo v tla zapičili palico, okoli nje pa položili dračje ter palice. Najprej smo naložili tanke, nato srednje in na koncu debele. Nato so vodniki določili tiste, ki bodo prižgali ognje. Vsi so bili lepo postavljeni. Ko so ognji goreli, smo še malo posedeli in se pogovarjali Ura je bila že skoraj 12 in morali smo se odpraviti domov. Ognje smo pogasili z zemljo. Pot navzdol je bila lažja, zato smo kar tekli. Ustavili smo se še pri Jurčku, kjer smo dobili za piti. Bili smo zelo zmatrani, ampak izlet na Stari grad nam je bil vsem všeč MARUŠA LAMPRET, 3. razred VOD LEVI ROD BISTRIŠKIH GAMSOV V mesecu požarne varnosti Gasilska vaja v tovarni Svilanit Kamnik Svilanitovo IGD je svoj srebrni jubilej praznovalo »delavno«. Z gasilsko vajo. 27. oktobra 1995 je »zagorelo« priročno skladišče, v njegovi neposredni bliiini pa je bilo v največji nevarnosti skladišče vnetljivih tekočin. Le nekaj deset metrov proč pa tkalnica frotirja. Ob najmanjši iskri je v nevarnosti »srce« tovarne/ Ob 13. uri se je oglasila sirena! V nekaj trenutkih so bile v tovarni gasilske desetine: IGD STOL, TITAN, KIK in GD KAMNIK! Gasilci IGD TITAN in IGD Kiti so črpali vodo iz naravnega vira - Kamniške Bistricee. Z najsodobnejšim gašenjem - s peno - so uspešno gasili STO-LOVI gasilci. Neprecenljive vrednosti pa je vozilo GD KAMNIK, ki vodo pripelje s seboj - gašenje z vrha 35 m visoke lestve! »Domači« pa so napad opravili kar iz »Jurčka« (rezervoarja vode) in hidrantnega omrežja! S SKUPNIMI MOČMI JE (sicer letošnja edina v industriji) GASILSKA VAJA USPELA! TO NAM VSEM SKUPAJ LAHKO DAJE UPANJE, DA BI BILO TAKO TUDI, ČE BI ŠLO ZARES! IVANA SKAMEN foto:D.MEJAČ ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - predrtih strojev, - električnih štedilnikov, -pooblaščeni serviser bojlerjev TIKI - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij 7. DECEMBRA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN I Za kulturo jezika Gumarski slovar Pred zimo, zlasti pa takrat, ko se začnejo v zraku vrtinčiti prve snežinke, začnemo avtomobilisti razmišljati o gumah, seveda avtomobilskih, ki se jim strokovno reče zimski plašči. To so avtomobilski plašči z dezenom za vo-tnjo v zimskih razmerah. In kaj je dežen? To je vzorec na površini polizdelka, gumenega izdelka ali vzorec v tekalni plasti plašča. Kaj pa je tekalna plast? To je gumeni sloj po obodu plašča, ki ščiti kordno ogrodje pred mehanskimi poškodbami in kemičnimi vplivi in omogoča oprijem Z voziščem, pri čemer je kordno ogrodje ena ali več plasti gumi-rane kordne tkanine pod tekalno plastjo in bočnico plašča, ki zadržuje polnilni pritisk in nosi obremenitve ali ena ali več plasti gu-mirane kordne tkanine kot armatura plaščev za kolesa, mopede, motorje, transportne trakove, klinaste jermene. Iz tega opisa bi si še lahko zastavljali vprašanja in nanj a iskali odgovore v novem Gumarskem slovarju - trijezičnem razlagalnem slovarju gu- marskega izrazja, ki so ga napisali strokovnjakinja za slovaro-pisje Zinka Pivk Leben in gumarski strokovnjaki podjetja Sava. Z izdajo tega slovarja je korporacija Sava iz Kranja konec septembra praznovala svojo 75-le-tnico. Gumarski slovar, ki se zdaj predstavlja javnosti, ima zanimivo zgodovino. Začel se je izdelovati v osemdesetih letih. Po mojem vedenju je to prvi slovenski slovar, ki se je že od vsega začetka izdeloval s pomočjo računalnika, in eden redkih, kije nastal ob proizvodnem delu. Vanj so vgradili svoje bogato znanje Savini strokovnjaki. Slovarja pa ne bi bilo, Če se vodstvo tovarne ne bi vseskozi zavedalo pomembnosti slovenskega strokovnega izrazja. Slovar ima več delov. V prvem so uvodna pojasnila in napotila za uporabo. V drugem so abecedno razvrščeni slovarski članki o posameznih strokovnih poimenovanjih. Ker slovar strokovno besedje Zveza kulturnih organizacij Kamnik VABIMO VAS... Petek, 8. decembra, ob 19. url Razstavišče Veronika ODPRTJE RAZSTAVE FOTO GORENJSKE '95 V otvoritvenem programu je predvidena projekcija diapozitivov in podelitev nagrad ter nastop violinista JANEZA PODLESKA. Razstava bo odprta do 19. decembra 1995. Petek, 22. decembra, ob 17. url Osnovna šoja Stranje PRAZNIČNI KONCERT PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV OŠ STRANJE Umetniško vodstvo: Karla Urh Petek, 22. decembra, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: BOŽIČNE IN NOVOLETNE VOŠČILNICE MAKSIMA GASPARIJA Razstava bo odprta do 9. januarja 1996 četrtek, 28. decembra, ob 20. url Srednja šola Rudolfa Maistra JUBILEJNI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE - KAMNIK Petindvajseti tradicionalni novoletni koncert bo dirigiral ALEKSANDER SPASIČ, gost pa bo dirigent TOMAŽ HABE. Vstopnice po ceni 800 SIT bodo v predprodaji na razpolago na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2, Kamnik, tel. 831-612. OBVESTILO! Dekleta, ki bi rada sodelovala v MAŽORETNI SKUPINI VERONIKA, se Se vedno lahko prijavijo mentorici Nataši Hribar na tel. it. 841-094 (zvečer). Hkrati obveščamo vse, ki bi radi prispevali sredstva za delovanje MAŽORETNE SKUPINE VERONIKA, da bodo v posameznih trgovinah lahko namenili prostovoljne prispevke v ta namen. VABLJENI! STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas.-pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17" Telefon: 715-717 in 713-821 tudi vrednoti, je pri strokovno in jezikovno ustreznih strokovnih poimenovanjih naveden opis pomena, ki so mu dodani angleški in nemški ustrezniki. Strokovno in jezikovno manj ustrezni ali manj uporabljani izrazi ali pogovorni, žargonski, zastareli, publicistični gumarski izrazi pa so prikazani v obliki kazalk, ki kažejo na strokovno, jezikovno ustreznejše ali bolj uporabljane spomenke, npr. postvulka-nizacija je žargonski izraz za dodatna vulkanizacija, zato ima slovarski članek obliko: postvulka-nizacija iargonsko glej dodatna vulkanizacija. Iz vsakega slovarskega članka je razvidno, kako se poimenovanje sklanja, sprega, kako se piše, izgovarja, naglasa, kateri izraz se namesto njega še uporablja, v kakšnih zvezah itd. Prvi del slovarja tako daje uporabniku kar se da široko informacijo o gumarskem izrazju s stališča slovenskega jezika in je namenjen zlasti slovenskemu strokovnjaku, ki govori ali piše o strokovnih zadevah bodisi slovensko, nemško ali angleško. V drugem delu Gumarskega slovarja so v abecednem redu navedeni najprej angleški in nato nemški ustrezniki, vendar ne sami, zmeraj je dodan še drugi tujejezični ustreznik in slovensko strokovno poimenovanje.Ta del je namenjen za pomoč pri branju nemške in angleške strokovne literature. Tretji del obsega seznam kratic, ki se uporabljajo v gumarstvu. Vse kratice so zapisane v nekra-tični tuji in domači obliki; tako so razumljive tudi tistim, ki njihovega pomena v tujem jeziku ne razumejo. Četrti del navaja strokovna dela in priročnike; ki so bili uporabljeni pri izdelavi tega jezikovnega priročnika. Ob znanju Savi-nih strokovnjakov je bilo upoštevanih 41 tujih in domačih del, kar kaže na visoko strokovnost Gumarskega slovarja. V uvodu Gumarskega slovarja je zapisano, da je to slovar manjšega obsega, saj vsebuje okoli 1500 gumarskih izrazov in 500 kratic, ni pa zapisano, da navaja malo manj kot 2000 opisov različnih gumarskih pojmov in najbrž več kot 4000 tujih ustreznikov, veliko število različnih slovničnih, pravopisnih in pravorečnih podatkov, najmanj 4000 zvez, v katerih se pojavlja v slovarju prikazano strokovno izrazje, ogromno znanje Savinih strokovnjakov in njihovo 75-le-tno skrb za slovensko gumarsko izrazje - zato je Gumarski slovar resnično primerno delo za počastitev častitljive obletnice Save. MARJETA HUMAR Desetletnica delovanja Tunjiškega okteta V akustični baročni cerkvi Sv. Ane na Tunjicah je bil v nedeljo, 19. novembra, jubilejni koncert Tunjiškega okteta, s katerim so zaznamovali desetletnico svojega delovanja. Jubilejni koncert so pripravili v cerkvi Sv. Ane prav zato, ker od tam izvirajo začetki pevskega druženja Tunjiškega okteta. Kot pravijo sami, jih je pesem sprva povezovala le ljubiteljsko, kasneje jih je povsem zasvojila. Ob ugotovitvi, da člani okteta izhajajo iz družin, kjer gojijo slovensko pesem, nas to ne preseneča. Njihova povezanost s petjem je po eni strani v kraju, kot so TU-njice, postala nuja, saj je vas potrebovala nekoga za popestritev krajevnih prireditev. Prvi javni nastop je povezan s cerkvijo."Ob dnevu mrtvih leta 1985 so po maši zadušnici za vse svete prvič skupaj zapeli na domačem pokopališču. Prve takte umetniške poti je TUnjiški oktet ubiral pod vodstvom Olge Štele, katere delo je kmalu prevzela Ana Štele. Približno dvakrat tedensko so se ob večerih zbirali pri Birtu in pridno vadili. Kot bi mignil, je bilo leto naokoli in že so se pripravljali na prvi samostojni koncert, ki so ga poimenovali Večer slovenskih pesmi. Dobro se še spominjajo 28. junija, bilo je pod večer, leta 1986. Ta nastop jim je začrtal nadaljnjo pot in ustvaril ideje za naprej. Danes, ko so znani in predvsem priznani pevci v bližnji in daljni okolici, jim spodbuda še vedno dobro dene. Do letošnje pomladi so delovali v tako imenovani ilegali, sedaj pa nah. Sedaj že nekaj let spet vadijo pri Birtovih v TUnjiški Mlaki. Njihova pevovodkinja Ana Štele pa poleg njih vodi še odrasli in otroški cerkveni zbor, mešani zbor Titan ter pevski zbor Glasbene šole Kamnik. Aktivno prepeva tudi z zborom Ave. V tem letu je tudi uspešno zaključila študij na Glasbeni akademiji. V programu koncerta so pevci mnik, citrarka Nataša Čelik. Nataša je učenka citrarja Tomaža Plahutnika, teorijo pa jo uči Ana Štele. Povezovalka programa Urša Klemene se je v imenu pevskega društva TUnjiški oktet zahvalila zborovodkinjima Ani in Olgi Štele ter župniku Pavletu Juhantu za pomoč pri organizaciji koncerta in mu hkrati čestitala za desetletnico mašništva. Zahvalila se je tudi Birtovemu atu za gostoljubnost v njegovem Solist Štefan Štele je s pesmijo Pavla Kernjaka O tebi sanjam požel bogat aplavz. TUnjiškega okteta čustveno in ubrano zapeli cerkvene, narodne, domoljubne in pesmi z ljubezensko vsebino. Prepevali so Janez Plevel, Janez Golob, Ciril Vinšek in Štefan Štele - tenor, Primož, Milan in Rane Štele ter Janez Čimžar - bas. Predsednica sveta KS TUnjice Predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič in vodja strokovne službe Tone Ftičar sta pevcem ob jubilejnem koncertu podelila Gallusova priznanja. Za več kot petletno pevsko aktivnost so bronaste Gallusove značke prejeli; Janez Čimžar, Ciril Vinšek, Ana in Peter Štele. Za najmanj petnajstletno zvestobo zborovskemu petju so srebrne Gallusove značke prejeli: Janez Golob, Janez Plevel, Franc, Milan in Štefan Štele. se tudi uradno predstavljajo pod imenom Pevsko društvo TUnjiški oktet. Oktetu je za vaje in nastope občasno odstopila prostore Osnovna šola TUnjice in jim s tem nadomestila prepotrebno kulturno dvorano. TU so nekajkrat gostili druge pevske zbore, skupni koncerti pa so potekali tudi v sosednjih vaseh in obči- Joži Petek se je pevcem zahvalila za čudovit koncert. Čestitala jim je ob jubileju in poudarila njihov prispevek h kulturnemu življenju v KS TUnjice, pa tudi izven občine. Pevcem je izročila spominsko darilo, zborovodkinji Ani Štele pa je v znak spoštovanja poklonila vejico orhidej. Ob tej priložnosti je nastopila tudi učenka Glasbene šole Ka- domu, ki so je deležni oktetovci pri vsakotedenskih vajah. Vrata njegove hiše so vsakomur na ste-žaj odprta. Prav tako je bila zahvala namenjena vsem sponzorjem, ki z denarnimi sredstvi omogočajo delovanje TUnjiškega okteta. Pri organizaciji jubilejnega koncerta je TUnjiški oktet s hvaležnostjo sprejel strokovno pomoč Zveze kulturnih organizacij in Toneta Ftičarja. V imenu ZKO Kamnik in ljubiteljev zborovskega petja je Tone Ftičar čestital k jubileju in se pevcem zahvalil za njihov bogat prispevek h kamniški kulturni zakladnici. Čestitkam so se pridružili pevski zbori kamniške in sosednjih občin. Ob zaključku tega lepega večera sta skupaj z zborom zapela solista Janez Golob in Ana Štele. Številni navdušeni poslušalci, med katerimi je bil tudi župan Tone Smolnikar, so pevce nagrajevali z bogatim aplavzom. Za to so se jim pevci oddolžili z dodatkom dveh pesmi. VERA MEJAČ Ugibanje in iskanje odgovorov je skoraj vedno silno zabavno. Mogoče smo si ravno zato v knjižnici domislili tudi knjižnih ugank, ki jim - kot se spodobi - sledi tudi nagradno žrebanje. Pa tudi nagrade niso bile in ne bodo kar tako. Potrudili smo se (in se še bomo) pridobiti dobre pokrovitelje knjižnih ugank, ki bodo prispevali lepe in koristne nagrade. Glavni namen pa je seveda spodbuda k branju. Namenjene so osnovnošolskim otrokom. Ugotovili smo namreč, da ravno osnovnošolci prekmalu izgubijo zanimanje za branje in če se jim to ne povrne, za vedno izgubijo tudi pristno otroško radovednost in čudenje skrivnostim tega sveta. Žalostno se je pogovarjati z zdravim in bistrim najstnikom, ki pa svoje darove utaplja v poprečju populistične glasbe in plitkih zanimanjih. Na pionirskem oddelku je knjižna uganka zapisana na zelo vidnem mestu, zraven pa je tudi škatlica za odgovore. Vpra- Matična knjižnica Kamnik ALI VEŠ, KDO JE...? sanja niso težka, zasnovana pa so tako, da je treba poznati tudi vsebino knjig. Novembrska knjižna uganka se je nanašala na priljubljenega in znanega pisatelja Roalda Dahla in na njegovo knjigo Matilda. Učenka Teja Slokan pa je v petek, 24. novembra, izžrebala naslednji nagrajenki: Darjo Do-bovšek in Jadranko Alandžak iz Kamnika. Za nagrado sta prejeli - prva otroški nahrbtnik in druga denarnico, ki ju je prispevalo podjetje WAB d.o.o. iz Kamnika, ki je znano po kvali-1 tetnih planinskih nahrbtnikih. Poteka pa že decembrska knjižna uganka. Nagrade so prav tako mikavne - podjetje Velika planina-Zaklad narave nam za izžrebane pravilne odgovore ponuja smučarske karte. Prisrčna zahvala velja obema pokroviteljema! Smučarske karte (1. nagrada - celodnevna otroška in odrasla, 2. nagrada - celodnevna otroška karta) pa vas bodo popeljale po lepih velikoplaninskih smučinah! Dušan Lipovec: Impresija slovenske pokrajine V četrtek, 14. decembra 1995, bo vprodajnigalerijiMa-jolka v Kamniku predstavitev knjige - slikarske monografije «fMPRESUE SLOVENSKE POKRAJINE« akademskega slikarja Dušana Lipovca. Avtorje v knjigi zbral svoje značilne slikarske motive, ki predstavljajo vse slovenske pokrajine: od Gorenjske do Bele krajine in od Prekmurja do Jadrana. Uvodno besedilo je pri- speval avtor sam, uvod prof. dr. Milček Komelj, fotografije je posnel ing. France Štele, knjigo pa je oblikoval ing. arh. Marjan Kocjan. Vsako od slik spremlja likovni komentar. Te so prispevali znani slovenski likovni kritiki, novinarji, publicisti in slikarjev! stanovski kolegi. Predstavitev publikacije bo spremljala tudi razstava Li-povčevih novejših slikarskih del. Reprodukcija iz knjige »Impresije slovenske pokrajine« Pogled iz Mekinj na Kamniške Alpe, akril na platno, 60x90 cm. 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 7. DECEMBRA 1995 Vloga matere in žene v naši družini Medžupnijska Karitas Kamnik je v petek, 10. novembra, v Matični knjižnici Kamnik pripravila zanimivo predavanje Lidije in Imre Jerebica z naslovom Žena - upanje sveta. Imre Jerebic socialni delavec in teolog, je s treh zornih kotov nanizal razmišljanja o naših materah in njihovih materinskih vlogah: vračanje matere domov, ravnotežje med službenim in družinskim primarnim življenjem, žena - srce družine. V prvem pogledu - vračanje matere domov - je razlagal, da je družbena miselnost trenutno takšna, da ima edino vrednost to, kar delaš navzven. Tudi družinska podjetja se merijo po tem, koliko so družinski člani postali poslovno uspešni in ne koliko so postali družina. Veliko let bomo potrebovali za rehabilitacijo svoje in družbene miselnosti, da družino znova ovrednotimo kot zibelko celotnega člo- uhaja iz rok. Podoba družinske zibelke je zelo zgovorna. Ne vrtec, ne internat je ne morejo nadomestiti. Domača zibelka je tako veliko bogastvo in če si ga deležen v otroštvu, stopaš v življenje varno in brez skrbi. Neprecenljivo bogastvo je, če se v zreli dobi lahko prihajaš pogret v staro zibelko. Vračanje matere domov ne pomeni potisniti matere za sesalec, štedilnik, likalnih, ampak mnogo, mnogo več. Gre za odkrivanje njene primarne materinske vloge. Gospod Imre ugotavlja, da so na potezi v prvi vrsti možje, da prevzamejo del garaškega dela ženama - mater in da jim dajo priznanje za tisto-drugo tipično materinsko vlogo - »vlogo zibelke,« da jim omogočajo, da bodo imele čas zase, za otroke in za moža. Družba v svoji trenutni potrošni miselnosti bolj rabi dobre delavke in dobre strokovnjakinje, kot pa do- Predavateljema Lidiji in Imri Jerebic seje v imenu obiskovalcev toplo zahvalila gospa Metka Mali. vekovega življenja. Ob zibelki se gotovo najbolje znajde mati. To ji je pisano na kožo, to je njena vloga in primarna naloga. Ob tolikih vedenjskih motnjah pri otrocih, podivjanih in omamljenih mladih vidimo, da nam nekaj bre matere in dobre žene. To zablodo časa moramo zavestno zdraviti, sicer nas bodo v to prisilili naši brezdomski otroci s svojim deviantnim obnašanjem. Vpogledu na ravnotežje med službenim in družinskim primar- Pisma, mnenja, odmevi - Pisma Kakšna je kamniška nadzorna služba? Glede na kaotično stanje mirujočega in tekočega prometa v mestu kot tudi na celotnem območju kamniške občine ter splošnega stanja varstva okolja in občinske lastnine sodimo, da je služba, ki je bila ustanovljena, neustrezna, kadrovsko in tehnično neprimerna. Zakon o lokalni samoupravi omogoča občinski upravi, da ustanovi službo, ki skrbi za red in občinsko lastnino. Z administrativnim delom preobremenjeni komunalni nadzornik s pomočjo enega ali dveh mladoletnikov brez izkušenj in strokovnega znanja ne zmore ob- vladati zadanih nalog, racionalizacija občinske uprave pa povzroča motnje v delovanju občinske uprave, kar pa povzroča nasprotni efekt od želenega. Zaradi izrednega porasta lokalnega, še bolj pa tranzitnega prometa v občini je policija kljub naporom preobremenjena in le z usklajeno akcijo ustrezno organiziranega občinskega redarstva lahko zagotovimo občanom ustrezno prometno in osebno varnost, občinskemu proračunu pa prihranimo sredstva za popravila in nadomestila poškodovanih objektov in opreme. SND OO Kamnik predsedstvo ANTON VIDMAR , . ■ . : Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Ugodni plačilni pogoji do konca leta! - 13% gotovinski popust - 8% popust na dva ali tri enake obroke - 5% popust na 4 ali 5 enakih obrokov - 6, 7, 8 in 9 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. nim življenjem je g. Jerebic razlagal, da moramo nujno upoštevati, da se današnja žena strokovno in poklicno uveljavlja izven družinske klime. Poklic je navadno povezan z neko službo izven doma ali celo doma. Idealno bi bilo, če bi bilo možno izpreči poklicno uveljavljanje v času, ko družina zelo rabi mater (majhni otroci, razna večja obolenja, invalidnost...). V različnih družinskih podjetjih je žena ali mati še bolj vprežena, kot če bi hodila osem ur v službo. Ne moremo mimo dejstva, da se žena - mati mora uresničevati zunaj ožjega družinskega kroga, saj se je za to šolala. To je tudi njen delež k blaginji družbe. Večina mater ne doživlja poklica samo kot veselje in uresničevanje svojih talentov, ampak kot breme, ki dobesedno uničuje, tlači in trga družino. Pomislimo samo na industrijske delavke, delavke v pedagoških in zdravstvenih poklicih, ko jih službe izmozgajo in živčno zrahljajo. V poglavju Žena srce družine je gospod Imre opozoril, da je gledanje s srcem na svoje najbližje dar in odlika matere. Ta dar pa je skušal razgrniti s treh vidikov: a) Žena znanilka upanja: cilj starševske vzgoje ni le otroka spraviti h kruhu, dosti težje je dati otroku upanje in življenjski optimizem. Otrok se tega optimizma najbolj naleze od svoje matere. Materinska roka zna tako kot pomladno sonce znova in znova prinašati toplino, svežino in pomlad. b) Žena utemeljiteljica vere: Gre za to, da skozi očala vere mati vztrajno in počasi presaja vrednote v otroška srca. c) Žena nosilka ljubezni: Materinska ljubezen ne pozna meja, saj materino srce v ljubezni zna goreti in izgoreti do konca brez računice. Materinski dom Gospa Lidija Jerebic, vodja materinskega doma in socialna delavka, je prisotne seznanila s petletnim delovanjem Materinskega doma Karitas na Škofljici, ki sprejema nosečnice in porodnice. Če je prostor, pa sprejemajo tudi trpinčene matere iz vse Slovenije. Njihova želja je, da bi se za materinski dom matere odločile same. Kajti samo žena je tista, ki odloča o tem, kje si bo poiskala začasno bivališče in kako bo reševala svoj problem. Pogodba o bivanju v domu se podpiše obojestransko in sicer največ za šest mesecev in se po poteku tega časa podpiše še za nadaljnjih šest mesecev ali celo več, Če je to potrebno, in če se ocenjuje, daje to v korist stanovalke; posebno, če gre za mlado mater z otrokom in brez poklica, brez možnosti bivanja pri svojih najbližjih. Program strokovnega dela v domu temelji v prvi vrsti na tem, da materi čuti varnost in razumevanje za njeno odločitev, da so pomaga materi pri učenju materinstva, da se oblikuje samopomoč in zdravo jedro, da se invidivualno in skupinsko dela na reševanju konfliktov, da se skupaj z materjo oblikuje socialna mreža, da se poglobi ali pa na novo oblikuje. Druga zelo pomembna naloga v Materinskem domu je, da se mater uči kvalitetno preživljati prosti čas, da se ji pomaga pri negi in skrbi za otroka, pripravljati zdrave obroke, učenje peke, pripravljati ozimnico in vse tisto, kar ji omogoča kasnejše samostojno življenje. Po odhodu iz doma ima strokovna sodelavka še vedno stike z materjo, če mati to želijo obiskuje, ali jo vabi v dom na razna predavanja. Sredstva za delovanje Materinskega doma prispevajo matere, največ dobrotniki, sredstva iz občinskih virov pa so namenjena za financiranje strokovnega kadra. Telefonska številka Materinskega doma Karitas na Škofljici je 667-721. VERA MEJAČ Predlog proračuna za leto 1996 Prelivanje iz praznega v votlo -in čez Prindgnil bodem se nad vddo, prisluškal, kaj bo val šumljdl; Ne svdje, naroda usćdo V protočnih valih bom iskal! Živimo v vihravem času -času nebrzdanega liberalizma in odsotnosti pravnega reda. Načelo: »Vse je dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano,« je izjemno zlorabljeno. Resnici na ljubo moram pritrditi, da to načelo ne spada v čas tranzicije. Namenjeno je zreli družbi odgovornih ljudi. Resna demokratična in pravna država si na začetku svojega nastanka zastavi cilje, ki utemeljujejo namen in smisel njenega obstoja. Temeljni namen in smisel demokratične in pravne države pa je organizirano urejanje zadev za račun in koristi državljanov. Vsakršno urejanje zadev je nujno vezano na načrtovanje za doseganje željnih ciljev. Terriu pravimo strategija, če je, odsotnost strategije imenujemo anarhija. Načrtovanje proračuna za leto 1996 lahko torej poimenujemo anarhija, saj vsebuje vse elemente odsotnosti strategije; je popolnoma enako, kot je bilo že leta 1994 in leta 1995, je način državno-plan-skega z elementi (vložki) tr-žno-planskega načrtovanja, ne pa tudi odraz tržno-gospodar-skega stanja. Očitno so načrtovalci proračunskega memoranduma za leto 1996 še vedno učenci in posnemovalci karde-ljanske plansko-gospodarske šole združenega dela, ki si ne postavlja vprašanj, kako denar zaslužiti, zanima jih samo poraba! Tudi sicer je proračun za leto 1996 povsem podoben proračunom iz prejšnjih let, podobno nepregleden in neprepoznaven, posamezne postavke se podvajajo, nekatera ministrstva zakrivajo postavke zbirne postavke. Ta predlog proračuna je zbir želja oziroma zahtev za zadovoljevanje potreb oblastne strukture; v njem je očitna odsotnost vsakršne razvojne strategije na vseh področjih proračunske porabe. Predlog proračuna je kljub izjemno visoko nastavljeni številki, ki se zažira v nacionalno substanco, naravnan na gašenje in dušenje stisk in brezposelnosti v volilnem letu, ter zagotavljanju sredstev za plače vedno številnejših državnih uradnikov. Proračun za leto 1994 je zagotavljal sredstva približno 12.000 upravnih uradnikov, predlog proračuna za leto 1996 pa že za preko 24000. Porast je več kot očiten, je zastrašujoč, še zlasti, če vemo, da imamo v državi 450.000 upokojencev, 130.000 brezposelnih in samo 430.000 zaposlenih v prihodkovnih dejavnostih ter 135.000 takih, ki neposredno bremenijo proračun! Državni proračun države Slovenije je integralni proračun, torej mora temeljiti na realnih prihodkih in odhodkih državnega zbora in Vlade z vsemi njenimi službami, podjetji, skladi in ustanovami, vključno z Banko RS. Ni dopustno, da skladi, ki se napajajo iz proračunskih sredstev poslujejo mimo proračuna za račun in koristi posameznih ministrstev. Če to delajo, je to zloraba proračuna! Kot dokaz razvojne zavrtosti in nesmiselne proračunske porabe bom navedel postavko 67 22 - (Poročevalec št. 44 list 47) Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost ministrstva za gospodarske dejavnosti. Znesek 7.085 milijarde SIT, ki bi moral biti namenjen kot razvojni prispevek prodornim, bo končal v breznu by pass projektov tipa Vukoman Zarič -TAM in podobnih. Drugi primer: Pozicija 105 Investicije - javni zavodi in usta- nove (Poročevalec Št. 44, str 98): ministrstva za šolstvo in šport predvideva 3.433 472 000 SIT. Po določilih Zakona o izvrševanju proračuna je investitor za vsako investicijo v družbeno infrastrukturo oziroma v objekt družbene rabe pred pridobitvijo sredstev dolžan predložiti investicijski program. Zakon o izvrševanju proračuna torej predpisuje obvezno navedbo investicije za oceno stroškov, sicer ni mogoča uporaba proračunskih sredstev. Ministrstvo za šolstvo in šport očitno meni, da zanj ti predpisi ne veljajo, da je zanj dovolj nekakšen zbirnik, sredstva pa bo ministrstvo razdeljevalo po zgolj njemu poznanem ključu strankarskega prijateljstva!!?? Če seštejemo vse v predlogu proračuna (Poročevalec št. 44/95) zapažene napake in namerne skrivalnice, smo lahko upravičeno zaskrbljeni, ko Državni zbor in njegova delovna telesa tako lahkotno in neodgovorno sprejemajo strahotno površno in nestrokovno pripravljen predlog proračuna. V volilnem letu 1996 si to velja zapomniti! Povsem točna je torej bila ugotovitev v članku »Volitve so praznik za demokracijo« v novembru 1994, ko sem izrazil trditev, da je vsak naslednji zakon slabši od predhodnega, saj skoraj ni več zakona, ki bi bil pripravljen in sprejet skladno z načelom 153. člena Ustave RS, ki zapoveduje usklajenost zakonskih aktov med seboj in skladnost z Ustavo. Upam in želim, da bodo volitve v letu 19% predčasne in da bodo izvedle temeljito čiščenje z vevnico spomina in pravičnosti. PAVEL OCEPEK V gorah pod južnim nebom (6) OtokTaquila Čolnarja sta nas potem odpeljala še 24 km daleč po jezeru na »ta pravi« otok Taquila, ki leži sredi globokih voda sinjega jezera. Bolj izobraženi čolnar in tudi naš vodič je razlagal resnice in legende jezera. »Nekoč ob sončnem vzhodu je na to višavje prišel velik, močan in duhovno bogat človek. Višavje je spreminjal v gore, gore v ravnine in ravnine v doline. Ko je doline napolnil z vodo in ustvaril jezero, je ljudem naročil, naj delajo in naj bodo dobri med seboj. Potem je odšel...« »V jezeru je več vrst rib in ene med njimi so čudodelne. Kdor jć njihovo meso, postane moder in bolj pameten od drugih...« Od čolna do vrha otoka smo našteli štiristo stopnic. Mlade Indijanke so nas med hojo prijazno okrasile z dišečo vejico otoške rastline in pisano zapestnico v izraz dobrodošlosti.Tudi ta njihov običaj nas je stal nekaj drobiža. Otok je velik nekaj kvadratnih kilometrov, na njem živi Okrog 300 prebivalcev. Drugačni so od otočanov Uroša, saj jim otok nudi drugačne pogoje. Na otoku ni cest, ni elektrike, hotelov in vode, ki jo še vedno koristijo iz jezera. Turisti prenočujejo v domovih domačinov, ki so zgrajeni iz otoškega kamenja in glinaste opeke, pokriti pa z zarjavelo pločevino. Hiše so po vsem otoku, v središču, kjer je cerkev, gostišče in trgovinice, smo se ustavili tudi mi. Na razglednem mestu stoji lesen drog, na njem pa smerokazi z razda- ljami do nekaterih mest sveta: Moskva 12548 km, Jeruzalem 12280 km, London 10.035 km, Sidnev 13027 km, Lhasa 17506 km, Berlin 10944 km. Škoda, ker nismo vedeli, koliko je od tam do Kamnika. Rdeča zemlja na otoku je velik kontrast sinji modrini jezera in zasneženih šesttisočakov Co-dilliera Real na obzorju Bolivije. Na tem otoku tkejo in pletejo najlepša ročna dela v Peruju. Posebna zanimivost otoških prebivalcev je, da ženske tkejo, moški pa pletejo. Videli smo jih. Ves otok je prekrižan s stezami in potmi, skromne njivice pa so v kamnitih ogradah. Lepa prispodoba dalmatinski otokov. Edina pomembna drevesa so evkaliptusi. Otočani so se že pripravljali na svoj pomembni avgustovski praznik darovanje Materi Zemlji, ki se imenuje Paccha Mama. Razen ovc na otoku ni živine, zato polja obdelujejo ročno. Vrh otoka je visok okrog štiri tisoč metrov,, zato so neaklimatizirani turisti imeli glavobole in hude težave z dihanjem. Nas so presenečeno opazovali, ker smo skoraj drveli mimo njih proti vrhu. Nebo nad otokom je bilo jasno. Marjan, Janez in oba Ceneta smo sedeli na najvišjem vrhu otoka. Modrina voda največjega in najvišje ležečega jezera na svetu se je na večno oddaljenih obzorjih dotikala neba, otok Taquila pa je kot mogočni kralj bedel nad eddin-stvenim, (še) neokrnjenim paradižem sveta. Počutil sem se veličastno, vedel sem, da tu ne bom stal nikoli več. Odšli smo. Malo pod vrhom smo srečali mlado Indijanko z otročičkom v volnenem svežnju na hrbtu, ob njej pa je stalo dekletce prižasto od umazanije. Dal sem ji bonbone in rekel v lepi slovenščini: »Ti ti kaka!« Pred odhodom z otoka sem stopil v jezero in pobral droben vulkanski kamen, ki so ga jezerski valovi tisočletja brusili na obrežju. Odpeljali smo se nazaj v Puno, štiri ure daleč. Naš čoln je očitno puščal vodo, ker jo je čolnar večkrat izlival v jezero. Mi smo bili v vetrovkah, ker je bilo presneto hladno, čolnarja pa sta goloroka dokazovala, da sta utrjeni indijanski grči. Ura je bila pet popoldne. Sonce se je spustilo že nizko nad obzorje. V Peruju je bil ta dan petek popoldne, 21. julij 1995., v Kamniku pa je bila ob tem času točno polnoč in pričela se je sobota,22.julija 1995.TO ni nič posebnega, je le časovna razlika. Kakor za koga. »Možje,« sem oznanil prijateljem, »ta hip mi je števec pokazal dvainšestdeset. Če vagam že toliko, ne vem, ker sem še vedno peresno lahek, vem pa zagotovo, da sem ta trenutek postal star šele dvainšestdeset let.« »Ne verjamem,« pravi Cene, »važn je da bo zvečer luštn.« Ni teklo od mize, nazdravili in prigriznili pa smo na preteklo, sedanje in prihodnje prijateljstvo v restavraciji St. Pedro ob lepih perujskih melodijah. Doživel sem še en drugačen rojstni CENE GRIUC (se nadaljuje) 7. DECEMBRA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 9 Leta 1945. (3) Po spominih zapisal Milan Windschnurer Ko hitimo skozi naše mesto po opravkih, ne opazimo njegovih lepot in lepot njegove naravne okolice. Naj nas na to spomni slika, ki zajema Kamnik z zanimive perspektive, z mogočnim pobočjem Starega gradu v ozadju, s starimi mestnimi strehami v ospredju in s kamniškim simbolom - Malim gradom. VERA MEJAČ Obveščanju ob rob V našem lokalnem časopisu, Kamniškem občanu, se kljub tankoćutnosti urednika pri spremljanju dnevnih dogodkov v občini Kamnik dogodi, da določene informacije ne pridejo z našim štirinajstdnevnikom, ki izhaja tudi na račun davkoplačevalcev, v vsako hišo. V mislih imam dve zadevi, ki sta bili nedolgo tega obravnavani v občinskem svetu. Volivci so nam, svetnikom občinskega sveta z volilnimi rezultati izkazali določeno zaupanje, zato je po mojem občutku in odgovornosti, ki jo imamo do svojih volivcev, prav, da se v občinskem svetu prizadevam za razvoj področja občine, ki ga zastopam. Prva zadeva, ki jo želim osvetliti, je povečan promet z motornimi vozili v vasi Moste, še zlasti je problematičen odsek na relaciji od mosta čez potok Tunjica do križišča pri gostilni Kralj. Na 9. seji občinskega sveta smo svetniki: Vinko Ovijač, Anton Špenko in Stane Zamik svetnikom občinskega sveta dodobra predstavili prometne zagate na tem delu regionalne ceste. Poslanska skupina LDS je ugotovila, da je občinska komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu povsem pozabila obdelati in obelodaniti prometno situacijo območja zahodno od Kamnika. Predlagali smo strokovni pristop k reševanju te problematike. Menili smo namreč, da je potrebno na kritičnih mestih opraviti štetje prometa, na ta način argumentirano ugotoviti spremenjene prometne tokove, pripraviti elaborat z ustreznimi rešitvami in tako argumentirano nastopiti pred državnimi organi za takojšnjo ureditev zatečenega stanja. Po našem mnenju so se prometni tokovi bistveno spremenili s pri- četkom izgradnje severne ljubljanske obvoznice, saj se je na obravnavanem območju očitno povečal promet in je v konicah zelo težko prečkati križišče pri gostilni Kralj, saj je za primer vrsta čakajočih motornih vozil iz smeri Vodice skorajda do konca vasi Žeje. Navedel enkrat v predlogu proračuna za leto 1996 uvrščene naslednje investicije, semaforizacija dveh kamniških križišč, na Cankarjevi cesti in na »železnem« mostu, ter povezovalna cesta Gorenjska-Štajerska. Kot mi je znano sta projekta za sanacijo mosta čez Tunjico in ureditev križišča pri gostilni Kralj pripravljena in čakata na realizacijo. V tem trenutku verjetno ni računati na njuno realizacijo, saj bi s tem ustvarili dodatne obremenitve prometa na dru- Pojasnilo urednika V želji, da bi bili pri obveščanju o odločitvah na seji občinskega sveta čimbolj aktualni, smo v 19. številki Kamniškega občana, ki je izšla naslednji dan po 9. seji občinskega sveta, ta je trajala do 20.15, objavili krajši povzetek uvodnih obrazložitev, v celoti pa povzeli sklepe občinskega sveta v zvezi s predlogom za izdajo soglasja k lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Vranskc-Blagovica. Preko noči in tudi zaradi omejenega rezerviranega prostora v tiskarni ni bilo moč povzeti tudi nekajurne razprave ter navajati posameznih mnenj in predlogov svetnikov. O problematiki na področju Most jn Komende, ki jo omenja g. Zamik, pa smo v zadnjem času večkrat pisali, tudi s fotografijami križišča, mostu, ceste, ki jo spodjeta Pšata, razbremenilnika itd. Objavili smo tudi skoraj vse pobude svetnikov V. Ovijača in A, Špenka. Morda bi poslanski klubi, kadar menijo, da je to potrebno, tudi sami dodatno predstavili svoje poglede in predloge v zvezi s posameznimi problemi v občinskem glasilu. Žal se te možnosti zelo redko poslužijo. ■•;'*■■ FRANC SVETEU sem že, da do podobnih ugotovitev ni prišla niti pristojna komisija niti za promet z motornimi vozili pristojni organi, zato se zna zgoditi, da ne bomo deležni takšne pozornosti pri reševanju prometnih zagat, kot jo bodo ostali deli naše občine. Že to, da niti z enim stavkom nismo deležni zapisa problematike tega dela regionalne ceste v lokalnem časopisu, da misliti, da smo pri reševanju prometne problematike nekako odrinjeni, čeprav so težave s področja prometa pri nas morda najbolj kritične. Kot mi je vedel povedati poslanec LDS v državnem zboru, Maks Lavrinc, so za- Trgovina z obutvijo Suline Kamnik, Maistrova 3, tel. : 817-546 OBUTEV ZA VSO DRUŽINO - ženski modni gležnarji - otroški in moški topli čevlji - copati (živalice 890 SIT) - GORETEX od št. 25 do 42 (4.990 SIT do 6.800 SIT) Vsem našim strankam In drugim občanom voščimo vesele in lepe božične ter novoletne praznike! TRGOVINA ZGUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Kamnik, Šutna 64, tel./faks: 812-962 V pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov vam nudimo veliko izbiro: - univerzalne avtoprevleke po zelo nizki ceni 3.200 SIT - avtotepihi - gumijasti škornji - samolepilno tesnilo za okna in vrata - cevi - PVC, guma in aluminij - ter še mnogo drugih artiklov Plaćilo na 2 Čeka nad 3.000 SIT ali 5% popust za gotovinsko plačilo. OBIŠČITE NAS! gih odsekih v smeri proti Ljubljani. Lahko pa bi vsaj začasno, za čas izgradnje severne obvoznice in avtoceste, torej za razdobje približno dveh let, semaibrizirali križišče in omejili vožnjo s tovornimi vozili na relaciji od gostilne Kralj do gostilne Rajovec. Pri tem opozarjam še na neuradno slišano informacijo, da denar iz državnega proračuna za leto 1995 za ureditev križišča v Podgorju - na Korenovi cesti nedotaknjen čaka na eventualne porabnike. Do danes nisem opazil, da bi se na tem križišču pričela dela in s tem koriščenje proračunskih sredstev v višini 9 milijonov SIT. Tudi druga zadeva se tiče cest. Gre za lokalno cesto skozi vas Su-hadole, ki je v sila slabem stanju. Pri obravnavi predloga odloka o »komunalnih« taksah, to so takoi-menovane dajatve, ki poleg cen komunalnih storitev, katere nadzoruje država preko svoje vlade, dodatno obremenjuje naše žepe, sem predlagal, da se kot renta za »smetiščno« jamo v k.o. Suhadole za obnovitev in razširitev ceste skozi Suhadole nameni del zbranih sredstev od pobranih taks. Moj predlog je delno podprl Vinko Ovijač, ki je menil , da se mora navedena cesta urediti, vendar ne s sredstvi iz naslova rente in to podkrepil s trditvijo, da krajevna skupnost Moste že osem let ni prejela nikakršnih sredstev za ureditev cest in podobno. Pogajalska skupina občinskega sveta je razpravo svetnikov iz komend-skega konca preoblikovala v sklep, da se pri pripravi proračuna občine Kamnik za leto 1996 nameni za komunalne programe krajevni skupnosti Moste iz naslova rente, 5 milijonov SIT. Če bo med temi programi tudi lokalna cesta skozi vas Suhadole, bomo videli prav kmalu. V zapisniku obravnavane točke občinskega sveta je pomotoma izpadla moja konkretna pobuda, zato sem na to opozoril na naslednji seji občinskega sveta, ki je sprejel dopolntiev zapisnika, hkrati pa sem ošvrknil predstavnike sredstev javnega obveščanja, med katerimi so bili tudi novinarji, ki so nevede na podlagi slišanega pisali ali pa ne o zgoraj omenjenih težavah, ki pestijo državljane zahodno od Kamnika. STANE ZARN1K Tedni množičnih usmrtitev Pripadnikom partizanske vojske (JA) so se pri nas že od 10. maja dalje vdajali tudi ti ostali ubežniki (četniki, ustaši, njihovi civilni sopotniki). Teh skupin ujetnikov pa, za razliko od ujetih nemških vojakov, v Kamniku takrat skorajda ni bilo videti. Če je bilo le mogoče, so bile te prikrite očem javnosti. Zakaj? Danes je seveda odgovor na dlani. Tem ljudem očitno že od vsega začetka ni bil namenjen status vojnih ujetnikov - bili so določeni za likvidacijo. Takrat, torej po koncu vojne, se je na Kamniškem pričela strahotna morija - takšna, kakršne naši kraji v svoji zgodovini ne pomnijo. Po spominih so se ti grozljivi dogodki odvijali takole: že 10. maja je bilo približno 200 m jugovzhodno od sedanje spodnje postaje žičnice na Veliko planino postreljenih za 2 kamiona ranjenih ustaše v. 11. maja so na Cu-zakovem (Sveščkovem) travniku ob takratnem bajarju (danes na kraju južno, blizu cistern, ki stojijo ob Titanu, oz. severno od hale »Svit«) pobili več sto ljudi. V tem času je XV. divizija zajela večjo skupino, predvsem Hrvatov. Ti so prišli s štajerske strani prek Črnivca. Vse so zaprli v barake ob spodnji železniški postaji v Kamniku. Pri Šmartnem je bilo zajetih več t.i. hrvaških domobranov, med njimi so bili tudi civilisti in tudi slovensko govoreči ljudje - bojda s Kočevskega, saj je nekdo izmed njih pred streljanjem zaklical po naše: »Najprej nas sodite, nato morda šele streljajte!« Vse te (bilo jih je približno 250 do 300) so v nedeljo, 13. maja postrelili v Jevniku pri Sidolu. Te jevniške, z bencinom polite in napol zažgane razpada- joče žrtve, so nato samo obsuli s prstjo. Za to delo so uporabili nemške ujetnike pa tudi prisilno mobilizirane okoličane (nekateri od teh so še živi). Iz barak ob postaji, kamor so dovažali še vedno nove begunce, med njimi tudi Slovence, so v naslednjih treh dneh, vedno zgodaj zjutraj, vodili peš skozi Kamnik proti Kamniški Bistrici, zastražene kolone zajetih Hrvatov z ženami in otroki. Na Kopiščih so jih nato vse postrelili. V bivših nemških barakah ob postaji se je preostalih, že močno sestradanih zapornikov, začel polaščati velik obup. Upravičeno so slutili, kaj jih čaka. Stražarji so jih komaj še obvladovali in nekje med 18. in 20. majem so zaporniki na zahodni strani taborišča začeli lesti preko žične ograje. Poskušali so ubežati preko železniške proge in naprej v podgorske gmajne. Seveda so stražarji streljali nanje. Mnogo jih je končalo že na sami žični ograji, nekaj na begu in dvema naj bi uspelo uiti. Šestim žrtvam tega pobega pripisujejo grob severozahodno od domačije pri Medvedu v Podgorju. Zahodno od podgorske cerkve so tam še trije skupinski grobovi. V teh naj bi bili pokopani ustaški oficirji iz taborišča ob postaji.Te so v tistih majskih in junijskih dneh oz. predvsem nočeh pobijali v podgorskih gmajnah. Na vseh teh štirih grobiščih v Podgorju stojijo od lani, predvsem po zaslugi občinskih odbornikov iz strank slovenske pomladi, lepi železni križi. Enaka sta tudi postavljena na grobiščih pri Sidolu in v nekdanji drevesnici na Kopiščih. Streljanja ujetnikov iz taborišča ob železniški postaji so se nadaljevala nekako do konca maja. S kamioni so te ujetnike vozili v Kamniško Bistrico. Postrelili so jih v glavnem na Kopiščih in tam tudi pokopali. Za vse tam pokopane žrtve naj bi predhodno kopali množične grobove nemški ujetniki. V dolini Kamniške Bistrice je za sedaj ugotovljenih 7 skupinskih grobišč. Od teh so štiri (eni trdijo, da jih je pet) zelo velika na Kopiščih, kjer naj bi bilo več tisoč žrtev. Eno grobišče je blizu Kraljevega hriba in dve severno, blizu glavne ceste pod Šimnovim plazom (tam naj bi bilo pokopanih tudi okrog 30 domobrancev). Ne gre prezreti sporočil, da so bili v majskih in junijskih dneh tega leta, od Podgorja pa vse tja do Žej, na prenekateri kmetiji nastanjeni (npr. v Podgorju pri Makovcu pa pri Medvedu) borci še ene brigade JA. Po pripovedih naj bi to bila črnogorska Pro-letarska brigada. Na kmetiji pri Anžk, so imeli štab in sojenja. Tudi borci te brigade so izvršili vrsto usmrtitev. Žrtve, da so izbirali med t.i. nezanesljivimi iz lastnih vrst, dalje med od njih zajetimi četniki, ustaši, bežečimi civilisti; pošiljali pa naj bi jim žrtve tudi iz zaporniških barak. Tisti čas je v podgorskih gmajnah skoraj sleherno jutro odkrilo kakih 10 do 15 trupel, žrtev izvršenih pobojev v pretekli noči. Podobni podatki so tudi iz Žej. Te žrtve je bilo seveda potrebno pokopati, kar je predvsem zadelo bližnje kmete. Tako so nastala grobišča na Žurbijevi seno-žeti (v Podgorju) in na komend-sko-moščanskem območju v Ku-harjevem borštu, Sviščevi Jelši, Žmavcu... Nekaj pa jih je še, pravijo, v javnosti neodkritih. Ti množični poboji so trajali nekako do konca maja, srede junija. Vedo pa povedati, da so se usmrtitve dogajale še tudi kasneje, vendar v manjšem obsegu (vse v leto 1946). (se nadaljuje) Do kdaj še - nasilje brez odgovorov (II.) Pogovor odgovornega urednika Kamniškega občana s komandirjem kamniške policijske postaje, objavljen v Kamniškem občanu 23. novembra 1995, je v marsičem poučen! Že to, da je glavno pero občinskega glasila ponudilo svojo moč in vpliv pri razgrinjanju druge plati medalje od dogodkih na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometne varnosti v Kamniku, postavlja komandirja policije na pie-destal dobrih starih časov, ko si je uradna »avtoriteta* to lahko privoščila. Dokaz več, da kljub novim časom nekateri še kar uživajo privilegije starih in da jim ni potrebno neposredno pred obličje javnosti. Vsebina prispevka je en sam slavospev delu policistov, argumentiran z vsemi silnimi številkami in odstotki. Statistika o kakršnemkoli nasilju je za resne in odgovorne ljudi samo sprenevedanje, tiščanje glave v pesek, nojevska drla, kajti vsaka še tako majhna številka, ki govori o nesrečah, mrtvih, ranjenih in kaznivih dejanjih je strah in skrb vzbujajoča. Vsekakor pa ni nikoli sredstvo za poudarjanje uspeha! Naj glavni urednik še tako obrača plat medalje o pločevinasti nesnagi v mestu in bliinji okolici, je podoba neurejenosti in pločevinastega nasilja povsod enaka. S tem se strinja tudi komandir policijske postaje, a tako, da je tudi sam »tiho« naklonjen kršiteljem, ki jih uvršča med »sekundarne« in jih opravičuje s pomanjkanjem ustreznega prostora oziroma parkirišč! Komandir policijske postaje pojasnjuje, da so zadnji prispevki in kritike na račun dela policistov (objavljene v javnih glasilih in tudi v Kamniškem občanu) le »splošne trditve in ocene«, na katere pa on ne pristaja. Z zatiskanjem oči je tako zaščitil svoje podrejene delavce, hkrati pa tudi svojo nemoč za odgovorno organizacijo in delo policistov. Lahko še tako tišči glavo v pesek, opisani dogodki in objavljene fotografije govorijo drugače, mar ne?! Predvsem pa ni dovolj, da on zaupa svojim policistom. Zaupati jim moramo mi vsi, kar nas iivi v Kamniku in njegovi okolici. Gre za zaupanje okoli trideset tisoč ljudi. Že manjše število nezaupljivih občanov pa je dovolj, da se komandir policijske postaje poglobljeno uzre v svoje delo in delo podrejenih, kajti ni skrivnost, da se Z uradno »avtoriteto« ni pametno, še manj pa koristno javno in kritično soočati! Iz pogovora o krvavem dogodku na Šutni veje vzvišenost, podkrepljena z objavljenim pismom Marka Orožna na odprto pismo ministru Šteru. V Kamniškem občanu se z njim ni vodilo nikakršno dopisovanje in je objavljeno pismo le rep dogodkov brez glave. Dovolj bi bilo komandirjevo zagotovilo, da kamniški policisti v zadevo niso vpleteni. Tako pa je po nepotrebnem dregnil v nezaceljene rane svojcev. Ko se je treba braniti, ne izbira sredstev, to pa je zaskrbljujoče! Kako se je glavni urednik zares potrudil zlo-ščiti zgled in delo kamniških policistov na svojevrsten način, dokazujejo vsebine, postavljene v okvire prispevka. Smetana! Še posebno, če verjamemo zadnjemu odstavku prispevka, da je za redno delo v izmeni na voljo šest policistov. Ker pa so tudi policisti samo ljudje, sta včasih na delu samo dva!? Ali potem lahko verjamemo, da se bo »Policija vedno odzvala, kadar bo občan ogrolen v prometu ali zasebnem iivljenju«?! ali lahko verjamemo, da je bilo »za varnost 1. novembra v Kamniku dobro poskrbljeno,« če so bili kar štrije policisti na Žalah?! In to ob 10. uri dopoldne?! O semaforju pri Srednješolskem centru pa le toliko: res je nesodoben, če ga morata uravnavati najmanj dva policista! Ampak včasih ob najhujših jutranjih in popoldanskih konicah tudi ni nobenega! Je to tiste dni, ko sta na delu le dva policista?! Vem, da je delo policistov tetko in odgovorno. Mislim, da je delo tudi pošteno plačano in se jim šteje delovna doba s povečanjem. Delo lahko opravljajo samo odgovorni ljudje. Včasih so bili. Kolikor daleč mi seže spomin v otroštvo, so bili policisti nadvse spoštovani ljudje. Predvsem pa smo jim zaupali in smo se počutili varno ter neogroženo. Čeprav so časi divjega Zahoda le še legenda, bi bil pri vzdrževanju reda in varnosti kar dobrodošel kakšen pogumen, objektiven in skrben šerif. Takšen, ki bi zares Uvel s krajem in ljudmi. Da bi bil s svojim delom in osebnim življenjem globoko zakoreninjen v življenje krajanov predvsem zaradi zagotavljanja miru in varnosti, ne pa zato, da bi se pred njimi postavljal, javno in brez sramu obiskoval svojo družino med službenim časom, opravil kakšen družinski prevoz s službenim avtomobilom in tako dalje in tako dalje vse do neumnega pričakovanja, da jim bomo za delo, za katerega so plačani, še nadvse hvaležni. Če je delo organizirano s takšno toleranco, da na delu (lahko) manjkajo kar štirje policisti, se Bog usmili takšnega šefa, ki se s tem hvali in nas na svojevrsten in njemu lasten način prepričuje o požrtvovalnosti ostalih dveh! Kajti pomanjkanje ustreznega števila policistov na delu je prav lahko usodno! Razen če policisti vendarle imajo nadnaravno moč in so lahko hkrati na več krajih! Zloščena druga plat medalje o delu kamniških policistov me ni prepričala v to, da bo nasilja brez odgovorov - MANJ! IVANA SKAMEN GRUMUHZ 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 7. DECEMBRA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XLIII Jama Kofca Brezno in več sto metrov dolga jama na Veliki planini med pastirskim naseljem in Domžalskim domom, mnv približno 1520 m. Vhodno brezno je bilo znano že zelo dolgo in je preceej časa služilo za odmetavanje smeti, saj je Se danes med pastirji na Veliki planini živ izrek: »Vse kar crkne ali ni več uporabno, gre v Ko-fco.« Dokler je bilo tega še malo in je bilo domačega, naravnega izvora, še ni bilo tako hudo, saj je počasi izginevalo in ni bistveno onesnaževalo ne vode ne zemlje. S pojavo konzerv in nato še plastike pa je stvar postala bistveno slabša. Šele v zadnjih letih, ko se je okrepila ekološka zavest in je tudi poskrbljeno za primerno zbiranje in odvoz smeti, se je stanje začelo popravljati, čeprav je na vhodu še vedno preveč smeti in to ne samo starih. Vhod v jamo se začne z manjšim breznom, globokim dobrih 30 metrov. To privede v dvoranico, veliko približno 10 krat 10 metrov in visoko 15 do 20 metrov. Do tu je tudi vse nasmeteno in se da tja priti brez kakšne posebne jamarske opreme, čeprav so vrv, čelada, prižeme in posebna previdnost nujne. Nadaljevanje je v levem kotu. Strm in ozek rov vodi približno IS metrov navzdol in po njem se je možno gibati v začetku samo s plezanjem. Sledi nekaj metrov globok usad, ki se ga lahko preči s prostim plezanjem kar naravnost. Pozimi je na tem mestu vse ledeno in je prehod problematičen. Sledi približno 15 metrov globoko brezno v obliki vodnjaka z gladkimi stenami, široko 3 do 5 metrov. Z dna vodi v začetku relativno udoben vodo- VhodnJ del jame Kofca je še redao pobi smeti Foto.R POLLAK Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 825-484 BOŽIČNO-NOVOLETNA PONUDBA! Cenjenim krajanom in drugim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi vnaprej. Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 1996! MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILCEV ZASTOPANJE FIRME TKYSSEN 18 mesecev garancije. Zdenko Mihorič Zagorica 12/b, Stahovica tel.: 825-278 raven rov, dolg približno 50 metrov. Ta poteka v tenkoplastnatih črnih apnencih, ki se pod podplati lomijo, kot bi hodili po strešni opeki in je po svoje pravi čudež, da se ni vse skupaj že podrlo. Sledi ožji in nižji rov v kompaktni kamenini, ki mestoma zahteva plezanje. Ima nekaj meandrov, vendar se na nekaterih mestih tudi razširi, da si lahko človek lahko malo oddahne. Rov se nadaljuje naravnost, vendar postane tako ozek, da ni več prehoden, zato se je potrebno splaziti po odko-panem podoru strmo navzgor, da se pride do križišča. Jama se namreč razcepi na dva kraka. Desni krak vodi navzdol po mean-drastem rovu in zahteva tudi nekaj plezanja. Konča se z majhnim jezercem. V jami so kamniški jamarji raziskovali možnosti za oskrbo Velike planine z vodo, vendar je bila količina vode premajhna. Levi krak je spočetka ožji, me-andrast in orientacijsko zelo zahteven. Ravno tako je potrebno splezati navzdol in se skozi ožine splaziti v nadaljevanje, ki je zelo razgibano: pleza se gor in dol, čez udore, usade in druge odprtine. Rov se konča z dvorano, dolgo približno 30 metrov, široko 5 do 10 metrov in visoko čez 10 metrov. Ta dvorana je spet v črnih apnencih, kar daje obiskovalcu poseben občutek. Jama je dolga približno 1200 metrov in je v glavnem vodoravna, saj višina med najnižjo in najvišjo točko ne preseže 60 m. V njej ni nobenega posebnega kapniškega okrasja. Zaradi svoje barve, razteza se namreč v temno-sivem in črnem apnencu, deluje v nekaterih delih kar malo odbijajoče. V 60-tih letih tega stoletja so jo raziskovali ljubljanski jamarji, kamniški pa so jo pregledali ob koncu SO- tih let. ko so raziskovali celotno planoto Velike planine, iščoč možnosti za oskrbo z vodo. Jama ni prirejena za turi- stični obisk, saj zahteva poleeg krajših spustov in dvigov tudi precej plazenja. Že sam ogled dvoranice na dnu vhodne vrtače, brezna, je brez ustrezne opreme in znanja nevaren, saj so skale zaradi smeti, blata in vlage močno spolzke. DOSTOP: Jama je na približno 2/3 poti od Domžalskega doma proti pastirskemu naselju. Do nje najbolj preprosto pridemo od Domžalskega doma ali pa iz pastirskega naselja na Veliki planini. Od Domžalskega doma gremo najprej po označeni poti do ograje, ki deli Veliko in Malo planino. Nadaljujemo po isti poti naprej na pot, ki vodi z Velike planine na Malo planino južno od Domžalskega doma. Po poti še približno 500 metrov in nato desno navzdol mimo macesna z zlomljenim vrhom, do vrtače, ki je dober raztezaj pod potjo. Od Domžalskega doma približno 10 do 15 minut. Če se pripeljemo na Veliko planino z gondolsko žičnico, potem nadaljujemo s sedežnico (ali pa peš) do Zeleneega roba ali na vrh Gradišča. V obeh primerih gremo nato do pastirskega naselja na Veliki planini ali po cesti in poti z Zelenega roba ali po poti z Gradišča. Iz pastirskega naselja sledimo pot proti Domžalskemu domu do tretje vrtače pod potjo oziroma cesto. Tu zavijemo navzdol in po dobrem raztežaju pridemo dojame, brezna, kjer na eni strani rastejo smreke in je ograjeno s podrtim drevjem. Z Zelenega roba slabe pol ure, z Gradišča malo manj. Za dostop do vhoda v jamo poseben vodnik, razen če ni zelo goste megle, skoraj ni potreben. Ta bi bil koristen, če bi si hoteli ogledati še druge znamenitosti na Veliki planini. Za ogled jame pa je nujno ustrezno znanje, primerna oprema in jamarski vodnik. B. POLLAK na Dan slovenske samostojnosti, v torek, 26. decembra '95 v Športni dvorani v Kamniku. Rezervacija vstopnic, pojasnila in dodatne informacije: ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, POGLEJ IN SE ČUDI, KAJ VSE VAM V DECEMBRU IUTEBSHOP KAMMELEON NUDI * PESTREJŠO IZBIRO DARIL IN NOVOLETNIH OKRASKOV * ŽE ARANŽIRANA DARILA * UGODNEJŠE CENE IN PLAČILNE POGOJE * BREZPLAČNO ZAVIJANJE DARIL SPREHODITE SE PO ZASNEŽENI SUTNI IN OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO NA SADNIKARJEVI 4 Pri čarovnicah na sneženi Slivnici Bliža se konec leta in z njim zaključujemo tudi obiske v naših gorah, ki smo jih imeli v programu PD Kamnik za leto 1995. V soboto, 18. novembra, smo se planinci odpravili na obisk Slivnice, kjer naj bi domo-vale »čarovnice«. Slivnica je nad Cerknico, visoka pa je 1114 m. Vreme se je z nami pohodniki poigralo in skladalo z obiskom te gore na Notranjskem. Že med vožnjo od Logatca dalje je pričel padati sneg, ki je postajal vse bolj izdaten. V Cerknici smo začeli z našim pohodom. Snežilo je tako močno kot sredi najtrše zime, zato je bila vidnost zelo slaba. Kot da bi se čarovnice zarotile proti nam in hotele preprečiti nadaljevanje pohoda. Nad nas so poslale Še izredno močan veter, ki je posameznike zaradi močnih sunkov kar prestavljal. Vztrajali smo. Do planinske koče na Slivnici smo prispeli vsi - 40 nas je bilo. V koči Do Trojan smo se pripeljali z lastnimi vozili. Vsi udeleženci smo nadaljevali našo pot peš do Šent-gotarda in nato navzgor proti cilju. Pohod je organiziralo PD Zagorje kot vsakoletno planinsko prireditev. Megla nas je spremljala vse od Trojan dalje. Le za krajši čas se je megla razmahnila, a že takoj zatem zastrla razgled. Pot se je rahlo dvigovala vse do planinskega doma, ki stoji v zavetju pod samim vrhom. Megla nam ni dopuščala razgleda po okolici, ki je sicer zelo zanimiv in v lepem vremenu enkraten. Na tem pohodu smo bili skoraj vsi prvič, čeprav smo ta predel nekateri v prejšnjih letih že tudi obiskali. V Domu smo prijavili naš pohod, vtisnili žige in posedli, veliko pa jih je ostalo kar zunaj, ker ni bilo preveč hladno. Topel čaj in krajši počitek po nekaj več kot dveurni hoji je bil kar , dobrodošel. Tu smo se srečali z znanci in prijatelji, na kratko z Postavljamo se od Doma na Slivnici smo našli zavetje, topel čaj in se dodobra spočili po skoraj dveurni hoji. Vreme se je izboljšalo. Snega je bilo že kakih 15 cm, na samem vrhu pa več kot 20 cm. Vrh je nekaj minut dalje od koče. Najbolj vztrajni smo bili tam. Prenehalo je snežiti, odprl se je tudi pogled na bližnjo okolico. Lepo je bila vidna cerkniška dolina z okoliškimi vasmi in hribovjem Velikega Javornika. Jezera pod nami je bilo zelo malo. Nedolgo zatem smo po isti poti hodili navzdol. Hoja je bila kar, prijetna in tudi nekoliko toplejše' je postalo, zato smo bili vsi udeleženci s pohodom zadovoljim, kljub snegu in vetru. Na tej za ta čas primerni planinski točki so bili med nami le redki, ki so čarovnice že obiskali, za vse, ki so bili tu prvič, pa je bil pohod že kar enkratno zimsko doživetje. Po krajšem postanku v Cerknici in po nekaj več kot triurni hoji smo se rahlo utrujeni in zadovoljni vračali v Kamnik. Pohoda na Čemšeniško planino, 1206 m, se je v soboto, 26. novembra 1995, udeleležilo 40 planincev. Ta pohod smo organizirali kot alternativo pohoda na Menino planino, ki je bil v letnem programu. Zaradi snežnih razmer bi bil pohod na Smre-kovec kar preveč zahtevna tura. njimi pokramljali in se že odpravili nazaj. Hoja po isti poti navzdol je hitro minila. Vsi smo brez vsakih nezgod prispeli na Trojane. Mnogi med nami smo pred odhodom kupili še znane trojanske krofe, takoj zatem pa smo z našimi konjički že odbr-zeli proti domu. V teh jesensko zimskih dneh do konca leta nas čakajo še pohodi na Tišje, Javor-nik nad Črnim vrhom in kot zaključek še pohod na Kostavsko planino nad Tuhinjem v nedeljo, 17. decembra. Na vse te pohode bomo planinci, pa tudi drugi, odšli, saj vsi radi preživljamo dneve v zdravem naravnem okolju. STANE SIMŠIČ AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILKA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNAINE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! • olje 179,50 SIT • rozine (1/2 kg) 135STT • marmelada gartenland 264 SIT • marmelada 2,70 kg 840 SIT • sadni bonboni 70 SIT • bonboniere od 280 do 600 SIT • tunca ribe 185 g 151SIT • štajerske suhe klobase, 1 kg 975 STT • loška salama, 1 kg 1490 SIT • kava barcaffe, 100 g 156 srr • delikatesna kava, 200 g 272 srr • whisky great club 1470 SIT • zložljivi dežniki - ženski, moški 800 SIT • dežniki veliki, leseni 1200-1670 SIT • ženske hlačne nogavice 99-320 SFT • termo nogavice - izredna ponudba, samo 672 SIT • šamponi palmolive 202 SIT • prašek VVeisser Riese 631 SIT • vino grajska črnina 179 SIT • vino cviček 275 srr VE RONI K-1: Ni IG A L A P TWf KAMNIK, 26 DECEMBER 1995 7. DECEMBRA 1995 spori KAMNIŠKI OBČAN 11 Matej gre v Atlanto Največja želja vsakega vrhunskega športnika je udeležba na olimpijskih igrah. V letu 1996 bo na OI v Atlanti nastopil tudi Kamničan Matej Krumpestar s svojim lokom. Prav je, da ga vsaj malo spoznate. Matej se je z lokostrelstvom začel ukvarjati s svojimi 12. leti, to pomeni, da sedaj strelja že polnih S let. Že od samega začetka je bil navdušen za ta šport, kar je kmalu prineslo prve rezultate, saj je že kmalu začel osvajati prva mesta. Matej pravi, da mu lok pomeni vse in nič. Vse takrat, kadar stoji na liniji in strelja, saj brez njega navsezadnje sploh ne bi mogel početi. Nič pa takrat, kadar nanj gleda kot na predmet sestavljen iz ročaja, dveh krakov in tetive Matej je večkratni državni prvak, na svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji leta 1994 pa je zasedel odlično tretje mesto, kar je še danes najboljši lokostrelski dosežek v samostojni Sloveniji. Pri svojih 18 letih je z lokom videl že mnogo držav, kot so: Turčija, Francija, Italija, Švica, Anglija Indonezija in verjetno še katero drugo, ki je nisem naštela. Zanimalo, me je v čem je skrivnost vseh njegovih uspehov. Zatrdil mi je, da je vse v pozitivni energiji, da se moraš za uspeh truditi, razmišljati pozitivno o stvari in uspeh je tako zagotovljen. Pravi, da je to moto vsakega športa. Gledalca, ki spremlja tekmo, običajno zanima, na kaj misli tisti trenutek, ko stoji nemo za-zrt v točko niča med posameznima streloma in kaj takrat, ko ima napet lok, preden ustreli. Matej pravi, da bo strel najbolj uspešen takrat, kadar mu uspe med strelom misliti na popolnoma nič. Meni tudi, da je v tem glavna skrivnost, zakaj so Korejci v tem športu velesila. Njihova modrost namreč pravi: »Pred strelom in po strelu je nekaj, med samim strelom ni nič!« Za vse dosežke v športu pa se je potrebno nekaterim stvarem odreči. Ko pa gre za vrhunski šport, je odrekanja gotovo veliko. Matej pravi, da včasih odpade kakšen dopust, zabava ali disko. Največje odrekanje pa začuti, ko sredi največje sezone dobiva razglednice od prijateljev iz raznih počitniških krajev, on pa stoji na strelišču in včasih v najhujši vročini strelja tudi po 7 ur in več. Toda takoj v naslednjem stavku mi pove, da se vse to povrne z uspešnimi tekmovalnimi rezultati. Urnike treningov in njihovo razporejanje, kot tudi samo treniranje je že od samega začetka v rokah njegovega trenerja Borisa Jemca, s katerim se odlično razumeta. Kljub temu, da je vrhunski športnik, pa je Matej v zasebnem življenju čisto navaden zemljan z različnimi življenjskimi, cilji in ambicijami. Med prijatelji ni nikoli nobenega zavidanja, saj ga imajo vsi za njihovega Mateja, pravega prijatelja, ki ni- Zdravko Slevec, kapetan moštva NK Kamnik: Želeli smo več! Soigralcem in navijačem znan po imenu »Buljan«, gradbeni tehnik, profesor telesne vzgoje, o sebi, nogometu in prijateljih Mekinje. Jesenski veter ra-znaša listje. Vsakodnevno vrvenje na travniku stadiona je zamrla Delovanje v klubu pa je prenehalo le navidez. Aktivnosti odbornikov in treningi v telovadnicah se bodo odvijali tudi pozimi. December je čas računov, planov, pogovorov in komentarjev. Naslednjega smo zabeležili: »7. mestom igralcem pomeni manj, kot smo pričakovali. Želeli smo več, pripravljali smo se zavzeto. Bili smo neučinkoviti, nespretni pred nasprotnikovimi vrati, zlasti v Kamniku. Morda je vzrok razsežno igrišče. Bolje je bilo v gosteh. Ožji prostor, enostavnejša taktika.« Zdravko Slevec. Kapetan moštva. V pionirski ekipi od leta 1974, trener Franjo Vu-grinec. Član mladinske ekipe leta 1981, ki je prišla v finale Slovenskega mladinskega nogometnega pokala. Na Centralnem stadionu so klonili pred mariborskim Železničarjem šele po enajstmetrovkah. Član mladinske reprezentance SRS 1981-82. Nato v moštvu NK Kamnika, NK Stola in sedaj spet NK Kamnika. »Šport mi pomeni koristno dopolnilo prostega časa. Vanj meje pripeljala otroška družba s Perovega. Za obiske lokalov in diskotek potem ni bilo več čassa. Ni mi žal. Šport mi sprošča napetosti v službi in ži- vljenju.« Zdravko zanj vedno najde čas. Kljub službi in hčerkama Sandri in Urški. Spominja se »boljših časov«, ko je klub skrbel za nabavo opreme in kosilo po tekmah, danes pa: ».... skromno in prijateljsko. Prijatelji smo tudi izven igrišča. Veseli me, da vztrajno delajo tudi najmlajši. Mladinci in kadeti so jesenski prvaki, starejši dečki so sedmi. Za prihodnost kluba, vsaj kadrovsko, ni bojazni.« Kot profesor športne vzgoje na OŠ Frana Albrehta je sposoben ocenjevanja strokovnega dela v klubu: »Člansko moštvo je homogeno, z dobro tehniko, toda z enolično taktično postavitvijo. Avtoritativni trener Mandič taktike ne more menjati zaradi tega, ker igralci s potekom prvenstva vse slabše obiskujejo treninge. Upravičeno. Jeseni moramo pričeti s treningi že ob 15. uri, fantje pa so takrat še v službi in šoli. Drugi športi so v prednosti zaradi telovadnice. Tam ni dežja, blata, zmrzali, vedno je svetlo in toplo. Telesno smo doro pripravljeni. Upam, da bo vključitev mlajših igralcev prinesla osvežitev.« O prihodnosti kluba: »Želja je nastopanje v 3. ligi, toda trenutno ni možnosti. Organizacija in denar. Klubu-je potreben dolgoročni načrt, urejeno financiranje in - dober srednji napadalec. Uprava kluba naj bo iniciativna, igralci se bomo držali njenih usmeritev in ji ob tem pomagali.« O NK Komendi: »Slab start, nato serija brez porazov. Čestitam. Spomladi jih čakamo v derbiju!« O sebi: »Nerad, naj drugi...« Simpatizer kluba Ivo o »Bu-ljanu«: »Ko na igrišču vključi vse motorje, moštvo melje. Športnik. Vzornik.« Tak je danes NK Kamnik in to je njegov kapetan. Zdravko Slevec. M. M. koli ne zataji. Njegove rezultate vedno sprejemajo z vzpodbujanjem. Enako vzdušje vlada tudi na treningih, saj se v LD MAMUT, kjer strelja že od njegove ustanovitve, z vsemi odlično razume. Matej bo v Atlanti, če bo šlo vse po načrtih, 20. julija 1996 na otvoritveni slovesnosti, tekmovanja pa se začnejo 28. julija. Nastopil bo v olimpijskem slogu posamično in v ekipi s Samom Medvedom in Petrom Kopri vnikarjem. Priprave na olimpijado pa že tečejo s polno paro. Matej od olimpijade pričakuje čimboljšo uvrstitev in uspešno predstavitev naše države svetu. Tudi mi ga v Atlanto pospremimo z najboljšimi željami in mu veliko uspeha v njegovi nadaljnji športni karieri zaželimo z lokostrelskim rekom. VSE V ZLATO! PETRA UDOVČ Kamničani najboljši v regiji V oktobru je bilo organizirano tekmovanje upokojencev športnikov in športnic. Pomerili so se v baHnatiju, kegljanju, streljanju in šahu. Tega tekmovanja so se udeležili v polnem številu tudi Kamničani, moški s petimi in ženske s štirimi ekipami. Rezultati, doseženi na tem tekmovanju, so za Kamničane nadvse ugodni. Dosegli so nasleddnje: Ženske ekipe: 1. mesto v streljanju z MK puško (5 ekip) 2. mesto v streljanju z zračno puško (6 ekip) 2. mesto v balinanju (4 ekipe) 4. mesto v kegljanju (S ekip) Med posameznicami je v streljanju z MK puško Pavla Košir dosegla 1., Mira Podgornik pa 2. Andreja Mali na smučeh po Skandinaviji Marsikdo se verjetno sprašuje, zakaj imamo radi šport. Na to vprašanje bi vsak, ki se ukvarja z njim, odgovoril malce drugače. Večina bi omenila vznemirljivost, sproščenost, dobro počutje, uživanje na robu nevarnosti, naravno okolje in še ena lepša plat športa je - spoznavanje novih krajev in ljudi. Kraje, ljudi in še kaj je na daljnem severu, domovini nordijskega smučanja, v novembru spoznavala Andreja Mali, ki se je z reprezentanco smučarskih tekačev udeležila dvotedenskih priprav v kraju Idrena Švedskem. Poleg naslednikov in naslednic bloškega smučanja so tam trenirale tudi reprezentance iz Švice, Avstrije, Nemčije, Francije in nekateri posamezniki iz drugih dr-■žav.kisov tem kraju našli idealne razmere za zadnji zaključm del priprav pred tekmovalnim delom sezone, veliko tudi s pomočjo od zgoraj. Seveda so se Švedi trudili tudi z izdelavo umetnega ssnega, kar jim je omogočalo dovolj hladno vreme. V posameznih dneh seje temperatura spustila na 20 stopinj pod ledišče. Zadnji dan pripra v so naši reprezentanti nastopili na prvi tekmi vsezoni. Ta je preizkus dela po dolgem pripravljalnem obdobju, ki ga bo treba vnovčiti v naslednjih štirih tekmovalnih mesecih. Prva tekma je novo iskanje, nova tekmovalna trema tako pri tekmovalci kot pri trenerjih. V Brokswallavami so poleg Sre-dnjeevropejcev, ki so bili tam na treningu nastopili tudi tekači iz Norveške in seveda domačini Švedi Na prvi tekmi so se tekačice pomerile na 5 km dolgi progi v klasični tehniki. Za Andrejo Mali je TRETJE mesto na tem Broksvallamaloppetu zelo lep dosežek in hkrati lepo darilo za 18. rojstni dan, ki gaje praznovala v tistih dneh. Od nje sta bili hitrejši le Nemka Wilhelmova in Švedinja Wik. Seveda Andreja sedaj ne bo slavila in počivala zaradi dobrega vtisasprve tekme, ampak bo še naprej »grizla« na treningih, saj je glavni cilj sezone mladinsko svetovno prvenstva Glede na dobre FIS točke bo lahko nastopila tudi na katerem izmed tekmovanj za svetovni pokal v nam bližnjih državah, ki so Andrejinekoliko bolj pri srcu kot mrzli, polarni kraji. Severna Skandinavija je pač pusta, enolična, redko naseljena in oddaljena pokrajina, saj je do snega na severu vsaj30 ur in nazaj domov 36 ur vožnje s kombijem. Edina dobra lastnost bi lahko bila, daje dežela snežena. In kdaj bo sneg pri nas? Ob božiču, boste rekli. Bližajo se najlepši dnevi leta, posebno za otroke. Ob tem je Andreja povedala, da domačini že izbirajo najvzdržljivejše severne jelene, da bodo tudi k nam pripeljali Miklavža, Božička in dedka Mraza. Na saneh ? METOD MOČNIK PROLOCO ŠPORT KAMNIK Glavni trg 26, Kamnik, tel.: 817-641 PROMOCIJA KOLES LETNIK 19Š& (5% popust koles I. 96 ojo 20. decembra) - UGODEN NAKUP KOLES L 95 - SNOWBOARDI IN VEZI HOOGER - DRSALKE BOTAS, HOKEJSKE PALICE... - OBLAČILA IZ TERMOVELURJA: jakne, kape, šali... - SCOTT-ov ZIMSKI PROGRM * smučarske palice * smučarska očala : * smučarske rokavice * toplejša kolesarska oblačila § | Sedaj je pravi čas, da poskrbite za Vaše kola mazanje, popravilo- Delovni čas: PQtt-P««k: 9M? UR* VABLJENI! JM ArtjSJ d. o. o Ljubljanska 31, Kamnik, tel.: 815-349 Nudimo vam: -gradbeni material - inštalacijski material - izolacijski material - keramične ploščice - notranja vrata... V decembru vam nudimo 5r-tM popust! Delovni čas: od 7. do ia ure, ob sobotah od 7, do 13. ure. mesto med 15 tekmovalkami. V streljanju z zračno puško pa je M. Podgornik dosegla 6., Julka Flerin 7., in Pavla Košir, 8. mesto med 17 tekmovalkami. Moške ekipe: 1. mesto v streljanju z MK puško (6 ekip) 2. mesto v šahu (8 ekip) 4. mesto v streljanju z zračno puško (6 ekip) 5. mesto v kegljanju (5 ekip) 5. mesto v balinanju (10 ekip). Med posamezniki je Franc Kerec v streljanju z MK puško osvojil 2. mesto, Peter Berton-celj 4. mesto itd. - med 36 tekmovalci. S temi rezultati so ekipe DU Kamnik v skupnem izračunu dosegle 1. mesto in zato bodo, čeprav z zamudo, prejeli tudi prehodni pokal ljubljanske regije. Ta prehodni pokal je bil na podelitvi v Ljubljani pomotoma dodeljen drugemu društvu. Na tem tekmovanju so kamniški upokojenci dosegli tako visoke rezultate, da so domov prinesli 5 pokalov, ki so oziroma bodo na ogled v društvenih prostorih. Redna vadba v različnih športnih disciplinah se je pri Ka-mničanih dobro obrestovala. Za take rezultate zaslužijo tudi sicer vso pohvalo in priznanje. STANE SIMŠIČ Nekaj kamniških udeležencev na prireditvi ob podeljevanju pokalov in priznanj v Ljubljani. Ženska odbojka 9. decembra za prvo mesto Kamniške igralke nadaljujejo z uspešnimi igrami v tretji ligi vzhod. Kamničanke so še naprej neporažene in si trenutno delijo prvo mesto na lestvici. V sedmem kolu so gostovale pri Granitu iz Slovenske Bistrice in zmagale s 3:2. Kamničanke so igrale veliko bolje, a se je še enkrat pokazalo, da v gosteh zmagujejo težje kot doma. Kamničanke so šele v timebreaku pokazale, da so veliko boljše in ta set dobile kar na 4. V osmem kolu pa so*doma igrale z Dravogradom. Polne dvorane so pričakovale enakovreden dvoboj, ki pa se je sprevrgel v popolno premoč Kamničank, ki so zmagale s 3:0. Dravograjčanke so bile enakovredne le v trenutkih, ko je domači trener dal priložnost vsem igralkam. Kamničanke so tako zabeležile že šesto zaporedno zmago. Med tednom pa so igrale tudi prvič v pokalu Slo- venije. Njihov nasprotnik je bila ekipa Lik Tilie, ki nastopa v prvi ligi. Kamničanke so v gosteh zaigrale dobro in kljub porazu 3:0 zadovoljile domače navijače in tudi Kamničane, ki so jih šli bodrit na tekmo. Povratna tekma jih čaka ta teden, cilj Kamničank pa je osvojiti vsaj en set. S tekmovanjem so pričele tudi kade-tinje, ki so na domačem turnirju zmagale proti Ljubljani in izgubile proti Šentvidu. Tako se jim zopet obeta finale ljubljanskega območja. Kamničanke vas na koncu vabijo na prvenstveno tekmo desetega kola, ki bo 9.12. ob 17 uri v telovadnici starega ZD. Med seboj se bosta pomerili še neporaženi ekipi Kamnika in Mežica. V predtekmi se bosta pomerili moški ekipi v tretji ligi - Kamnik 2: Triglav, za dekleti pa bodo igrali prvoligaši s Krko. Cico I. Kegljaške novice Z uvrstitvijo 1. moške ekipe v 2. državno ligo, kar je njen največji uspeh, ima KK Kamnik obe ekipi, to je moško in žensko ekipo ETE v istem rangu tekmovanja. Po polovici tekmovanja so igralke ETE Kamnik na devetem mestu, moški pa so peti. Z dokaj ugodnim razporedom v nadaljevanju tekmovanja lahko pričakujemo še boljše rezultate in dvig na prvenstveni lestvici ter zagotovljen obstanek v 2. ligi. Moška druga ekipa pa zelo uspešno tekmuje v 2. ljubljanski ligi in je s samimi zmagami in enim remijem prepričljivo prva, zato vsi pričakujemo njen prehod v višji rang tekmovanja. V organizaciji KK Kamnik se odvija tudi občinska rekreacijska liga, v kateri nastopa enajst ekip. Po petih odigranih krogih vodi ekipa K market s samimi zmagami. Lestvica občinske lige pa izgleda takole: 1. K. MARKET 4_4_0_0 +28 8 2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV 5-4-0-1 +18 8 3. STOL I. 4_3_1_0 +18 7 4. ZARJA 4-3-0-1 +14 6 5.VERONIOUE 4_3„0-l +14 6 6.K1K 5-3-0-2 + 8 6 7. STOL H. 5-2-1-2 + 4 5 8. OBRTNA ZBORNICA 4-2-2-2 - 2 4 9.ETA 10. ŽITO 5-0-0-0 -30 0 5-0-0-0 -34 0 11. KAM-BUS 5-0-0-0 -38 0 Do konca novembra se bosta odigrala še dva kroga, nato pa sledi daljša prekinitev zaradi BOŽICNO-NOVOLETNEGA turnirja. Na njem bodo sodelovali najboljši kegljači in kegljačice iz cele Slovenije ter gostje iz tujine. Med njimi bodo tudi državni reprezentance in reprezentantke. Turnir se prične 4. decembra in bo trajal do božičnih praznikov, ko bo finale. : Vabimo vse ljubitelje kegljanja, da si ogledajo najboljše ke» gljače in kegljačice. ',' BRANE MIHAJLOV 12 KAMNIŠKI OBČAN zanimivosti 7. DECEMBRA 1995 Kamniško pokopališče Žale s Kalvarijo ima eno najlepših leg daleč naokoli in je lepo urejeno. Zato upamo, da se bodo razmerja med novimi lastniki zemljišča in najemniki ugodno rešila. Na to vprašanje so nedavno opozorili tudi občinski svetniki. Konje Marjana Burja iz Črne pogosto vidimo na paši na pobočjih pod sv. Primožem. Marjan je velik ljubitelj konj, trenutno jih je pri hiši pet, zato je tudi to nedeljsko jutro namenil urjenju arabske kobile Žuže. Morda bi tudi na območju Črne in Gozda kazalo razviti jahalni turizem, povezan z ostalo ponudbo kmetij na tem območju. LPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA • PRODAJNA GALERIJA KERAMIKE TERA R&D TOVARNIŠKE CENE - UVOZ IZDELKOV IZ KITAJSKEGA PORCELANA - DROBNI IZDELKI IN POSODE DO 1,Sm VIŠINE - VAZE, SKODEUCE, POSODE ZA CVETJE IN DEŽNIKE - MAJOLIKE, KOZARCI, VRČKI, SVEČNIKI, PEPELNIKI - POTIČNICE, SKLEDE IN LATVICE RAZNIH VELIKOSTI - IZDELAVA NAPISOV IN IZDELKOV PO NAROČILU - UNIKATNE POSODE IN VAZE - SKULPTURE IN KERAMIČNE SLIKE MLAKA 4, 61218 KOMENDA TEL: 061/841015 BTC - ŠMARTINSKA 152 HALA A LJUBLJANA, TEL: 061/1852629 Božično novoletna drevesca Božični in novoletni prazniki se bližajo z vso naglico. Nazadnje nas na praznike opominjajo vsako leto bolj zgodaj praznično okrašene trgovine, s sijočimi umetnimi smrečicami, obloženimi s svetlečimi okraski. Tem se bodo pridružile še visoke »gozdne« smreke na večjih križiščih in trgih. Le kakšen dan pred prazničnim večerom ali na praznik sam si bo večina prinesla zeleni okras, pa naj si bo to vejica, venec, ikebana ali drevesce, tudi v svoje domove. Okrasili jim bomo, se ob njih veselili, praznovali, ko pa se bodo s presušenega drevesa začele osipati iglice, ga bomo odvrgli v smetnjak ali v najboljšem primeru z njim podkurili v peči. Drevesc, ki smo jih namenili za okras, resnično ne čaka lepa usoda. Ker pa si večina med nami ne zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smreko- » vih vejicah, si preberimo, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih dreves, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Poglejmo najprej ekološko plat sekanja dreves za okras in kaj pomeni posek tisočih in tisočih drevesc za gozdni ekosistem. Če so drevesa izbrana strokovno, v okviru nege mladega gozda, to za gozd ni škodljivo, ampak koristno. Drevesca se lahko pridobiva tudi na presekah daljnovodov in na zaraščajočih površinah. Izjema so jelke, ki se jih zaradi ogroženosti ne pridobiva za okrasna drevesa.Tisa je zaščitena in je zato pridobivanje kaznivo! Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se pozani-majmo, od kod prihaja! Kupimo raje takšna drevesca, ki prihajajo iz drevesnic ali presek daljnovodov. Posebej tista iz drevesnic bodo še bolj košata, kot če bi prišla iz gozda. Kupimo majhna drevesa ali pa le lepo vejo, saj mora dvometrska smreka rasti kar kakšnih deset, petnajst let, da se bo nato štirinajst dni sušila v našem stanovanju! Kupimo smrečico s koreninami, v loncu, da jo bomo kasneje preselili v naravo, vendar jo imejmo na balkonu ali vrtu, ker sicer spremembe okolja ne bo prenesla! Še bolje in lepše bo, če bomo okrasili kar lepo drevo pred hišo, lahko tudi listavec! Če se bomo odočili za umetno smrečico, pomislimo, da je izdelovanje takih dreves lahko okolju škodljivo, škodljivo pa je tudi, ko se hočemo plastičnega drevesa znebiti! Upamo, da je odveč poudarjati, da je prepovedano in kaznivo iti v gozd, izbrati košato smrečico ali dve, jih odsekati in Če smo se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo. Če drevesca izhajajo iz zasebnih gozdov, plombo pridobijo lastniki gozdov, če pa gre za gozdove v lasti driave, pa izvajalska podjetja, ki imajo pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lastniki gozdov luhko pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije (17. člen Zakona o gozdovih, Ur. L 30/93). Skupaj z odločbo Zavod za gozdove Slovenije izda plombe oz. nalepke za označevanje okrasnih dreves. Na plombi je označeno območje izvora drevesa (Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana) in leto 1995. Cena za posamezno plombo je 10 SIT. V ceno je vključen 5% prometni davek. Lastniki gozdov plačajo plombe ob prevzemu na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije z gotovino, s čekom ali s potrjeno splošno poloinico. Če telite podrobnejše informacije o pridobivanju okrasnih dreves, se lastniki gozdov lahko oglasite tudi po telefonu na krajevno enoto oz. revimemu gozdarju revirja, kamor sodi vaš gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in ostali, ki namensko pridobivajo okrasna drevesa, dobijo plombe na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Triaška c. 2, Ljubljana. Vsa okrasna drevesa, tudi tiste, ki so pridobljena v drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Označi se jih najkasneje na kamionski cesti oz. v drevesnici. Prodajalci okrasnih dreves na trgu morajo imeti izdane oločbe ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. veselo odnesti domov. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 15000 SIT (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz ali prodajo okrasnih dreves brez plomb pa je za pravno osebo oz. posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja - najmanj 100000 SIT (79. člen Zakona o gozdovih). Pa dovolj o kaznovanju, naj bodo naše misli rajši spodbudne, vesele, praznične! Zato na koncu dodajmo še idejo.kaj storiti s smrečico, s katere so začele odletavati iglice! Naj postane neke vrste ptičja restavracija! S podstavkom vred, vendar brez okraskov, jo postavimo ven, na vrt! Nato pripravimo posodice, v katere bomo dali hrano za ptice! Mešanico semen kupimo v trgovini, pripravimo lahko tudi kikirki, koruzo, posušene cvetove sončnic... Semena lahko zmešamo z lojem in tako pogačo damo v polovico kokosovega oreha, pa tudi lesene posodice, cvetličen lonček... Kikiriki nanizamo na tanko žico. Vse ptičje dobrote obesimo na drevo! Okrasna drevesca na tržnici ponavadi niso poceni, če pomislimo, da jim bomo imeli v sta-novnaju le nekaj dni! Če pa jih bomo delili nato še več tednov s pticami, se bo strošek obilo poplačal! Imeli bomo občutek, da smo naredili nekaj dobrega, tako za ptice kot za veselje otrok, morda pa se bomo naučili tudi kaj o pticah! Vesele praznike in srečno novo leto 1996 vam želi Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška c 2, Ljubljana Energetski kotiček Študentski klub Kamnik Vzdrževanje gorilnikov na tekoča goriva (4) Izgorevanje tekočih goriv je popolnejše od zgorevanja trdih goriv, zato je čiščenje kurišč manj pogosto. Zadostuje dvakratno čiščenje med ogrevalno sezono. Intenzivnost nalaganja saj je odvisna od nepopolnega zgorevanja, ki se poveča ob predimenzioniranem kotlu in nepravilni nastavitvi gorilnika. Pri specialnih oljnih kotlih je potrebna večja pozornost pri vzdrževanju gorilnika. Če čiščenje kotla opravimo sami, moramo nastavitev gorilnika obvezno zaupati pooblaščenemu serviserju z merilno opremo. Po izkušnjah je nujen servis opraviti na vsakih 40001 porabljenega kurilnega olja, priporočamo pa obisk serviserja in nastavitev gorilnika dvakrat letno oz. pred začetkom vsake ogrevalne sezone. Le dobro vzdrževan in nastavljen gorilnik omogoča zanesljivo, varno in varčno delovanje ogrevalnega sistema. Prihranek goriva lahko pri dobro nastavljenem gorilniku znaša tudi do 10%. Ob obisku serviserja moramo opraviti naslednje: - kontrolo in čiščenje dovodov in filtra za gorivo, - kontrolo in čiščenje filtra na oljni črpalki v gorilniku, - čiščenje filtra na razpršilni šobi, - čiščenje dovodnih kanalov za zrak, - Čiščenje ventilatorja, - čiščenje fotouporov in izgore-valne glave gorilnika, - pregled in po potrebi zamenjava elementov (elektrod, izolatorja, pregibnih cevi...) - izmeriti sajavost dimnih plinov, - izmeriti vsebnost CO2 v dimnih plinih, - izmeriti temperaturo dimnih plinov, - ugotoviti prisotnost kurilnega olja v dimnih plinih. Za nastavitev gorilnika in merjenje vseh naštetih parametrov potrebuje serviser merilno opremo. Če serviser nima merilne naprave, ni sposoben pravilno nastaviti zgorevalnega razmerja gorivo - zrak in s tem optimalnega delovanja gorilnika. Po vsaki opravljeni meritvi mora serviser napisati zapisnik, ki ga shranite za primerjavo v naslednji ogrevalni sezoni. Zaradi zahtev po varnem in optimalnem delovanju gorilnikov morajo biti kotlovnice čiste in urejene, izogibati se moramo temu, da bi bile pomožno skladišče. Gorilniki sesajo zrak za zgorevanje goriv iz prostora, če pri tem sesajo prah, se ta nabira na ventilatorju gorilnika, tako pa se postopno zmanjša količina zraka za zgorevanje. Posledica je porušitev razmerja gorivo-zrak in zgorevanje goriva ni več popolno, zato pade izkoristek kotla ob povečani porabi goriva in večji emisiji škodljivih snovi. Gorilnik je dobro nastavljen, če je: - sajavost med 1 in 2 (filtrirni papirje bel, brez madeža), - količina ogljikovega dioksida v dimnih plinih je med vrednostjo 12-14%, - temperatura dimnih plinov je med 160-240°C. Energetsko svetovalna pisarna Glavni tre 23, Kamnik tel.831-470 odprta vsak torek od 17. do 20. ure. Pod okriljem Študentskega servisa Kamnik je bil konec letošnjega junija podobno kot drugje po Sloveniji ustanovljen Študentski klub Kamnik zaradi potrebe po boljši organiziranosti študentov v naši občini in z namenom, da se s tem zboljša položaj študentov glede informacij o študiju, študijskih pogojih, nastanitve v študentskih domovih, prehrane in podobno. Poleg tega pa je eden izmed naših namenov druženje kamniških študentov v obliki kulturnih prireditev (ročk koncerti, recitali, predstave, razstave), rekreacije in podobno. V mesecu septembru smo organizirali Ročk festival Kamnik 95, kjer so nastopale skupine: ITS NOT 4 SALE, BABY CAN DANCE, REGRAT, PSYCHO-PATH. Da smo lahko organizirali tako velik projekt, se moramo zahvaliti Občini Kamnik in njenemu županu za uporabo Kino doma ter kamniškim podjetjem, ki so nam z veseljem priskočila na pomoč. V svojem imenu in imenu Študentskega kluba Kamnik bi se rad zahvalil: MC Kamnik, ETI-SVIT, Foto M&R, Optika Tina, Figura, Kamnik Trans, Edigs Denka-lift, ALP šport, URKO, Prestige bar, BAJT Kamnik, Zavarovalna premija. V petek, 10. novembra, ob 20. uri, se je nad kavarno Veronika odvrtela predstava Gremo v gledališče (Eugene Ionesco), ki jo je organiziral Študentski klub, reži-ral pa Jure Matičič. Pomagali pa so nam ZKO Kamnik in kavar-nar g. Florjan Mlakar. Glede na to, da to še ni vse in da Študentski klub pripravlja še veliko drugih akcij, ki bodo poskušale popestriti življenje študentov in dijakov v Kamniku, TE vljudno vabimo, da se nam pridružiš in po svojih močeh pri-pomoreš k uspešnemu delovanju našega kluba. Pri tem so nove ideje in predlogi zaželeni. Pristopne izjave za Študentski klub lahko izpolnite na sedežu Študentskega servisa na Glavnem trgu 23, vse informacije o Študentskem klubu pa dobite po telefonu 813-967 (Brane ml.) ali 811-577 (Luka Zagoričnik). BRANE GOLUBOVIČ JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. * lil C*j TRGOVKA ZA NAJMLAJŠE KAMNIK, GLAVNI TRG 1 0-6 let ¥ BUNDE V HLAČNE NOGAVICE V TERMO HLAČE V FLANELA SRAJČKE 4.500 SIT 241 SIT 1.890 SIT 945 SIT PLENICE FISSAN 1.386 SIT iTOPfjgNIestvIcla CbMftbM.igrej 7. DECEMBRA1995 oglasi NOVOLETNA PONUDBA! dr og erij a Kamnik Glavni trg 14, tel: 832-914 i aslM ts% lil isN & ŠamponiElseve, 250ml, 4^rr ^2£JSlf^: TRAJNO NIZKE C£^, Clinians kreme * proti gubam, 50 ml, ^L995JUT^) , * super hidratantna, 50 ml, 2.J&5SIT * krema za učvrstitev prsi, 3.p$SIT ^990^TT^) * liposomska krema v lončku, 50 ml, 1.995 SIT * krema proti gubam v lončku, 50 ml, 1.690 SIT * nočna krema v lončku, 50 ml, 1.550 STT in v tubi 990 SIT Bogata izbira parfitmerije po izredno nizkih cenah! Postanite stalna stranka Drogerije Kana in dobili boste še stalen 10% popust. Delovni cas non-stop od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. KAMNIŠKI OBČAN 13 KARP DEKOR f USNJARSKA 9 (ALPREM) KAMNIK * tel.: 817-369 TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA - a VELIKO PREDPRAZNIČNO * ZNIŽANJE! Izredna ponudba - dnevne sobe, najnovejši modeli - sedežne garniture iz usnja in blaga izdelane po vaših dimenzijah - trosed postelja samo 52.400 SIT - kuhinje (37 modelov), spalnice in otroške sobe v salonu LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804, In v Ljubljani. Topniška 5, tel.: 302-689. Prepričajte se o naši ponudbi In o ugodnih cenahl _______ c!\N*" z ansamblom «** NAGEU v športni hali v Kamniku, s pričetkom ob 20. uri. Informacije po tel. 831-470 (TIC), 831-612 (ZKO), 737-510 (Hram Rožice) in 721-507 (Trgovina Peko Domžale). Pohitite, število vstopnic je omejeno! Prijazna Ekonomična Trgovina K SODB0VAHJU VABMO mOD/UMKO MM0 PRIPRAVKIŠTVO) m KUHARJA «r,KUHARICO MM0 PRIPRAVKIŠTVO) PISKE P0KUVBE PVŠMJfTE HA KA$£0V: TR00VIKA HAKUP, ŠUTHA 48, KAtKKIK z n a%iip -ovo modro kartico V0 VARIM PO £ASTHl IZBIRI PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798 servis: 727-010 fa* 727-319 NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS - OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ. POSEBNA PONUDBA VOZIL: PEUGEOT 106 OPEN ZA 16.700 DEM PEUGEOT 306 TANGO Z VSO DODATNO OPREMO ZA 24.700 DEM Vozila iz programa peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Ugodno! - VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet že od 2.800 SIT dalje - prežite odeje 2 kom 8.400 SIT - vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT - termo srajce 3.064 SIT - flanela srajce 1.468 SIT - jogiji - prehodne jakne in bunde od 4.785 SIT dalje NOVOLETNI OKRASKI Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Cene in plačilni pogoji so ugodni!!! PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA! 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 7.DECEMBRA1995 PRENOVLJENA POŠTA V KAMNIKU , na Glavnem trgu 27 Cenjene uporabnike poštnih storitev v Kamniku obveščamo, da v četrtek, 7. decembra 1995 odpiramo prenovljeno pošto 61240 KAMNIK, na Glavnem trgu 27. V delovnem času: od ponedeljka do petka v soboto od 7h do 19h In od7hdo 12h bodo uporabnikom na voljo vse vrste poštnih storitev. Kot vse pošte bo tudi ta sprejemala vplaćlla s položnicami, vplačila računov za ELEKTRO, RTV, TELEKOM in druge. Opravljali bomo tudi vplačila In Izplačila po hranilnih in tekočih računih za Poštno banko Slovenije in druge .A. slovenske banke (Nova LB Ljubljana, SKB, A Banka^ ^£ SB Koper, Banka Celje, Dolenjska Banka Novo mesto In druge). Uporabniki bodo lahko opravljali telefonske pogovore iz petih telefonskih govorilnic Ob nedeljah In praznikih bo pošta zaprta. Prvi dan poslovanja pošte je filatelistom na voljo priložnostni poštni žig. Vsem uporabnikom poštnih storitev pošte 61240 KAMNIK v času prenavljanja se zahvaljujemo za razumevanje. Vljudno se priporoča vaša POŠTA! POŠTA SLOVENIJE krčita AKCIJSKA PRODAJA MESNIN V DECEMBRU V VSEH PREHRAMBNIH TRGOVINAH IN KOČNA DISKONTU - VRAT BK 1039,50 SIT/kg - ŠUNKA KOSI BK 1.134,00 SIT/kg - KAMNIŠKI ŽELODEC 852,60 - PRIMORSKA SALAMA 1762,70 - KAMNIŠKA SALAMA 793,80 - KRAŠKI PRŠUT BK 3274,70 - ŠUNKA V ČREVU MINI 1.151,60 - SIR EMENTALEC 922,40 - ALPSKA SALAMA MINI 767,30 V KOČNA DISKONTU na Perovem (tel. 812-580) vam nudijo bogato Izbiro zabavne pirotehnike (rakete, vrtavke, žvlžgačl, vulkani, ognjemeti, bakle, svečke.,.) Polepšajte si praznike z lastnim ognjemetom! V POHIŠTVU na Kranjski cesti, (tel. 816-296) PRODAJNA AKCIJA V DECEMBRU po Izjemnih pogojih: - do 30% popusta pri gotovinskem nakupu! - 5% polog in možnost kreditiranja na 18 mesecev! V SADNI DREVESNICI na Ekslerjevi 6, (tel. 813-352) poseben izbor sadnih sadik vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. DEŽURSTVO: V DECEMBRU sta dežurni ob SOBOTAH od 7. do 19. ure BAKOVNIK (811-500) in STRANJE (825-422), ob NEDELJAH od 8 do 11. ure pa BAKOVNIK. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! Mali oglasi Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. K nam se je zatekel nemški ovčar. Tel j 811-660. Sprejmem otroka v varstvo. Tel.: 814-125,0609-626-221. Zapoge 40 61217 Vodice SLOVENIJA telefon: 061/823 585 824 096 telefax: 061/824 158 Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, bukova drva, brikete pakirane v vreče. Hitra dostava. Plačilo na čeke. KMETIJSKA TRGOVINA AGRARD d.0,0, Stritarjeva 2, VIR, Domžale (iz smeri Kamnika za papirnico Kolićevo desno) teL/fax: 713-536 Zelo ugodno električne mesoreznice! OD 49.990 SIT -, „DALJE k. PLANIRNE DESKE TIP 360° in TIP 35° vseh širin za vse tipe traktorjev na zalogi po ugodnih predsezonskih cenah. Kovastvo Mušič Andrej, Loka, Mengeš, Testenova 47, tel.: (061) 738-619. Vesele božične praznike in uspešno novo leto '96 vsem svojim strankam želi Trgovina Prijavaršci, Cešnjice lic. Obenem vas vabimo v prenovljeno trgovino s pestro izbiro. JELOVICA lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30, fax:(064)634-261 - stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje - OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik • KONKURENČNE CENE . POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRANA MONTAŽA - ZAGOTOVLJEN SERVIS prodajna mesta: SKOFJA LOKA, tel.:064/61-30, fax:064/632-761, KRANJ, tel.,fax:064/211-232 LJUBLJANA, tel.,fax:061/185-15-00 MURKA Lesce, TAJLES Trzin, METALKA Kamnik, JERNEJ d.o.o., Šmartno pri Litiji, KOTNIKTRADE Vrhnika, MULC stavbarstvo, Grahovo pri Cerknici S>iee€4& '96 SJERVIS ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861 AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel./fax: 727-042 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri. POLOS hiša ZALKA -modif. 7. DECEMBRA 1995 zahvale - oglasi KAMNIŠKI OBČAN 15 AJ^OSEgVIS IN TRGOVINA Z AVTO DELI CIBASEK d.o.o. Moste 37/a, Komenda, tel.: 841-150 VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO, KJER VAM NUDIMO - rezervne dele za osebna vozila zastava, fiat. golf, renault, opel, lada in Skoda - oljne in zračne filtre za osebna vozila mercedes, bmw, hunday, alfa, lancia, ford in za nekatera japonska vozila - svečke NGK, champion, beru, bosch, enker, magneti mareli in PAL - olja castrol, valvoline, BP-british petroleum, ELF, OMV mapetrol - aditive STP za bencinske in dizelske motorje ter menjalnike - žarnice za vsa osebna vozila znamke narva - zavorne ploščice texlar, remsa, ate in inkos za osebna vozila - avtokozmetiko proizvajalca ELF Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. IN V NAŠO SERVISNO DELAVNICO, KJER VAM NUDIMO NASLEDNJE STORITVE - redna servisna dela na vseh osebnih vozilih (menjava olja, filtrov in svečk) - vsa mehanična dela na osebnih vozilih zastava, fiat, golf, opel, renault, lada in škoda - brušenje glav motorjev za osebna vozila - struženje zavornih diskov Delavnica obratuje od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJ! E! S#VL cLoua trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 61230 Domžale tel.: 061 721-730 723-126 723-194 fax: 061 713-288 MIKLAVŽ, BOŽIČEK, OiOBK MRAZ vam prinašajo v decembru akcijske cene: ■ strešna kritina BRAMAC 1035,00 SIT/m2 • strešnik BOBROVEC Križevci 58,90 SIT/kom, • strešnik zareznik opečni 58,20 SIT/kd, • SALONIT plošče že od 574,00 SIT/m2 • APNO 33 kd po 369,00 SIT/vrečo • PARKET LAMELNI HRAST 1790,00 SIT/m2 • hidro izolacije VOBITEKT rola 2004,00 SIT • styropor 7140,00 SIT/m3 Cene so s prometnim davkom. Po ugodnih cenah vam ponujamo: PLUTO, PARKET, Schiedel dimnike, PVC cevi, cement, maltit, lepila in druge gradbene materiale. Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec In možnost dostave z avtodvfgalom. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. ZARJA (0 h m * -j < x co h > o Molkova pot 5, Kamnik tel.: (061) 817-5U 817-326, fax\: (061) 817-445 Nudimo: - prozorna gladka stekla (od 2 mm do 10 mm) - obarvana gladka stekla - refleksna stekla - ornamentna stekla - profilno steklo - kopilit - izolacijsko steklo - termopan lastne proizvodnje - zasteklitev balkonov Možnost plačila na več obrokov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v nujnih primerih pa nas lahko pokličete od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure. CVETLIČARNA nudimo mm: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic rezano cvetje Cvetličarna na Bakovniku fpoleg memainice Tropica! in Ljubljanske bankeJ tel.: 061 813 559 Božično-novoletna ponudba! Odprto vsak dan od 7.30 do 19.00. ob sobotah od 7.00 do 13.00 Se priporočamo! "AVTO DETR d.o.o." ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel., faks.: 061/737-313 tel. 061/737-041 LADA POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA (spojlerji, obroba pragov, dodatne luči, radio Pioneer, centr. zaklepanje, el. pomik stekel, blokada vžiga) Kreditni pogoji: 8% na 3, 4 leta brez pologa TUDI STARO ZA NOVO. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, lam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA 10. novembra 1995 je sklenila plemenito življenje naša ljubljena MILKA ŠKRJANEC roj. Žargaj (1928-1995) Hvaležni smo vsem, ki ste v naši žalosti z nami delili bolečino, nam izrazili ustno in pisno sožalje. darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom Onkološkega inštituta in dr. Hrovatinovi iz zdravstvenega doma Kamnik. Iskrena hvala g. župniku in g. p. Marku za svetle poslovilne misli in mašno daritev. Lepa hvala pevskemu zboru Franceta Gačnika iz Stranj. Žalujoči: mož Janez, sinova Marjan in Jani s Savko, hčerki Olga z Danijem in Milka z družino, brat dr. Tomo z družino in drugo sorodstvo Kamnik, Domžale, Boston, november 1995 ZAHVALA Kot se narava z najlepšimi barvami in najtoplejšimi sončnimi žarki poslavlja od nas, da pozimi ne bomo pozabili na njeno lepoto, je od nas odšel naš FRANCE VRHOVNIK iz Tunjic Dokler mu težka bolezen ni vzela moči, je ohranil pogum in vedrino, s katero je vse življenje bogatil svoje domače, sorodnike, prijatelje in vse, s katerimi se je srečeval. Na njegovi zadnji poti ste ga spremili v velikem številu, zasuli njegov grob z rožami in prižgali nešteto lučk. Njemu in nam ste s tem povedali, da ste ga imeli radi. Mnogi ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala prav vsem. Posebej pa bi se radi zahvalili Malezijcvim, Griljušckovim, Petrovim, Znamcnškovim, Birtovim, Mihovim. Marjanovim sodelavcem iz KIK-a in uslužbencem Elektroservisov. Za skrb in nego se posebej zahvaljujemo dr. Štabucu, osebju Bil in kolektivu lekarne na Onkološkem inštitutu ter patronažni sestri Jani. Iskrena hvala tudi duhovnikoma, g, Juhantu in g. Stcletu, za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo pa se (udi govornikoma g. Pregledu in g. Nograšku. Njegovi: žena Pepca, sinova Tone in Marjan z družinama ter drugo sorodstvo Tunjicc, Zduša, november 1995 Čeprav čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine, v naSih srcih Se živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiS. V SPOMIN 15. decembra mineva leto žalosti, bolečine in trpljenja, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila zlata žena, naša ljubljena hčerka edinka, vnukinja, sestrična, nečakinja, snaha in svakinja MARJANA KRANJEC roj. KRIŽMAN (11.1.1970-15.12. 1994) Ne solze, tte čas nas ne morejo potolažiti, saj se vedno znova sprašujemo zakaj? Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, prisrčna hvala. Njeni: mož Štefan, mami Marija, ati Lado in drugi sorodniki Bukovica pri Vodicah, Mlaka pri Komendi, Gmajnica, Moste, Stebljevek, Mengeš, Ihan, Ljubljana, december 1995 Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša dobra mama, sestra, teta, babica in prababica ANGELA CEVEC iz Buča 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Lepo se zahvaljujemo tudi D. U. Kamnik za pomoč med njeno boleznijo. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Marija, Angelca, sinovi Ivan, Tone, Viktor in Lojze z družinami Buč, november 1995 Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje, vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu življenja zapustil naš dragi mož, brat in stric JANEZ BREMŠAK z Mlake 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste darovali denar za druge namene. Posebno zahvalo izrekamo dr. Sedlaku, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in gasilskemu društvu Komenda. Zahvala tudi društvu upokojencev Komenda, podjetju STOL in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani in sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Marija, sestre Cilka, Milka, Manca, Pavla in Slavka, nečaki in nečakinje in drugo sorodstvo November 1995 Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, in čeprav zdnj v grobu spiš, z nami kakor prej živiS. ZAHVALA V 43. letu življenja nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož in ati HALILBERISHA iz Klavčičeve 3 v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Klavčičeve 3, prijateljem, znancem, sodelavcem ZD Kamnik, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala za požrtvovalnost v času bolezni osebju ZD Kamnik, še posebno dr. Nadji Pfajfcr in dr. Brumnu, ter vsem patronažnim sestram. Zahvaljujemo se tudi kulturnemu društvu »Migjcni«, predstavnikom albanske ambasade v Ljubljani ter vsem govornikom. Hvala komunalnemu podjetju in kamniški policiji, ki je omogočila njegovim sorodnikom, da so lahko prišli na pogreb. Iskrena hvala muslimanskemu duhovniku cf. Sclimovič Ismclu za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: žena Jana, otroci Edmond, Envcr, Vesna in Tanja ter drugo sorodstvo Kamnik, november 1995 Lada karavan 1500 952.000 SIT Samara 1300/3V 990.000 SIT Samara 1300/5V 1,063.000 SIT Samara 1500/3V 1,023.000 SIT Samara 1500/5V 1,099.000 SIT Niva 1.7 1,364.000 SIT Niva 1.7i 1,421.000 SIT Samara 1500/5V ME 1,324.000 SIT 16 KAMNIŠKI OBČAN 7. DECEMBRA 1995 Do 31. decembra so Napredkove trgovine in Blagovnica Vele odprte vse delavnike, tudi ob sobotah popoldan. Caka vas velika izbira, prijazno osebje, ugodne cene in v soboto, 23. decembra ob 18. uri veliki božični ognjemet pred blagovnico Vele v Domžalah. Ugoden nakup in vesele praznike vam želi m NAPREDEK I 0 BR 0 IME MED TRGOVCI AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje NOVOLETNI POPUST DO 20%, PRODAJA NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI * pralni stroji, sušilci perila, pralno-sušilna garnitura * hladilniki, štedilniki * barvni TV Gorenje * glasbeni stolpi * mali gospodinjski aparati * kopalniški blok Gorenje (omarice in umivalnik, dolžina 160 cm) 82.700 SIT Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava. Odprlo od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENIE! * # * Cenjenim kupcem se zahvaljujemo za obisk in voščimo prijetne božične praznike ter vse dobro v letu, ki prihaja. TRGOVINA Z OPREMO ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS PTC - PEROVO 25 K A NI N I K (PTC ob Kamniški obvoznici) VSI OTROCI STE VABLJENI NA OBISK IN OBDARITEV BOŽIČKA VPETEIC22.12.95 V marketu GAŠPER ob 17.30uri V marketu KOLIČEVU ob 18ori V marketu ANJA ob 18.30 uri B0ZICN0 NOVOLETNA PONUDBA $$ V VSEH NAŠIH TRGOVINAH čokolada BALI- riževa 200g -182 sit riž SPLENDOR 1kg-99,90sit margarina MONIKA uvoz, Ikg - 283 sit keksi DOMAĆICA 350g-319,90 sit torta ZAPONE uvoz, 500g - 216 sit kava BAR Klavcičeva 1 "^Kamnik marlcet GAŠPER Srednja vas m arke t KOLIČEVO Količevo 67 Namizno belo -Slovin 11 -179,90sit Haložan II - 359,90sit Laški rizling -Palic II- 199,90sit Laški rizling -Haloze 0,751 -271,90sit pipon -Haloze 0,751 -27 l,90sit Grajski biser 0,751 -369sit PRIGROSU i DOBIM VSE !h POPUŠI 061/814-317 J%o|) JsT jm)