17. PIONIRSKI ODRED V OBČINI
V novem šolskem letu so pted pioniiji tudi prve naloge. Ze sredi septembra so zatb stekle priprave za svečanosti ob prazniku sloven-skih pionirjev - 29. septembru. Vsi pioniiski odiedi so svoj ptaznik praznovali v dopoldanskem času delovno, pregledali in ocenili so opravljeno delo odredov v preteklem letu in sprejeli delovne načrte za to šolsko leto ter izvolili vodstva svojih pionirških odredov. Kako so potekale pionirske letne konference PO osnovnih šol, naj nam pove prispevek pionirske OŠ Polje, ki ga objavljamo v celoti:
Dragi tovariši, gosti, naši tovariši pedagogi in pionirji-delegati!
Danes, na dan pionirjev, smo se zbrali v novi šoli v Novem Polju, da bi se na letni konferenci pionirskega odreda pomenili o našem delu, na-črtih, pa tudi o morebitnih napa-kah. V tej lepi šoli nas navdajajo še posebno svečani in prijetni občutki. Nfliče od pionirjev se ni čudil, zakaj da naj bi bila konferenca tu. Zakaj? Saj je to naša šola, naš ponos! Med nami jih je mnogo, ki so obiskovali nižje razrcde osnovne šole v Zado-brovi, v zadružnem domu. Spomi-njimo se gostilniškega dvorišča, ki ni bilo namenjeno le njim, da bi smeli na njem poskočiti, se glasno nasmejati ali morda igrati gumi-twist. Nič takega, saj bi se lahka znašli pod avtomobilskimi kolesi ali
Pa stsali ostre besede mimoidočih. Ko je zazvonil zvonec, so se po-vzpeli po temačnih stopnicah v še bolj temačni hodnik in nato v razr-ede, za katere je vsak lahko ugo tovil, da to niso pravi razredi, ampak rešitev za silo, ker pač ni bilo druge izbire.
In leta so tekla in mnogo gene-racij je nabiralo učenost v nemogo-čih prostorih ob potrpežljivosti po-žrtvovalnih učiteljev.
Pa smo pred nekaj leti prvič sli-šali: samoprispevek v Ljubljani. Naši starši so se odločili, da bodo tudi sami prispevali del od svojih osebnih dohodkov, da bi čimprej zgradili nove šole in vrtce na področju Ljub-ljane. Tako je začela rasti tudi naša nova šola. Bndno smo sgremljali gradhjo, še pbsebno tlsti, ki so ča-
kali, da se bodo lahko vanjo pre-selili. Hitro je bila zgrajena - vsa lepa - vesela - moderna. Ni čudno, da se učenci nekaj dni kar niso mogli zbrati, da bi sledili pouku -od prevelikega veselja. To je bilo pri-povedovanja doma! Pomislite, kaj je rekel nek pionirček 2. razieda svoji mamici, preden je šla na govorilno uro v novo šolo:
,,Glej, da boš dobro obrisala čev-lje, da ne boš zamazala šole!"
Želja nas pionirjev je, da bi lahko kmalu vsi učenci po vsch naših kra-jih sedeli v svetlih, prostornih učil-nicah in nihče več v tistih zatohtih in temnih prostorih, ki so jili obi-skovaii še naši dedki in babice. Prc-pričani smo, da bomo lahko po-nosni na naše star.še, delavce - tudi sedaj, ko se bodo že drugič odločili za samoprispevek. Nekoč, ko bomo prerasli šolske klopi, bomo njihovo pot nadaljevali mi.
Danes kot otroci lahko rečemo le: ,,Tu smo - vaši smo!" in ob-enem obljubljamo, da se bomo kar najbolje potrudili pri izpolnjevanju obveznosti . . ."
Nekako tako so potekale letne konference PO v vseh 16 pionirskih odredih.
Popotdne istega  dne  pa je  bila
redna občinska pionirska konferen-ca. Pionirji - delegati vseh 16 pio-nirksih odredov so se zbiali v novi šoli v Štepanjskem naselju, kjer so nanovoustanovljenemu pionirskemu odredu Kajuh iskreno čestitali in vsem pionirjem zaželeli mnogo uspe-hov pri delu v pionirski organizaciji in tesnega medsebojnega sodelova-nja pri tem.
Pionirji so gostiteijem zaželeli, da bi bila njihova šola še dolgo tako lepa v veselje in ponos vseh pionir-jev.
Nato je bil kratek kulturm pro-gram. v katercm so nastopali pionirji iz večine centralnih šol in podruž-ničnih šol.
Pionirje je pozdravil tudi ravnatelj nove šole in razložil, da je tudi nji-hova iola zrasla s stedstvi samopii-spevka dclovnih ljudi.
Ob koncu je predscdnica zveze prijateljev mladine pozvala vse pri-sotne, dii se tvorno vključijo v akci-jo Tedna otroka in jim zaželela kar največ uspchov pri dclu v pionirskih oiircdii, in p!\ učenju.
Po zelo okusno pripravljeni malici so se pionirji, ki so v svoji sredi zelo pogrešali število gostov, odšli s svo-jimi mentorji domov.
                                  VERA BAJIČ