Franček in Janez
Frančck in Janez sta bila součenca. soseda. velika prijatelja.
Hrib, ki je na njem stal dom FranČkovega očeta, in pobočje. kjer je bil kakih pet minut oddaljeu dom Jaiiezovih stariiev* se jinia je zdei raj jia zemlji. In t teni raju sta živela z Janezom srcčna, kot Adam ifl Eva svoj čas. Zlasti svet Janezovih staršev je bil njuuo kraljestvo. krajjestvo njuiiiii sanj. njunib iger. njunih vojsk ittl. Nikdar nista mislila. kaj ju vleče drugega k drugeinu. nikdar- o tem govorila. le vsako priliko sta pofabila, •¦¦ da eta bila skupaj.
Meja, ki jo je tvorilo visoko leščevje ia kt je tekla vzdolž pobočja* je i bila njuno shajališČe. Tjakaj  je pritekul Jauez naproti Frančku. kajar se je ta spuščal po pobocju in z žvižganjem naznanjal svoj prihoct. Do tja ga je zopet spremil, ko se je vračal domov. To leščevje je slišalo nekaj uiodrih in nemodrih tz njunih ust, slišalo nckajkratov njuni razposajeni smeh.
Uboge veverice! Po tem leščevju so pribajalt" vz gozda na tppke in ore-he. A slabo so zadele. ee so se prišle gostit. ko sta bila kje blizu Ftanžefc in Janez. .Greva vcverit1* vetrit!« eta dejala. pobrala dolpe preklje in sla nadnje.   Pregnala sta jih  z dreves v  lešcevje.
Malo nad hiso je izvirul močan studenec; voda se je odtekala v majhnem potočku mirao hlevov skozi sadovnjak. Tudi ta potočok jima jv nudil lepo mcro srcče. Poleti in pozimi, veduo je enako žuborel. Ln Janez in Ffanček sta ob njcm našla enega izmed mnogih svojih otroških poklicev. Saina stiat si postavila mlinček. Fo vsem njunem kraljestvu se je moralo slišftti. && inlini gredo. V ta namen sta jih opremila s : stopami*. \ visokem glasu je oclmevalo po dolini: k!cp, klpp, klep..., ko sd udnrjala mala kladivca na steklene plošče. Jezovi. žleBovi, kolesa, -stope — koliko dela, koliko poprav'1.. kollko spreminjanja! Kaj čuda, če je pri tem Franček včasik pozabil iti domov.
Pod velikini kostanjem je stala stara opuŠf-ena peP za sušenjt* lantt pa. tudi sadja. ^LauišČnicac so jo imenovati. Ta laniščniea jc bila ujuu gcacL njuna trdujava. Tukaj sia izdelovala !oke in puščice, sulice in puške- Cel© sVYa<ViŠče orožja sia ime\a ^ukaj. Bojeva\a n\a se  največ sama meri sebojTB
Tako ju je leščevje in potok, laniščnica iii sncg, peč za kostanjf i« $afl marsikaj potagoma navezalo drngcga na drugega. t\a se jima je zt\tflo* a&V se vekomaj ne moreia in m- smeta Inčiti. Nobena beseda FranČkovoga očet&H ni bila tako Irda. da bi je radi tega svojega prijateljstva nc požrl: nobenaH Šiba tako grt-nka, da bi je za to prijaloljstvo mirno ne prenesel. In \'t*nd«^B je bilo tega prijateljstva nekoc itenadoma kouec.                                    ^M
Zakaj?      '                                                                        
Nekuga zimskega popoldneva je bil Franček zopei pri Janczu. batucd^^ so drčale. cla je bilo veselje. A uiraz ju je prisilil. da sta se zatekla v hi&ftH Tiste dni je Jauezov starejši brat kuhal žganje. Tja v kamro sta se tisedl^H k peci in rczljala nove lopate za nilinska kolesa. Zapeljivo je curljalo žgo^H nje r stekleno posodo. Duh žgonja je Jaueza ščegctal in ga zvabil, da J^H pomoIU prst pod curek in ga potem obliznil.                                           ^M
iFranček. poskusi no, kako je dobro!< je potem zapeljeval še iovariaaš^B Na srcčo je prišei brat ia zopet sta se Iotila koles.                                   |^|
Drugi dau je Franeek toeno po dogovoru prižvižgal po hribu iu J&ne^H ¦ ga je čakal v lesčevju. Tokrat ga je pa nenavadno skrivnostno pt>vabi1s V»li, pojcli, boš nekaj  videlN                                                                    
^k         >Kaj?« je spraseval Franček.                                .                             
Boš že videJ: kar pojdi!«                                                                              |
in Janez je peljal tovariŠa v skladovnico drv, Za tri ztme iii več jih je     ' bilo nnjoženth.  >AU  vidiS?< -kaj je to?*
1'ovohuj.r pravi Janez. odmaši iu pomoli Fraiitku pod non. To jt žganje«, de fcranček prvi hip vesel. >kje si ga pa dobil?« Ii si eudijn! Kaj uisi včeraj Ticlel. kje se to dobi? \ eš. ko si ti odsei, »ein jaz poiskal tole steklenico iu jo držal pod tev tako dolgo. da je bila potnii. Potem sem jo pa ta skril. Zdaj ga pa bovalt
'¦n je napravil par krepkih požirkov. Zapeklo pa je po grlu in nstih, \i> bridko zakremzil; a zdelo ae mu je, cla je storil junaški čin in po-..-..!¦¦: iu jo ponudil zopet tovarišu: >Na. daj!'-
1'ranček pa se jc obotavjjal: ^Janez, to iii prav! Saj si ga ukradel. Ln pa. mi sploh ne stnemo žganja ...«                                                                       ¦
\e bocli avsast in pij!« ga je zavrnil nejeTroljno Janez.                            I
Sam ni  vctlel  Francek, kdaj   se je  ziiašla stek\enica  v njcgovi roki.    I Tisti hip mn ni prav uič veČ tlišalo in vr^el bi stekleiiico vstran: toda priJA-    j telju Janezu se zanicriti! In da bi se ta uoreeval iz njega. da ne upa!? Ne!    ^ Ko sta polagoma izpraznila stcklenico, sta zlezla iz drvarnice Jaz grcDi domov,< se je odločil Franček. namesto da bi Šla postavljat mhu. Nič mu iii bilo prav v glavi in pri srcu.
Saj si Seie prišel,« ga jc skušal zadržati Janez.
A Frančku ni dalo niiru. »Ne, ne, grtrm! Doma so rekli, da moram kraaln prili.t Vzel je sanke in odgazil po snegii. Nič iii poslušal Janczovcga vabila za drugi dttn. A glavi mu je zacelo šumcli, mraz in loplota sta se sprebajala V" njem. Voliko daljŠa se m« je z.dtsla tokrat pot domov in sanke vcliko     . ¦ ¦. Tudi noge so se niu uekam čuduo zaptetate.                                             ¦
SaiHo. tla bi bil kinalu večer. da bi Šel spat; tako sem truden.t je mo-    I drijvuL Naenkrat inu je zasmrdclo iz ust po žganju. 7J0J, kaj bo, če ata    1
                           155                                 
ovohajo. da ?em pil žganje! Morai hom povedati, kje sem ga dobil in nikulj več ne bom smei k Janezu.<
Fram-ek je imel veliko skrb za svoje sanke. Po uporabi jih je vsrk-l.tr lepo spravil. Tokrat jih je pa ptistit kar v snegu za skednjem. PreviJm' j,_ stopil v liišo, sezul čevlje in sedel s knjigo za pec.
>xšo. se imaš vcndar enkrat nekaj učiti!« se mu je endila mama.
>Imam.< ^eč ni upal govoriti.
Pa se je Franeek takrat res >učil<, da še nikdar tako. Crke sose\i u-U-in plesale po knjigi, Trste se krivile, peč se je sklanjala nad njim, klop sy je dvigala pod njiin. zdaj na desni, z.daj na levi. «ra je bila kdo\ckoHko, Franček je spoznal. pa si skoraj ni upal priznati: >Pijan sem<. Pri veorji je bil za čuda roolčec. Saj Še dihuti ni upal. da se ne bi izdal. Polpp it-g:a pa še ta vest. ki mu ni dala niiru.-Ukradeno! — žganje! — sem pil.t
Po večcrji se je brž skobacal v posteljo. Poskusil je se moliti. J udi to ui Šlo. V siedt *Očenaša« je navestal koaec 3Častbodi<: >Zgodt se t\<»jti volja. kakor v zacetku. tako zdaj in vselej iu vekomaj. Amenf. PrekraiL-k se mu je zdel ta lOčenaš*. Poskusil je 5e enkrat, in ker spet ni bi] ilaljši, se je pač pokriŽal in ulegel. Postclja se je zazibala. Vse se je zavrtelo okrog njega in v njem. Končno je zaspaL Toda žganje mu ni dalo vso noc iniru. Kar je bilo <\o nooi, to bi še pozabt). toda ponoči! Sanje! Groza! Nikdur jih ue pozabi.
Umrl je. Duša mu poroma v nebeške višave. Pride na nekak h'xlntk. Pred njim so velika vrata, levo iii dcsno pa. kakor daleč vidi. stent. I'red ¦vrati obstane. V glavi mu Čudno Šurni, noge ga niso nič kaj voljne Jiositi. Zdi se mu, dti se te stene in Trata od časa do čosa zazibljejo. Zavc se: Uinrl sem in pred sodnika sem prišel. Pa — pijanl Grozen strah ga obide, Jnj, kako se bo io končalo!«
V tem mu udari na uho klic:  :Franfek!<. Zdrzue se.
Plašuo otlpre zopet oLi, da bi videl Sodnika Boga v nebeSki svtflobi in ga poprosil usmiljeuja. Toda čudo in vcselje! Pred seboj zagleda svojega, očeta, ki stoji z lučjo v roki ob postelji in ga kliče naj vstane, da sc opravi in gre v solo.
.^iroko ojpira oči in ko sv, prepriča, da je res v ctomači hiči, v postrfji, da je bil samo v saujab pred npbei^kiiu Sodnikom, vzklikne tako iskrtno. kakor se nikdar v življenju: ; Hvala Bogu!< Sicer je tcs premocen. iakn se je potil v sttahu. sicer mu je gla*va Še težka, toda ^saj živ je §e, s«.>j**n se ne bo, ko bi najbrž sodba no izpadla dobro...
*Da se pa te sanje ne bodo kdaj uresničile,< tako je sklenil poteni pri svoji jutranji moliivi, *neibom nikdar več pil žganja. Pa prav zares nikdar več! Tudi k Janczu ne grem vcč, zakaj rae je pa zapeljalU    Lasbacher Fr.

156