Današnja številka obsega ld strani. »JNovi 6as“ Uhaja v jak petek ob ufi dopoldne. Kred-RiSl »o in upravniStvo je V gosposki ulici St 6, drugo dvorišče. liist stane za celo leto . & jt, za manj premožne S „ v JNemčijo .... 5 , posamezne Številke 8 v Oglasi po dogovoru. Štev. 37. V Gorici, 13. setembra 1912. Leto III. Veličastni dnevi na Dunaju. Dunaj, 12. septembra. Praznik presv. Rešnjega Telesu praznujejo te dni na Dunaju katoličani, zbrani s celega sveta. Ni ga naroda, ki bi te dni la Dunaju ne bil zastopan. Pred vsemi [»aibolj častno so zastopani Slovenci, Ki jih je 3500. V duhu, kaj ne, pa z nami Praznujete ta velik katoliški praznik tudi vi vsi, ki ste ostali doma. Iz stotisočev src ^ipi te dni proti Dunaju vroča molitev v Jast našemu Izveličarju. Vsak katoličan, ki se ni mogel udeležiti teh slavnosti, naj 'Poli, da bi shod za katoliško stvar imel lajobilnejšega uspeha. Sedaj pa kratko Poročilo! Kdo naj opiše vse. kar vidi in sliši. Pred vsem. kako je s Slovenci? Slovenci na Dunaju. Slovenci se zbiramo na Dunaju v frančiškanski cerkvi, ki je prekrasno ozaljšana zunaj in znotraj. Cvetlične girlatide vise zunaj od strehe do tal in v cerkvi je °d stropa skoro do tal vse prepreženo s cvetličnimi venci. V tem oziru je frančiškanska cerkev morda najlepše na Duna-iu. Cč. oo. frančiškanom srčna hvala za trud in za čast. ki so jo s tem izkazali Slovencem. Žal, da je premajhna za 3500 Slovencev, ki morajo stati zunaj na trgu. Sinoči so se pripeljali Kranjci. Goričani so bili večinoma že prej tu. Počutijo se vsi dobro. Danes dopoldne so se Goričani razdelili v gruče, ki jih goriški voditelji vodi-'o po Dunaju. Imamo vsi slovenske trakove. Prebivalstvo je silno prijazno z nami. Hrana po krčmah ni draga. Po mestu vise zastave. Nekatere palače so naravnost čudovito krasno ozaljšane v čast kongresa. Slavnosti. Slavnosti so se pričele v torek popoldne. ko je došel na Dunaj papežev odposlanec kardinal van Rossum. Sprejem je Pil veličasten. Nato so se začela razna zborovanja. o katerih ni mogoče podrobno Poročati. Obenem, je te dni zborovala »Zveza krščanskih žena« in katoliški učitelji. Zborovanja krščanskih žena se je udeležila tudi nadvojvodinja Marija Terezija. Velikansko zborovanje na Rotundi. Sinoči od 4 popoldne do 7h zvečer se je v Rotundi v Pratru vršilo otvoritveno zborovanje. Rotunda je velikansko okro- olo poslopje, v katerem je prostora za 10.000 sedežev in 50.000 stojišč. L. 1873 je bilo središče sveiovne razstave. Ko smo včeraj popoldne došli v Rotundo, se je zborovanje pravkar pričelo. Nudil se nam ie veličasten prizor, ki ga ne pozabim nikdar. Take velikanske množice ljudstva niso še zrle moje oči. Celo morje samih glav druga pri drugi. Vrste se dvigajo vedno višje in višje kakor v rimskem amfiteatru. In ko *a velikanska množica začne ploskati ter pritrjevati govornikom, potem se zdi človeku, da stoji kje ob morju in čuje bučanje morskih valov, ki jih dviga v zrak vihar. Nepozabni trenutki! Ob takih trenutkih človek še le prav razume, kakšna ie moč katoliške misli na človeško srce. In govori! Govorilo se je večinoma nemško. Le belgijski minister Helleputte ie govoril francosko. Prvi je govoril motiš. Lud. tlevlen, škof iz Belgije. Za njim je kanonik Mezinski prebral pismo, ki je sv. Oče pisal kongresu. Nato je govoril krasno in razumljivo z močnim glasom papežev odposlanec kardinal Rossum. Zlate so bile njegove zadnje besede: »Če hočemo imeti krepko ljudstvo in močno državo, mora vera procvitati in prešiniati vse javno in zasebno življenje!« — Množice so papeževega odposlanca viharno pozdravljale in s tem javno manifestirale svojo udanost in ljubezen do tistega, v če-srnr imenu je govoril, sv. Očeta Piia X. — Nato je govoril kardinal Nagi. ki je naj-nrvo pozdravil papeževega legata ter nadvojvodo Petra Ferdinanda, nadvojvodinje in druge člane cesarske hiše, ki so se v obilnem številu udeležili tega zborovanja. Množica je s celim srcem pozdravljala zastopnike Nj. Veličanstva cesarja, ki je protektor celega kongresa. Govor naučnega ministra. Eden najlepših trenutkov pa je bil. ko je nastopil naš naučili minister dr. Hus-s a r e k, ki je pozdravljal kongres v imenu cele vlade. Njegov govor je bil govor katoliškega moža, ki sc tudi s tako visokega mesta kot minister ne boji izpovedati katoliških načel. Končal je: »Katoličani Avstrije in celega sveta se zbirajo ne da žalijo drugih, ampak da sami sebe potrdijo v svojem prepričanju. Naj bi kongres obrodil obilen sad za vse. ki se ga udeležujejo in za vse. ki so le v duhu ž njim združeni. Naj pade nanj oder one zvezde, ob katere svitu so pripognili v ponižnosti kolena oni, ki so jo slišali in videli: »Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Čast Božja in mir človeštva, oni mir. ki ga svet ne more dati, ki ga daje le Bog — to dvoje naj bo trajni sad tega kongresa. (Poslopje kar grmi odobravanja.) Nato so govorili še deželni maršal princ Liechtenstein, belgijski minister liellepute, prelat dr. Swoboda ter slednjič dr. Šušteršič, čegar govor je dosegel velik uspeh. Dunajski župan dr. Neumaver pozdra- vi udeležence v imenu dunajske občine. Gostie Dunaja nai bodo prepričani, da prevevajo Dunajčane tisti ideali, ki se nameravajo po kongresu uresničiti. Sprejem pri kardinalu Iegatu. Dopoldne je sprejemal kardinal legat van Rossum udeležence v nadškofijski palači. Kardinal legat je sprejel več tisoč oseb. med njimi kardinale, nadškofe, škofe, opate, duhovnike, avstrijsko katoliško plemstvo in razne odbore. Zvečer so se vršile službe božje v raznih cerkvah. Po svetu. Avstrijski ministerski predsednik grof Stiirgkh, se je vrnil z počitnic in prevzel svoje posle. Govorilo se prej veliko o tem. da Stiirgkh ne bo mogel prevzeti več svojega mesta in to radi svoje očesne bolezni. kar se pa ni zgodilo. Pričeli so sedaj že na Dunaju pogovori strank z vlado, ke-daj naj se skliče parlament k zasedanju; poslanci bi radi, da vlada skliče parlament k zasedanju že konec septembra-vlada pa misli šele to storiti koncem avgusta. — Ker jc mesto poljedelskega mini- stra prazno, se imenuje v kratkem nov poljedelski minister. Naš zunanji minister Berehtold obišče baje v kratkem italijanskega kralja v Raeconigu. V Rusiji se vrše sedaj posebno v Moskvi velikanske slavnosti vspomin stoletnice na pohod Napoleona v Rusijo, kjer je bila Napoleonova armada uničena skoroda do, zadnjega moža. Pri slavnosti v Moskvi je sedaj navzoč sam car Nikolaj s celo svojo visoko družino. Ognjišče in središče vse homatij je pa sedaj na Balkanu. Posebno sovražno si stojita nasproti Bolgarija in Turčija; veliko se je celo pisalo o možnosti vojske med tema dvema državama, resnica pa je. da se Bolgarija mrzlično pripravlja in ob-orožuje svojo aumado. To sovraštvo med Bolgarsko in Turško izhaja iz dejstva, da Turki še vedno brej vsakega vzroka koljejo in ubijajo Bolgare. Tako so Turki v zadnjih letih umorili 150. ranili pa 557 Bolgarov. Ni čuda. da so zato Bolgari razjarjeni nad Turki. V slučaju vojske med Bolgari in Turki, bi gotovo potegnili s Bolgari tudi Srbi, Črnogorci in Grki, kateri zadnje že itak komaj čakajo, kedaj vzamejo Turkom otok Kreto. V Srbiji je sedaj spet stolček minister-skega predsednika prazen, kralj bo najbr* že poveril sestavo nove vlade Pariču. ki Li5tek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J. (Dalje ) Vesel sem bil, da je šlo tako gladko, in po stranskih ulicah smo brez kakih dogodljajev dospeli v Malteški hotel. V sobi, kjer je drugače stanoval stari markis, pripravili so posteljo za Redinga. Sedel sem na naslonjač poleg njega; ker oko me je tako bolelo, da nisem mogel stati več pokonci. Brunnerja in Jožka smo obdržali v Malteškem hotelu, da bi nam kaj pomagala; druge sem poslal z listkom k velikemu sodniku Kajzerju. Moja zaročenka Izabela je bila tako prevzeta od bolesti radi smrti svojega očeta in pač tudi radi moje in Rudolfove nezgode, da nisem slišal iz njenih ust druzega ko tožbe in jadikovanje. Bila je kakor iz uma, vila je roke in mrmrala nad božjo previdnostjo, da je poslala tako nesrečo nad njo, njeno sestro, naju in kralja. Nisem zameril ubogemu dekletu, marveč se mi je zelo smilila in mislil sem, da je taka radi prevelike ljubezni do očeta in tudi do mene. Čisto drugače se je vedla duševno močna Marta. Tudi ona je tiho jokala pred se, a od nje ni bilo čuti nobene besedice tožbe ; mesto tega je skrbela za najine rane kolike r je mogla, dokler ni prišel zdravnik, po katerega je bila takoj poslala. Najpreje je previdno izprala Rudolfove rane z mehko gobo. in čisto vodo. Mali Jožek ji je držal skledo; kajti njena sestra, ki je izpočetka to hotela, ni mogla strpeti pri pogledu na krvavo vodo, ki jo je iztiskala iz gobe. Na roki, ki je bila še ovita s platnom, ki sem ga bil zavezal okoli, si ni upala kaj početi ; najmanjše gibanje je ranjencu povzročala hude bolečine. Zdaj sem prišel jaz na vrsto. Marta je previdno odvezala obvezo, ki mi je zakrivala oko. Ko je zagledala mojo rano, se je tako zavzela, da ni mogla zadržati tihega vsklika. Takoj je prihitela Izabela in ko je videla moje debelo zateklo, s strjeno krvjo zamazano oko, prav za prav oteklino, ki je zakrivala očesno jabolko, se je ubogo dekle onemoglo zgrudilo. Marta je morala z Brunnerjevo pomočjo peljati v bližnjo sobo in jo tam s kisom zopet obuditi k zavesti, predno se je dalje brigala z menoj. Medtem ko je Marta umivala tudi mojo rano, slišal sem, kako je Izabela tožila in zdihovala, da me ni mogoče več spoznati; da to ni njen lepi Damian, ki ga je ljubila; tako spačenega obraza da ne more*niti gledati. Marta je skušala sestro opravičevati, češ, da je otrok in se bo jutri sramovala svoje šibkosti Danes sploh nima nobenega razsodka; nezgoda, ki nas je vse zadela, jo je popolnoma zmešala ; toda se bo že zopet zbrala i. t. d. Jaz sem se grenko smehljal predse in rekel, da si lahko že mislim, da me udarec na oko ni olepšal in da ne bom gospodične Izabele nikdar silil, da bi se poročila z enookim. Med tem ko sem to govoril, je venderle prišel zdravnik. Bil je mazač od »bežeče smrti", ki je svoj čas za prvo silo obvezal mar- kisa Valdulerja. Ni bilo mogoče najti drugega. Možicelj je 'godrnjal in robantil, kako da smo prej ravnali ž njim v teh prostorih. Samo čista ljubezen do človeštva — ne krščanska ljubezen ; kajti veliki Voltčr, ki počiva zdaj v Panteonu, je pometel s krščanstvom — torej čista človečanska ljubezen 'ga nagiblje, da še enkrat v teh sobah posveti svojo visoko umetnost v službo trpečemu človeštvu. Po tem govoru, ki ga je govoril v pred sobi, vstopil je ponosno k nama ranjencema. Ko naju je zagledal, je vskliknil: „Kaj ? To sta pač Švicarja? Da, poznam tega dolgina z modrimi očmi — levo je skoro modrejše ko desno: Toda kdo bo od mene zahteval, da ohranim s svojo umetnostjo življenje tem ljudem, tem morivcem, moram reči, ki so streljali na vrlt) ljudstvo? To bi bil žločin proti narodu! „No, ,vrlo ljudstvo* je prvo streljalo na nas in potem mesarilo neoboroževe umirajoče in mrtve, da bi se divjaki sramovali tega“> sem mu odvrnil. Gospodična Marta pa je znala bolje zavrniti moža. Dela je, na mizico poleg bolniške postelje dva luisdorja in rekla : „Kaj pomaga prerekanje, gospod doktor? Vaša čista človečanska ljubezen gotovo ne bo gledala na narodnost teh dveh ranjencev in bo videla v njih le človeka, ki potrebujeta njene pomoči." Doktor se je globoko poklonil proti Marti in rekel: „Če od te strani primete, lepa gospodična, potem me zmagate. V imenu člove- čanstva naj se nihče zastonj ne sklicuje name 1“ Nato je oba zlatnika potisnil v šep pri telovniku zamrmravši; „Zdaj pa na delo !“ Zavihal si je rokave svoje suknje in začel preiskavah' Redingove rane. Udarci na glavi se mu niso zdeli docela smrtni. „Če se ne vnamejo in se ne pritakne to in to“ — imenoval je celo vrsto latinskih ali grških imen, ki sem zelo dvomil, da se dobe v besednjaku — „bo lahko v štirih tednih vse zopet zdravo". Nato je rano z nekaj šivi sešil in jih zalepil Z roko je bilo huje. Kost se je bila zlomila-morda zdrobila. Skušal jo je naravnati in to je povzročalo Rudolfu najhujše bolečine, ker je bjlo vse oteklo in vneto. Konečno je roko ovil s platnom in jo trdo zavezal. Tudi to se lahko zboljša, je menil z mnogimi „če“ in „pa“. Potem je mazač preiskal moje oko. Delal mi je orožne bolečine, ker je z vso silo skušal dvigniti zateklo in ranjeno trepavnico. Že je mislil, da se mu je posrečilo in vprašal me je, če kaj vidim. „Ni' česar 1“ sem rekel." Potem je oko izgubljeno", je odgovoril. Slišal sem, kako je Izabela v bližnji sobo glasno vskriknila. »Ostala rana ni nevarna. Nosna kost že zopet ozdravi, če bo tudi malo kriva fr grčasta. Vreza na licu ni vredno niti zašiti. Treba še poskrbeti, da se vnetje pokvarjenega očesa ne lodi tudi zdravenega. Dalje morate ostat' nekaj dni v temni sobi. Tako upam, da rešimo vsaj eno oko". S tem se je doktor poslovil. Hotel sem nato, naj me Brunner pelje v ulico Sent-Onorč, kamor sem bil namenjen, ko sem naletel na Marto* in Redinga. Tega pa ni pustila Marta Valdulerska. Rekla je da ste še dve sobi v g O' renjem nadstropju, ki jih gospodinja prepusti meni in mojemu tov3' rišu. In ker je tudi Reding prosil, naj ostaneva pri njem, sem se uda)' Bilo je dosti čez "polnoči, ko sem konečno ležal v sobi nad Redingon postelji. Hude bolečine, ki sem jih skušal zlajšati z mrzlim* obkladki, me niso pustile zaspati; tudi me je motilo stokanje Redin-govo, ki sem je slišal čisto razločno. In kako misli so šle skozi mojo dušo ? Vse grozote strašnega dne, potem negotovost moje osode. M1 bom spet videl domovino ? Eno oko — slep ? Seveda brez Izabel Valdulerske I Boli takrat Verena v samostanu ? Bo li mogla tudi ona ljubiti enookega, če se ni že za obljubila Bogu ? Nisem si mogel mi' sliti! Toda tudi prvega utiša o Izabeli nisem hotel imeti za pravi čut njenega srca. Hotel sem ž njeno sestro verovati, da se zopet zbere, da se njena ljubezen do mene, v katero sem veroval poveliča in ople' meniti. Bolelo me je, da me je morda ljubila le radi moje postave fr radi mojega gladkega obličja. Kako drugače se je izkazala Martina ljubezen do Redinga ; kako nizko je stala Izabela pod svojo velikodušno sestro I (Dafje prih.) ie bil do sedaj že štirikrat ministerski Predsednik. O vojni med Lahi in Turki se ne sliši veliko novega. V zadnjih dneh so 1 urki z Arabci vred odvzeli Lahom neko važnjo Postojanko, sicer se pa vrše med sovražniki male nepomembne praske. V ospredje so pa sedaj mirovna pogajanja, ki se vrše med zastopniki obeli držav v Švici. V podučenih krogih se zatrjuje, da je tek italijansko-tnrških mirovnih pogajanj v šviei zelo ugoden in da se sme npravieeo upati, da bo mir sklenjen v najkrajšem času. Delegatom obeh strani se "je posrečilo Premagati največje težave, ki so se protl-vile skleniti miru, namreč vprašanje aneksije in suvercnitete. Žef in Zanut. sc po dolgem času zopet snideta na Korun. Zanut: O buzarona anu tristu gnij ih fig! Poladi. poladi! Od kod si se pej ti Zef Pobran, ka te tarkaj cajta ni bilo videt. Sa-laboltinajnes. da sam se že ries bau. da so te miši pojedle. Tarkaj botu sam paršu u Goricu, ma tebe ni blo. Pej ne, da bi biu iazn z mano! Zef: O lub' Zenut. tega se ti ankar na boj. ka sm ti tak prjatu. de b’ šu u ligenj zate. Bieš, de t’ pa prabie pabiem. šu sm biu na Karoška, prou notrka u Celouc. Zanut: Bieži nu! Ti frdejžani Zef. Ki si pa jesku gor po Koroškem? Se pra- vcj. da je tam use štram tajč an da ti na štacjoni še karte na daj. če šraješ po slave j n sko. Zef: .la. lub’Zenut. tud mene na be-seli ta niemška kamanda, ka je čeje ti Nicmci pausod pastaulet. .les pa sm biu šu Pagliedat’ 11 pabarat, kaku maje sestra ga-re žvi. mje pisala, nej pridem cjnkat gar je abiskat. Zanut: Oščodibako. kej sestru praviš. da jemaš tam gor 11 Celouci. ma mi nisi ankol neč pravu. Zef: Ja sestra. Bieš je bla za diekla Pr nih gaspudih '11 s’je gare parčila. Je u-ziela nega fjakarje. Mene niprou, ka je Niemc. ma ki češ, tkuste sa babnee. Zanut: Ladi 1111! Ma anu kartu b'mi biu lohko poslu, da bi viedu, da si šou po svieti. Zef: Ja. na zamicri, prou ries sm zaim, ka je bla akul mene sama niemška šeeketajne, ku de b’ oriehe toukl, de me je usega zmiešala. A 111’ bierješ. če t’ rečem, de nism s pačetka biedu al gauarije pa turška al pa arabska. Z a 11 u t: To je pej čudno! Se ti Zef si biu pr Soldatch. ku si pravu an tam je vas pefel tajč. Zef: Je ries, pa gare gauarije. ki ke-šni frfesrji, ka sa lih prvandral s Tirole ’u jih s pačetka abena krota na zaštop. Pa ki pranje naše cajtenge? Gare 11 Celouci, bieš, nism neč bran. Te dni. ka sm dama pa ni eajta. Ki diela Taljan u Afrik? Al se še biksaje? Zanut: Zastopiš, da ti tud jest na viem ki poviedat. So se že uštufiral. ku se vidi. Taljan u je zmejnkalo duarju nu ku- raže, Turki pej so s sojeni kamelam zagrebli 11 puščavu, da jeli pict lict na spudij uan. Turku gra tud doma use narobe. Al-baneži na daj meru za zlodja an tud druži Bolgari, Serbi, ka jeli zmeram ki srbi, Gar-nagorci an vas tist folk tam dol, use če jet na Turka, da si usak odrieže 1111 kos nego-vih šerokih brgeš. Jest t’ na viem povidat kizn konc uzame use tu. 11111 gvišno je, da bo scajtama Turk faliru, ku je diviralui Dreja s soju štampariju. Zef: Ki tist Dreje u kontrad nobl, ka 'je tista »Soča« packu. Jes sm mislu, de 11111 sam ta grdi na more da žiuga. ka je biu ta-ku strpien. Zanut: Ja, ja, usaka rieč jema saj konc. Če ne dobriga pej slabega. Drejc je že načečku u sojeh gazetah soj tešta-ment, prej ku j eh je dan z rok. Ma abedu se na joče za nim. Zef: Ma bieš, ki dieš, 11 va »Soča« še tako upacana ki pried? Zanut: Na stoj se bat. S tiste štam-parije 1111 bu pršlo ankul neč poštenga. Na-miesto anga zlodja pride drugi. Zef: Prou jemaš, Zanut. Bieš, jes 'n ti vama pej zmerni stara prjatela. Zdcj pej morm jet, de paješčem kuartir za majga poba, ka ga mism dat štedirat n Garica. Zanut: Orpodibako, kej študirat daš poba! Boš jemu anbot še gaspoda. Ma vieš. 11 slavejnsku gimnaziju ga upiši, ga majnko na boj martrali tisti tajčarski pre-fesarji. Zef: Tjsto se neč 1111 boj! Sm že bidu na Karoškem, ki če rejč, če atrakam sama »tajč« zabiuaje u glaua, de je patle bal šutast ki papried. Zdej pa te pazdrabim. Se vama pa ndrnjkat ki beč pamenila. Zbo-gm. Zenut. Zanut: Adijo. 1111 pozdravi toju Uršu! Štefan Orlovski. (Slika lz rusko-poljsulh razmer.) Dr LEOPOLD LENARD. (Konec.) Ko je Orlovski imel v žepu dotičm potni list. je srečal necega tovariša, ki 11111 je povedal, da se mu jako mudi oditi na Rusko, a nima potnega lista. Orlovski mu je odgovoril, da je 011 ravno dobil zase nek potni list, ker se pa njemu tako ne mudi, ga posodi prijatelju. Dotični prijatej se je lepo zahvalil, vzel potni list in se odpeljal na Rusko, kjer so ga pa takoj na meji že čakali žandarji in vrgli v ječo. Pred sodnijo se je zagovarjal, da ni on tisti, na katerega ime se glasi potni list. ampak da si je ta potni list od nekega izposodil. Sodniki so ugovarjali da ne in da je 011 tisti Orlovskemu dotični potni list. bivša prija-mladenič lahko dokazal, da je 011 res nekdo drug. je bil obsojen samo na nekaj mesecev ječe radi rabe napačnega potnega lista. Tudi to se je v Krakovu zvedelo in povečalo sum zoper Ribaka. Omenim še, da sta se kmalu potem, ko je Ribak izročil Orlovskem dotični potni list, bivša prijatelja spet srečala na cesti in Ribak se je silno začudil, ko je zagledal prijatelja, o katerem je ravnokar ruski policiji sporočil, da je odšel iz Krakova proti Rusiji, pred sabo na krakovski ulici. Slednjič se je zgodilo nekoč čisto slučajno, da je nekdo zagledal v Katovicah Ribaka, pogovarjati se z dotičnim žandar-merijskem častnikom, ter je to sporočil Poljakom. Poljska narodna organizacija je oddala zadevo strankinemu sodišču, ki je na podlagi takih kodazov izreklo sodbo, da je Ribak res ruski špijon in naročilo tova-: rišu Tarkovskemu, da ga mora ubiti. Vse ruske revolucijne stranke so si po-• stavile za pravilo, da ne izvršujejo nobenih političnih ubojev zunaj meje ruske dr-j žave, to pa iz čisto praktičnega razloga, i da imajo odprto pot v tujino. Ako bi nam-; reč ruski revolucionarji tudi po drugih dr-i žavali ubijali ruske špijone ali pa ruske j vodilne vladne može, bi potem nobena tuja država ruskih revolucjionarjev ne pustila čez svojo mejo, ter bi jih takoj posla-| la na Rusko nazaj. Da imajo toraj odprto ! pot v druge države in da jih te države ne pošiljajo nazaj na Ruško, zato ne izvršu-j jejo v tujini nobenil ubojev. Samo v slu-j čaju je Ribaka se je zgodilo drugače. Ri-j bak je namreč slutil, da mu nekaj grozi in dasiravno so ga z raznovrstnimi zvijačami hoteli izvabiti čez mejo na Rusko in tam ubiti, vendar ni maral nikdar iti na led. Slednjič so zvedeli da namerava Ribak na tihem oditi v Ameriko, da bi bivšim tovarišem zbrisal za sabo sled in tako so se odločili, da ga ubijejo v Krakovu. Tako ga je toraj ustrelil Tarkovski pri belem dnevu, na najbolj živahni točki mesta in. ko je zaklical, da je ubil ruskega špijona, se nobena roka ni ganila Ribaku na pomoč. Porotniki so Tarkovskega enoglasno oprostili vsake krivde, dasiravno je čisto hladnokrvno priznal, da je z vso pre-j mišljenostjo izvršil ta uboj. Poljska jav-i nost je brez razlike mnenj in strank popol-! noma ravnodušno in celo z zadovoljnostjo ! sprejela oprostitev Tarkovskega. S temi besedami sem hotel podati ma-i lo sličico onega velikega in trdovratnega ' boja in globokega sovraštva, ki se že več kot sto let razvija med ruskim in med poljskim narodom. Vse besede o slovanski v- i zajemnosti so zaman, dokler ne bo poravnan ta boj. (Konec.) Iz naše organizacije. Glasnik . Slov, kršč. soc. zveze“. Zadnjo nedeljo v septembru se vrši v Mirnu velika slavnost podzveze »Orla« združena s Slomšekovo prireditvijo. Opozarjamo na to slavnost vse bratske odseke. kakor tudi občinstvo z mesta in dežele ter jih poživljamo, da se udeleže te slavnosti v najobilnejšem številu. Sodeluje vojaška godba. Natančneji program priobčimo prihodnjič. V imenu kat. sl. izobr. društva izreka sc vsim onim čast. gostom ki so se udeležili veselice v Prvačini dne 8. t. m. pre-srčna zahvala. Posebno zahvalo izreka se vrlim pevcem in gostom iz Batuj-Sela za prelepe pesmi ki so jih prepevali med vsporedom. Veselica se je obnesla vsakemu obziru povoljuo. Prihodnjič priredimo mogoče še kaj lepšega. Na zdar! »Kat. slov. izob. društvo« Podbrdo priredi veselico dne 22. septembra 1912. ob 5. uri popoldne v društvenem prostoru (kaplanije') s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. »Pogovor z domom« Volarič, mešan zbor. 3. Igra. »Ne kliči vraga«. 4. »Ti-čica gozdna« Mayer, mešan zbor. 5. Huda nevihta v gorenji vasi. Šaljiv prizor. Seljak. 6. Venček narodnih pesmi, mešan zbor in 7. šaljivo srečkanje. Vstopnina: Sedež: 1 krona, stojišče 60 vin. K vdeležbi, posebno sosedska bratska društva vljudno vabi odbor. »Stari in inladi« v Solkanu. Dne 22. lega meseca priredi naše društvo Medvedovo igro predšmrtnieo »Stari in mladi«. Ker je igra nekaj lepega, pričakujemo velike udeležbe iz dežele in mesta. »Podzveza Orlov« je v svoji seji 8. t. m. sklenila pozvati svoje odseke, da o priliki evhar. kongresa doma korporativno pristopijo k sv. zakramentom 15.. ali če to ni mogoče, 22. t. m. — Nazdar! fiaša mladina. Briško okrožje Orlov ima okrožno sejo 22. t. m. na Dobrovem ob 4h pop. Seja je važna, zato pridite vsi. Šmarenski telovadni odsek »Orel« se najtoplejše zahvaljuje vsem bratskim odsekom za prijazno sodelovanje pri javni telovadbi, kakor tudi vsem prijateljem naših društev, ki so kaj prispeli, da se je veselica tako lepo završila. Naz zdar! Orli. »Slovenska Straža“. Iz Biljane Tukajšnja podružnica Slov. Straže bo imela dne 22. sept. t. I. svoj drugi redni občni zbor ob 4. uri pop. pri g. !. Sfiligoj na Dobravem. Dragi člani in somišljeniki namen društva je blag in vzvišen: obmejnim bratom pomagati, rešiti našo deco, na katero poželjivo čaka nhš narodni nasprotnik. Žrtvujemo tedaj vsak po svoji moči s prispevkom za Slov. Stražo! Da se pe navdušimo, ogrejemo ter napravimo nove načrte za bodočnost, pridite vsi na občni zbor naše podružnice prav v obilnem številu! Zadružništvo. Občni zbor »Kmetijskega društva« v Št. Petru, reg. zadr. z omejeno zavezo se vrši dne 28. septembra t. 1. ob 6. uri zvečer v zadružnem domu. Dnevni red: 1) potrjenje računskega sklepa za 1. 1911. 2) volitev načelstva 3) volitev nadzorstva 4) slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Drežnica. Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Drežnici, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. ob 2. uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Po-trjenje računskega sklepa za 1. 1911. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. N^kaj o sokolskem naraščaju. Iz §§ 78. in 79. ljudsko šolskega zakonika posnamemo: Šolski otroci ne smejo biti udje kakega društva. Društvenih znakov ne smejo nositi. Šolskih otrok se ne sme izrabljati v demonstrativne svrhe. -Sodelovanje posameznih šolskih otrok pri javnih prireditvah, predstavah je samo izjemoma dovoljeno. Dovoljenje izda okr. šolska oblastnija. Rekli pa bodo nasprotniki, saj otroci niso v društvu, ampak so vpisani z dovoljenjem starišev kot naraščaj k »Sokolu«; torej so vendar mali sokoliči. Društvenih znakov ne smejo nositi, in vendar šolski otroci so prišli v nedeljo v Kobarid v sokolski obleki. - Sokolski naraščaj — Sokol — in telovadba ni eno in isto. Telovadbo imamo tudi mi radi, ne odobrujemo pa onega proti-cerkvenega gibanja, ki ga širi Sokol. Znano je. da imajo sokoli o velikih prireditvah svoje vaje ob času službe božje o-koli 10. ure in tako opustijo sv. mašo. Istotako delajo tudi z naraščajem in mu onemogočijo spolnjevati svoje krščanske dolžnosti. Dalje naj se pomisli, kako daleč je n. pr. Kobarid za naraščaje iz goriškega in sežanskega glavarstva. In ali so bili tisti otroci pri sv. maši, ki so prišli v Kobarid okoli 11 ure? Nikakor ne! Ali more torej c. kr. okr. š. svet dati dovoljenje k takim prireditvam, ki ovirajo otrokom prilik sv. maši ob nedeljah? Po naših mislih se bi ne smelo dovoliti! Zato bodi vsakemu šolskemu svetu dolžnost, da ne dovoljuje otrokom k takim prireditvam, in da strogo kaznuje tiste, ki vprizarjajo taka romanja šolskih otrok, kakor se je godilo v nedeljo. Sploh pa so sokolski naraščaji med otroci nesmisel, ker otroci lahko telovadijo v šoli in ob šolskih veselicah. Zato poživljamo sl. dež. šol. svet naj vendar enkrat prepove sokolske naraščaje po ljudskih šolah! Novice. Naš prevzvišeni knezonadškof je blagoslovil preteklo soboto novo kapelo v novem malem semenišču. Poročil se je 2. t. m. g. Anton Šinigoj, odgovorni urednik našega lista z gdč. Lucijo Čelih. Mladima novoporočcncama želimo obilo sreče! V nedeljo, 15. t. in. na Sv. Goro! Za slovesnost evharističnega shoda bo ob 10. uri slovesna sv. maša in potem procesija z Najsvetejšim okrog svetogorske bazilike. Zvečer ob 8. in pol bo ob ugodnem vremenu svetogorsko svetišče poveličevalo dunajsko slavnost z različnim umetnim ognjeni. Zato kličemo: Kdor ne more do-poludne na Sv. Goro, naj jo pogleda vsaj zvečer, da zagori tudi v njegovem srcu ogenj ljubezni do Najsv. zakramenta! Romanje na Brezje priredi v nedeljo dne 21. t. m. kat. slov. izobraž. društvo v Avčah. Priporočamo vsem domačinom da se udeleže to božje poti. Kdor le more naj se priglasi k udeležbi; če bo 100 udeležencev plačajo za voznino po železnici samo polovico. Odhod iz postaje bo v soboto dne 20. t. m. ob 11 uri 52 minut predpoldne. Dekliški licej v zavodu čč. sester No-tre Daine. Sprejemanje in vpisovanje v prvi razred se vrši 16., 17. in 18. septern-bra, ravnotako sprejemni izpiti v višje razrede. Letos se otvori tudi 6. licealn' razred, s katerim postane licej popoln, tako da se bodo koncem šolskega 1. 1912/D vršili na zavodo prvi zrelostni izpiti. 7" Slavno naše p. n. občinstvo, posebno 'z boljših, premožnejših stanov opozarjamo na ta zavod, ki je edini te vrste v naši deželi. Ta zavod nudi temeljito izobrazbo m vzgojo, kakor jo zahtevajo sedanje razmere. To toliko bolj, ker je zavod v najboljših rokah. Slovenščina je na zavodu z1' Slovenke obvezan predmet, ki se poučuje v istem obsegu ko na gimnaziji. Za Slovenke je torej izobrazba v slovenščin1 vsestransko zagotovljena. Imajo pa prih-; ko, se še temeljito naučiti francoščine, ki je na zavodu v vseh razredih obvezen predmet, ter angleščine in laščine. Na c. kr. slovenski gimnazijski pripravljalnici za srednje šole v Gorici se začne šolsko leto 1912/13 dne 19. septembra. U' čenči pridejo 16. septembra med osmo in dvanajsto uro z očeti ali namestniki vpisovat se pri vodstvu na Trgu sv. Antona, št. 2., I. nadstr. in prinesejo s seboj krstm list in letošnje šolsko spričevalo za dokaz, da nimajo manj ko devet pa tudi ne več ke trinajst let in da so tretji ali kateri viši1 razred ljudske šole dokončali z dobrim uspehom. Prednost imajo slovenski učenci, ki so na deželi doma in nimajo priložnosti, za gimnazijo ali realko dobro naučiti se verouka, slovenščine, nemščine računstva in lepopisja. V pripravljalnici dobijo učene1 versko- nravno in znanstveno podlago, na kateri potem lehko napredujejo na gimnaziji, relki in v drugih šolah. Učnine je za vsako polletje 10 kron; ubogi in pridni u-čenci so oproščeni celo leto. Gimnazija 111 realka sprejemata učence iz pripravnice brez vsprejemne skušnje. — Profesor Fr. Grešeč, vodja. Vsprejemni izpit za 1. gimnazijski razred bo 17. t. m. ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje se vrši za III. in IV. razred slovenske deške vadnice v S. Gregorčičevem Donu' (Via Vetturini), za III.—VIII. razr. dekliške vadnice v Novem Domu (Via Bcrtoli-ni), za vse druge razrede pa na učiteljišča (Corso Giuseppe Verdi št. 3). Slovesna služba božje bo dne 91. sept. ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. V petek, dne 20. sept. se začne redni pouk. Ponavljalni izpiti za otroške vrtnarice in učiteljice ročnih del se obavijo dne 23. sept. od 8.—12. in 3.—6. C. kr. državna višja realka v Gorici- Vpisovanje v I. razred se bode vršilo dne 16. septembra od 9.—12. ure pr. p. S seboj je prinesti krstni lisa in zadnje šolsko spričevalo. 17. sept. bodo vsprejemni izpiti. V II. do VIL razred se bodo vpisovali u-'čenci, ki so že obiskovali goriško realko, dne 17. sept. V to svrlio se imajo ta dan zbrati ob 8. uri zjutraj v dotičnih učnih sobah. Vpisnina stane 3 K. Iz izvengoriških šol vstopajoči dijaki se bodo vpisovali dne 17. t. m. od 9.—12. ure v ravnateljski pisarni. Vpisnina za te znaša 7 K. Vsprejem-izpiti za 11. do VII. razred se bodo vršili dne 19. t. m. od 9.—12. ure pr. p. in od 3.—6. ure pop. Učni zavodi društva »Šolski Dom« v Gorici, namreč: šestrazredna dekliška ljudska šola v »Š. D.«. ki služi od 3. razreda naprej kot vadnica slovenskim kandidatinjam tukajšnjega izobraževališča za učiteljice; petrazredna deška ljudska šola v »Š. D.«, ki rabi tudi kot vadnica gojencem tukajšnjega moškega učiteljišča; petrazredna mešana ljudska sola v Malem Domu; deška pripravljavnica za srednje šole v M. IX; dvorazredna dekliška pripravljavnica za izobraževališča v M. D. in ženska obrtna šoli za šivanje oblek ter belo šivanje in vezenje v Novem Domu začnejo novo šolsko leto v tem le redu. V ponedeljek in torek 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure predpoludne in od 3. do 5. popoludne bo vpisovanje novili učencev in učenk in onih, ki so že obiskovali te šole pa ne še dokončali. V sredo IS. septembra bo za učence in učenke iz Š. I). sv. maša v cerkvi sv. Antona ob 9. uri; za učence in učenke iz M. in N. D. pa v cerkvi čč. oo. kapucinov. V četrtek 19. sept. začne v vseh navedenih šolah redni pouk. C. in kr. finančno oblast v Gorici opozarjamo na nujno potrebo, da da takoj, in sicer nenapovedano, revidirati tehtnice na trgu za zelenjavo! Vreme imamo sedaj skrajno slabo; mesto gorkega solnca, dan za dnem dež, poleg tega je pritisnil pa še precej občuten mraz. V soboto zvečer je vihral posebno po vipavski dolini nenavadno močan vihar, ki je marsikateremu kmetu uničil veliko upanja. Ze dlje časa trajajoče vlažno vreme pa zelo neugodno upliva na trto in turšico, tako da se je bati nič kaj dobre, če ne celo slabe letine! Cvetlični dnevi. Naši liberalci so začeli prirejati sedaj po Slovenskem cvetlične dneve. Ne vemo sicer zakaj hočejo izrabiti ravno to priliko, da si napolnijo svoje suhe liberalne žepe in kase. Ob tej priliki pa opozarjamo naše ljudi, da ne sedejo na liberalne limanice, ker se bo ves denar, ki ga bodo liberalci v teh dnevih nabrali, porabil za strankarsko svobodomiselne namene. Za take namene pa naš denar ni! Poživljamo vse Slovence, posebno bolj imovite. da ob tej priliki raje žrtvujejo kaj denarje za naše diiaštvo. Vsi tozadevni denarni prispevki naj sc pošiljajo na Leonovo starešinstvo v Ljubljani. Deželni odbor je razposlal okrožnico vsem občinskim zastopom in okrajnim cestnim odborom, v kateri opozarja dotične činitelje, da morajo predložiti proračune najkasneje do konca meseca novembra, drugače bi moral biti deželni odbor prisiljen poseči po prisilnih sredstvih in razun tega odrediti na stroške dotičnih občiu svojega uradnika, da sestavi tozadevne proračune. Izgubil se fant 12 let star. ime mu je Franc Vuga iz vasi Anhovo št. 43. Srajco ima belo z rudečimi črtami, klobuk zelenkast. Obraz podolgast, rudeč. Kedor ga najde, naj ga izroči orožnikom. Jaroslav Vrhlickv, sloveči češki pesnik, je 9. t .m. zvečer umrl na svojem posestvu v Dobešlicah na Češkem. Bil je tudi član gosposke zbornice na Dunaju. 80 let stara Krašovka šla peš na evharistični kongres. Razni listi so prinesli novico, da je neka Marija Šuc iz Sl a- v o n i j e šla pred tednom dni peš na Dunaj k evharističnemu kongresu. Ta stara dobra ženica pa ni bila doma iz Slavonije tam daleč na Ogerskem, temveč prav blizu naše Gorice iz Pliskovice na Krasu; imenuje se Marija Šuc (po domače Oslička). O tem smo vdobili tudi ta dopis: Peš na Dunaj se je že v začetku avgusta podala iz Pliskovice 81 letna vdova Marija Šuc. Šla je skozi Ljubljano in Gradec, ko je prišla konec avgusta do Miirzuschlaga. kjer je pa obnemogla. Na postaji je milo prosila sprevodnika, naj jo sprejme na vlak 1— in dva potujoča gospoda ji priskrbita listek do Dunaja, kjer ji tudi v nekem samostanu vdobita stanovanje in hrano. In kakor je sama pisala domov, ji revici priskrbijo usmiljene sestre novo obleko, da se bo lahko udeleževala evli. kongresa z drugimi Slovenci vred. Torej izpolnila se ji je njena goreča želja videti Dunaj ter svetovne slovesnosti v čast najsv. R. T. — To je že več kot korajža! Anton Ipavec, ki je bil obdolžen, da je hotel izvršiti za časa zadnje avtomobilne dirke atentat na automobil, v kojem se je vozil nadvojvoda Josip Ferdinand, je bil dne 11. t. m. obsojen na 1 mesec zapora poostren z postom. Tako je vendar enkrat končala ona žalostna afera, vsled katere je moral g. župnik Kadenaro po nedolžnem toliko pretrpeti! Lužiško srbski jubilej. Najmanjši slovanski narod Lužiški' Srbi so slavili letos 50 letnico; odkar je Lužiško srbski rodoljub in narodni buditelj, ustanovil društvo sv. Cirila in Metoda, ki je dandanašnji največja organizacija med L. S. Društvo ima lastno tiskarno in izdaja časopis »Ka-tolski Posol« in koledar »Krajan«, ki prinaša razne gospodarske in poučne spise za narod. »Katolski Posol« je bil ustanovljen I. 1862 kot cerkveni mesečnik, a je danes prvi in največji L. srbski tednik in ima neprecenljivih zaslug za probujenje malega naroda. Lužiški Srbi bivajo v Nemčiji. Radi razžaljenja Veličanstva zaprta cela družina.Družina Stradolini, doma iz Italije. a stanujoča v Gorici je bila obdolžena, da je pela protiavstrijske pesmi, učili so to tudi druge ter z besedami žalil našega cesarja. Zaprtih je zato 7 oseb: oče, mati in 5 otrok v starosti od 14. do 24. leta. Napredek v fotografski stroki. Do naj-novejšega časa jc bil fotograf odvisen od dnevne svetlobe, ki pa se, kakor je znano, vedno spreminja; temu posledica je bila, da fotograf tudi pri največji zmožnosti in dobri volji ui mogel napraviti vselej dobre slike. A v gotovih slučajih so morali ljudje zapuščati atelje, ne da bi se bil mogel izvršiti posnetek. Posebno sc je to čestokrat dogajalo ob oblačnem vremenu, pozni uri zvečer in v zimskem temnem času. Dandanes pa, ko so uvedene legitimacijske sli- ke na vseh železnicah in se zahteva nujno izvršitev slik, je neprecenljive važnosti, da je fotografski atelje občinstvu vedno dostopen ter da lahko računa z gotovostjo - ne glede na dnevni čas in svetlobne razmere — na dobro izvršeno sliko, ki jo rabi največkrat v najkrajšem času. Našemu slovenskemu fotografu Jerkiču se je posrečilo odstraniti za vselej vse navedene zapreke na tem polju; in to z nabavo električne svetilke »Jupiter«, ki vzbuja senzacijo v fotografskih krogih vsega civilizo-vanega sveta in nadkriijuje vse dosedanje iznajdbe. Istinitost te trditve je v krogih tržaškega občinstva že več časa znana, ker jo je omenjeni fotograf dokazal z dejstvi. Izdelki, napravljeni pri električni svetilki »Jupiter«, nadkriljujejo — kar se tiče umetniškega svetlobnega efekta — one, napravljene pri dnevni razsvetljavi. V dokaz naj služi diploma največje odlike za izredne zasluge na fotografsko umetniških izdelkih pri električni razsvetljavi, ki je bila g. Jerkiču podeljena let,a 1909 od Slovencem gotovo nenaklonjene italijanske ju-rije o priliki tekmovalne razstave v Trstu. G. Jerkič si je — da mu bo možno po-služiti tudi v Gorici vedno z najboljšimi izdelki, — nabavil tudi tam omenjeno električno svetilko ter vabi cenj. občinstvo, posebno pa prijatelje napredka na tem polju umetnosti, da si ogledajo to zelo interesantno napravo, ki bo gotovo zanimala vsakogar. Porotno zasedanje se prične v Gorici 30. t. m. 15-letni učenec — tat pri tvrdki Hed-žet & Koritnik je ukradel svojima gospodarjema 3500 K in nato ušel. Za mladim tatičem ni še nobenega sledu. Pred kakimi šestimi leti je bil v Št. Petru političen shod naše stranke v dvorani »Kmetijskega društva«. Takrat je pridrvi! tja A. Gabršček s trumo svojih pristašev, ki so s kričanjem in rogoviljenjem onemogočili zborovanje. Ko so spet odhajali črez dvorišče je Gabršček mahal s palico in imenoval prostore »Kmetijskega društva« »smrdljive prostore«. Danes pa so njegovi »narodni piruhi« postali res smrdljivi klopotci, od koder se razširja po celi deželi grd smrad liberalnega sleparstva, ki marsikomu povzroča hud glavobol in težke skrbi. Gabršček in tisti njego- vi zmerjači in kričači pa naj se potrudijo v Št. Peter, da bodo videli, kako so se »smrdljivi prostori« »Kmetijskega društva« spremenili v lepo in čedno poslopje, ki priča o pridnosti in poštenosti naših mož in njihovega dela. Da, da! Liberalci so slepili in posuroveli ljudi z ostudno gonjo proti duhovnikom, sami pa so se med tem pitali z denarjem, ki so jih zaslepljenci nosili v »narodne piruhe« iz navdušenja do liberalizma, ki bo sedaj marsikaterega Slovenca ubožca pognal na beraško palico. Sijajna zmaga slovenske ljudske stran-v Črničah. Delali so se, martrali na vse mogoče viže; kričali so in prerokovali svojo slavo in svojo zmago, konec vseh koncev pa je blamaža. Učitelji so agitirali, zborovali in shodovali — sedaj se bodo milo jokali: žalostno plačilo velikega truda, žalosten konec velikih upor. — Pred petimi leti je tedanje napredno županstvo dobilo pri volitvali 19 starešinov, naši pristaši 5; naprednjaki so napravili utok, ga dobili, volili — pri novih volitvah dobili 5 starešin, naši pristaši 19; zopet so reku-iirali, zopet volih in — popolnoma vse izgubili. Takrat je znašala naša večina v IH. r. 7—12 glasov, v 11. r. nad polovico, v I .r. vse. — Dne 9. 1U. inl 11. t. m. so se vršile nove volitve, pri katerih je sajajno zmagala slov. ljudska stranka; v 111. r. jc imela večine 56—70 glasov (naš pristaš, ki je imel največ glasov, je volil 250, nasprotni 2U0; naš, ki je imel najmanj, je dobil 25.5, nasprotni 183; poleg tega se je nekaj malo glasov liberalnih cepilo.) — V 11. raz. so dobili naši 48 glasov, nasprotniki niso postavili iiste, ampak samo enemu dali 13 glasov in enemu 3 glasov. V 1. raz. se niso vdeležili volitev. — Govorilo je ljudstvo v 11. razredu, govorih so premožnejši posestniki v li. razr., govorila je cerkev, govorilo izobraženstvo, govoril kapital v 1. razr. — vse je sodilo in obsodilo Mrmolje in JVlrljake, Baše in Martine Faganele in vse njih neznatne tekače; — govori pa dovolj glasno tudi zgodovina — ki jim kliče, da je najbolje, ako se poskrijejo, da se jim ne bodo ljudje smejali, ker se jim bliža smešen in žalosten konec. Občinske volitvi v Vrtojbi so se vršile ztdnji petek in soboto Volitev s