Dopisi. Odsv. MartinanaPaki. (V blag spom ia!) Še je doaela preveaela peaem velikonočae aleluje, ko se zaališi v aaši miroljubai župaiji prežalostea glas, da ]e aašega preljubljeaega župaaa, goap. Franca Steblovaika zločinska roka smrtao raaila. Fraac Klaačaik, bivši kočar ia irojač, ki je vae avoje imetje zaaikerao zapravil, klatil ae je že nekaj časa bi-ez dela okoli ia je Ijudstvo begal. Ta aesrečaež že ve6 časa ai cerkve zaotraj videl, pac pa se je zavoljo pretepa že večkrat pokoril v temai jeci. Pred dvema letoma bil je tožea od aašega miroljubaega župaaa zavoljo badobaega obrekovaaj a, ia zopet je imel v ječi čaa premišljevati, da je tudi ajemu spolajevaaje osme božje zapovedi potrebao. Od tega časa aovražil je vrlega župaaa ia mu žugal z maširevaajem, katero je v tedau po veliki aoči pekleasko izvršil. Na daa sv. Jurija, zadnjo sredo v meseci, bil je Fraac Steblovaik v Šoštaaji pri seji okrajaega šolskega sveta ia popoldaa pri zborovaaji družbe sv. Cirila ia Metoda, "ter se je vraeal proti večeru, kakor aavadao. peš domu. Zlobaež Fraac Klaačnik pa je prežal v aamotaem kraji aa aj, ga je zavratao aapadel ter ga 8 hrastovo gorjačo tako hado aa glavi raail, da je revež aa belo nedeljo zjutraj, previdea s av. zakrameati v grozaih bolečiaab avojo blago dušo izročil v aaročje aebeškega Očeta, še le 42 let star. Zločiaca pa so še le dae 6. majaika blizo Šoštaaja vlovili ia ga sodaiji izročili. To pregrozno zločiastvo je uzrok aeizmeraega žalovaaja ae le samo v aaši, ampak tudi v aosedajih župaijah, kjer so blagega moža dobro pozaali ia ga zavoljo lepib čedaoati visoko čialali. Na ajegovem grobu joka zapuščeaa vdova s sedmerimi ljubezaivimi otroci. od katerib je najstarejši še le v 15. letu. Zgubili so vaščaai miroljubaega soseda ia akrbaega gospodarja — Paška občiaa pa modrega ia vestaega župaaa, katerega ai je letos že petokrat eaoglaaao izvolila. Zgubila je župnija pobožaega moža, vrlega katolicaaa, ki je vselej v djanju kazal svojo sv. vero. Zgubila je duhovščiaa odkritoarčaega prijatelja — reveži pa uamiljeaega dobrotaika. Zgubila je naša ljudska šola, katero je v mladosti pridao obiskoval, avojega marljivega ogleda. okrajai šolaki svet ia okrajai zaatop Šoštaajski avojega zaaealjivega uda, družba av. Cirila ia Metoda svojega darežljivega uataaovitelja ia slavao ravaateljstvo Šoštaajake posojilaice svojega aeutrudljivega sodelovalca. Zgabila je pa tadi uboga Sloveaija svojega vrlega siaa, ki se je pri vsaki priložaoati modro pa odločao potegoval za ajeae sv. pravice ia je ves čas svojega županjevaaja pravilao uredoval sloveaski, akoravao je bil tadi aemščiae v beaedi ia pisavi dobro vajea, katere se je pri vojaščiai izučil. Imel je rajni vsako aedeljo ia poaedeljek premaogo opravila pri Soštanjski poaojilBici, kamorjeaavadao poldrugo uro peš aodil ia veadar ga aisi pogrešal aikoli pri zjutraaji alažbi božji, kjer je izgledBO iz molitveae kajižice sv. meao bral, ali pa aa molek sv. rožai veaec molil. Svoje otročiče je imel v cerkvi aavadao pri aebi. Letos aa veliki petek popoldaa je opazoval piaatelj teb vratic, ko je prišel rajai gosp. Fraac Steblovaik s avojimi ljubezajiviaii otročiči k božjema grobu molit, je pobožao pokleknil ž BJimi sredi cerkvi ia je kleče po čaai lezel do podobe KriSaaega ia s aolzaimi očmi poljaboval krvave raae Zveličarjeve. ae vedoč, da bo v aekaterib daevih atal pred ajegovim 8odajim stolom. Kakor so videli pridaega ateja, tako so atorili ljubezajivi otročiči. — Splob. bil je v vsakem obzira zaačajea mož, tako, da so ga labko preč g. ka. šk. koBzistorijalai svetovalec ia dekaa Braslovški v svojem gialjivem govoru vaem v izgled postavili ia ga posebao možem ia mladeaicem v posaemaaje priporočili. Priarčao ao tolažili priljubljeai govoraik na ves glas jokajočo množico z beaedami sv. Daba: ,,Pravičea pa, akoravao prezgodaj umrjp, bo veadar v oalajeaji'' — bo v miru pocival. — Kako visoko spoštovaa je bil aaš rajai župaa, pokazal je izvaaredao veličastea pogreb. Brez posebaega povabila vdeležilo se je pogreba 12 čc. gg, dubovaikov iz doaiače ia aoaedajili župaij. V poaedeljek. ua dea preaeseaja v rart\6'.šaico, spremljalo je mrliča s šolako mladiao ia maogobrojao maožico ljadstva 8 goapodov duhovaikov ia ravao toliko jih je prišlo drugi daa k pogrebu. Milo ao doaele mrtvaške molitve v cerkvi; prec. g. dekaa slažili so asiatiraao mrtvaško sv. mešo. Šoštaajako pevako društvo zapelo je aa grobu dve premili žaloatiaki. Videl ai veliko odličaih gospa ia goapodov iz Šoštaaja, Veleaja. Mozirja, Braslovč, St. Andraža ia Polzele. Tadi Šoštaajsko ogajegaailao društvo poslalo je avoje zastopaike. Lepi veaci pokrivali so krasao rakvo. Naš v obče priljubljeai gospod baroa pl. "VVaraberg se je akazal v beaedi ia djaaji kot ajegovega dobrega prijatelja. Naj še omeaira, da je žalujoca pa hvaleŽBa občiaa prevzela vae pogrebae atroške ia z prostovoljaimi darovi postavil ae mu bo aagrobai apomiaek. Tako alavi aloveasko ljadatvo svoje aiože. Za ajegov trud ia delo, Pa aaj mu večao bo plačilo! Iz Blarenberga. (Poaojilaica.) Naša posojilaica dobro uspeva ia pomaga kmetom iz zadrege, za kar ji je večiaa prebivalcev zelo bvaležaa. Le aekaterim rusastim prusjakora ia aevedoma zatelebaaiai aeračurčkom, ki se dajo od tako imeaovaflib ,,bolcarjev" za aoa voditi, kakor slepa kara, ae gre prav k srcu; meBda bi raje imeli tra v peti, kakor poaojilaico v Mareabergu. Pametea človek ae bo rad verjel, kar Bavedemo. a ker je to zaaesljiv kmet pravil, objavi ae alobodao ia aicer zato. da ae tista že malo veljavaa aodrga bolje ozaači, — ae moremo dalj molčati ia lažajivega obrekovaaja tiho preaašati. Nek po8estaik vzel je iz posojilaice aekaj stotia aa meBJico, da potrebae račaae poravaa. dokler pripravljeae robe v deaar ae apravi. Ali aaj še ai takrat ae more lehko pomagati, kedar les proda, ker malokateri ,,bolcar'' bitro ia popolaoraa izptača: po deaarje mora iti po deaetkrat ia^ae dobi vec, kakor kakih 10 — 20 gld. eakrat. Čaditi se morarao, kaj so isti Bemcurski ,,holcarjiu omeajeaemu kmetu rekli! Malo je maajkalo, da ga ae bi pregovorili za posojilaico deaarje iz Maribor3ke araailaice vzeti ia jo odplačati. Pravili rau ao: Ako bo.š iz posojilaice deaarje imel, boš aioral še eakrat toliko plačati, ia zravea še boš vae zapravil. PopolBoma zbegaa je ven- dar nekega uda posojilaice prašal, je-li to res? Že sem bil aameajea iz hraailaice deaarje vzeti in jib poaojilaici vraiti, da bi se rešil. Odgovorilo se mu je: Tisti majhai atroški, katere ste do zdaj plačali so odrajtaai, odslej aaprej pa drugega ne boste plaoevali, kakor pol leta obreati aaprej ia ako kaj glavaice odplačate, bode se vam aa obrestih toliko odračuailo. Vse drugo je pekleasko obrekovaaje ia aemčurske aodrge prekaaljiva zvijača, ki strup bljuje zoper poaojilaico, kakor packaa (modraa), ako mu aa rep atopiš. Obrekujte le. ako si upate, pred sodaijo obrekovaaje opravičiti, prihodnjič boara z vami tamkaj govorili. Vsaka laž je kazai vredaa. Sloveaci pa se ae ustrašite ia pridao oglašajte pri poaojilaici! Rado se vam bo ustreglo, saj tukaj aiao tolike obresti, kakor pri aem čurskib ,,holcarjih", ki ubogemu kmetu les tako v račua jemljejo, če jim je aaprej dolžea, da od stotiae plača okoli 30 gld. Tako mi je pripovedoval aek kmet, ki je bil v uemčurakib kleščah, kojega je posojilaica rešila, drugače bi bil moral za 1200 gld, akoravao je poaestvo bilo aad 4000 gld. ceajeao, ae skidati ia iti s trebubom za kruhom. Pravil je: Le3 mi je zaračuail 2 gld. maaj, kakor so drugi plačevali. Osemcoljskih desek aem moral 1200 aavoziti, predea je zaašalo 100 gld., toraj aem dobil 24 fl. maaj ia še zravea plačal 6 — 7 gld. obresti, toraj od 100 gld. 30, od tiscč 300 gld. Zdaj pa plačam od 2oOO gld. 120 gld. ia še priliraaim, ako les drugim prodam, 180 gld. Vozil sem vozil, odplačal pa aič. Kdo tedaj dela za kmeta, aemčurčki ali posojilaica? Kdo jih odira? Meada sholcarji", posojilaica pa nikakor. Pametea človek lebko razsodi, kje se pravica godi. Kdor pa ima surovoat, nieato zdrave pameti v glavi, naj si kupi za 5 kr. špirita ia ai glavo aamoči, morda se mu bo zacelo daaiti v glavi. lz Ljutomera. (Hraailai ca.) Iz društveaega račuaa aaše založae za 17. upravao leto 1888, kateri je bil v glavai seji, dae 7. aprila t. 1. odobrea, vidi se, da je iuielo druatvo koacem leta 1888 — 325 udov ter da jili je v teku račuaakega leta 25 izstopilo a 18 pristopilo. Izatopivaim udom se je 1573 gld. 84 kr. izplačalo a ostali ia pristopivši udi so 1158 gld. 73 kr. vplačali ia torej zaašajo opravilai deleži kot zavarovalai foad o konci leta 1888 —• 23.859 gld. 82 kr. Letaega prometa bilo je sku paj 158.334 gld. 57 kr. Kaknr bilaaca kaže, imelo je društvo aa koaci 1888 imetja 161.461 fl. 14 kr. ia dolgov 160 782 gld. 88 kr, med temi pa se aahaja tudi izaesek rezervaega foada skupaj od 12.367 gld. 40 kr. ia izaeaek aaprej aprejetih obresti od 1189 gld. 9 kr. Prigospodarilo 8i je društvo v tem letu 678 gld. 26 kr. ia zbor je skleail, da se pripiše ta izaesek spet k rezervaemu foadu. Iz Rač. (Ogeaj.) Pri Štefaau Sterau je aa veliko aoč ob pol dveh zjutraj začelo gospodarsko poalopje goreti. Ogeaj je bil aajbrže od zlobae roke aaatavljea. Ziviao je še rešil. Škode ima okoli 1500 gld. Ker je bilo s slamo krito, se je ogeaj silao aaglo širil ia se je tudi Jože Požegarja iu Pavel Brgleza gospodarsko poalopje vžgalo. Pavel Brglez ima škode okoli 500 gold. Pri Jože Požegarji je zgorelo okoli 400 meterskih ceatov stisajeaega sena ia slame, vec orodja, strojev, ea voz ia ea vol. Drugo živiao so še v sledajem treaotku rešili, Prva je pri Požegarji prišla Haaa Štera ter je še več reei obraaila, pa ae je precej požgala. Štefaa Srako in Seb. Kotaik sta rešila živiao razua eaega vola. Tukajšnja proatovoljaa, kakor tudi Framska požaraa bramba ste vrlo braaili, kolikor je še mogoče bilo. Pri Požegarji je škode okoli 4000 gld., zavarovaai so vsi.