Žalostinka proti jutru
Bogomil  Fatur
Pijemo vso to noč, pijemo trije brezumni ljudje,
v nas po tolažbi in po ljubezni vpije nago srce.
Zvok violine, vino, tvoji poljubi, deklica brez sramu —
vse je brez haska,  zapisano hitri pogubi, ne da miru.
Mrtve »o ure, mrtve mladosti so naše, v rakvah spe,
prazna veselja, pritrkavajoče čase jih ne zbude.
In iz sramote in iz obupa čisto na dnu reži se pohotna  in glupa maska strahu.
V pesmi, v poljubih, v muziki blazno iščemo sna,
tako je vse prazno, neznansko prazno okrog srca.
Vsak je svoj lastni grob, le da noče priznati tega,
ampak rešiti se mu ni več mogoče iz pekla.
Pijemo že vso noč, popivamo trije nesrečni ljudje,
v nas po tolažbi in po ljubezni vpije zaman srce.
Deklica, vzemi,  kot zlomljen cvet ga vzemi v brezstidne roke —
naj  ga  le trgajo tvoji  prodani  prijemi do belega dne.
162