Lefo VII, šfev. 100. Celfe, sobola 12. septembra 1925. Postnina plačana b gotovini. ^^^¦{....•ojska l.;>.r<^nira. Ljubljan.v^f ^K.^B ^H JV ^H ^H ^»^^^ ^H-^^ Naročnina» Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. Posamezn« številka I Din. Izlrafa v torefe, četrtftk in soboto. Redakcija in uprava: Strossmagerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. IVAN PREKORŠEK: Pred 30. leti Te dni poteče 30. let, odkar je bil otvorjen v Celju po srditih parlamen- tarnih bojih I. razred nemško-slovenske nižje gimnazijc v Cclju. Starejši naši gcneraciji bo še v spominu, kako so- vražno je nastopal celjski nemški ob- činski svet in žnjim vsa nemška av- strijska javnost proti utemeljeni slo- venski kulturni in narodni zahtevi, da se za pol milijona spodnještajerskih Slovencev osnuje v Celju slovenska gimnazija. Celjsko gimnazijsko vpra- šanje je bilo v kulturni Avstriji, v koji smo tvorili Slovani veliko večino pre- bivalstva, vzrok težke vladne krize. Iz zadrege, ne iz volje, ugoditi skrömni naši prošnji, nani je dunajska vlada leta 1895. dovolila otvoriti v Celju I. razred takozvane slovenske gimnazije. Slovenskega narodnega meščan- stva smo imeli tedaj Slovenci na Sta- jerskem še bore malo, saj nam so nemška sola, teror vseh vladnih or- ganov in moč nemškega kapitala po- nemčevali naš živelj, ki je prišel v mesta. Ogromen pa je bil naval kme- čke mladine, ki se je priglasila v I. razred gimnazije v Celju. Bilo nas je 113, ki smo dobili gostoljubno streho v poslopju današnje OkoJiške osnovne sole (Volksschule Umgebung Cilli) v enem samem razredu. Stevilo se je seveda moralo iz višjih državnih ozirov hitro prav temdjito reducirati, vendar pa je bil polno doprinesen manifestanten dokaz potrebe obstoja slovenske gimnazije. V čem pa je bila pravzaprav slovenska ta naša gimna- zija pred 30. leti? V slovenskem ma- ternem jeziku smo se učili latinščine, matematike in veronauka. — vseh ostalih predmetov smo se učili v tujem nemškcm jeziku, ki so ga le redki izmed nas nekoliko razumeü in še red- kejši za silo pisali. Iz težkih borb je vzrasla tedaj ta »naša gimnazija«, zato smo jo ljubili iz vse duše in vročega srea mi mladi povsod preganjani in zaničevani slovenski študenti, ki smo se polno zavedali, da smo sinovi brez- pravnega naroda, da smo za Ävstrijo odveč in v napotje na svetu in da se moremo vzdržati le z najvcčjo prid- nostjo in v najtežji borbi za vsak- danji skromen košček kruha in na- predek v Soli. V oporo so nam bili naši dobri slovenski profesorji v šoli, 1 ter radodarnost narodnih krogov v Celju, ki so nam nudili pomoč v za- sebnih hišah in potom Dijaške kuhinje v notar Baševi hiši v današnji Ašker- čevi ulici. Mnogo naših študentov pa je redno prejemalo kosilo pri o. kapu- cinih, in nobeden izmed nas, ki je bil potreben, ni takrat potrkal na vrata kapucinskega samostana ali pa pri Sv. Jožefu, da ne bi bil prejel koščka kruha. Tako je bilo naše življenje tedaj. Skromno in revno oblečeni, slabo pre- hranjevani in mnogokrat lačni — to smo bili tedaj mi mladi a ponosni študenti slovenske gimnazije v Celju. Ponavljamo se, kadar preveč hva- Hmo stare case, ko gledamo vse daleč .iazaj v minulost. Danes imamo v Celju vse svoje sole, naša je naša sloven- ska gimnazija v Celju, doživeli smo, da se je eel svet nemškega nasilja in laži podrl pod nami in nam je vzrasla na ten ruševinah naša jugoslovenska svoboda. Mi vsi, ki smo trpcli, ker je bilo teptano ono najlepše, kar je ži- velo v naših dušah, smo srečni, in ni nevolje današnjih dni, ki je ni malo, da bi mogla biti veqa kot je zavest, da so zrušene okove našega robstva. Mladina, ki danes preživljaš srečna dijaška leta, pa bodisi doma iz naših slovenskih kmetij ali iz danes tudi že naših trgov in mesfc, bodi skromnejša in zavedaj se polno, da v udobnejših prilikah dolguješ narodu in svoji svo- bodni domovini mnogo. Dolžna si, dati doinovini, Cesar mi nistno inogli in ka* bo ostalo za nami neurejenega, ko z mlado silo vstopiš v življenjc. Dr. M. Dereani: Početki šolskega zdrav- stva v Celju. Že pred tremi leti je občinski svet celjski v svoji seji na inicijativo ob- činskega svetovalca gospoda F. K. sklenil, da se za mestne sole v Celju ustanovi služba šolskega zdravnika. S tern važnim sklepom je mestno za- stopstvo nedvomno doseglo prvenstvo v borbi za dosego Solsko-zdravstvene- ga dviga mladine. Službo je občinski svet poveril uradnemumestnemu zdrav- niku v postranskem poslu. Uradno so se končno določile temeljne točke o poslovanju šolskega zdravnika z za- kiiučkom, da mora šolski zdravnik dvakrat na leto zdravniško preiskati vse licence in učenke mestne osnovne in meščanske sole, da ima voditi o izidu zapisnik in da naj podaja po- vodom preiskav nasvete učencem, na- vodila učiteljstvu in obvestila o teles- nem zdravju otrok potom Solskih vod- stev oziroma razrednikov tudi starišem otrok. Vse ostale podrobnosti pa se prepuste v ureditev dogovorom šol- skega zdravnika s posameznimi vodstvi zavodov. Zdravniški zapisnik je vseboval v glavnem sledeče razpredelbe: 1. razred, 2. ime in priimek, 3. starost, 4. teža, 5. vlsočina, b. telesna konstitucija in drugo, 7. oko in vid, 8. zobovje, 9. učiteljeve opazke. V 6. stolpec so bile uvrščene vse bolezni srea in pljuč, in- lekcijska obolenja in vsi ostali telesni in morebitni duševni nedostatki in hibe. V tern dokaj ozkem krogu stav- ljenih zahtev in določenem delokrogu se ie gibalo poslovanje šolskega zdrav- nika v pripravljalni dobi prvih treh let od 1923—1925. Opozarjam pa že tu, da se začenši z letošnjim šolskim letom delokrog in obseg izvajanj Sol- sko-zdravstvenih zadač primemo moč- neje razširi v svrho nadaljnega raz- voja in spopolnitve šolsko-zdravstvenih vprašanj. Način postopanja in obseg poslovanja hočem podati v drugem delu te razprave. S pretečenim šolskim letorn smo ...kljuf*'' ; vj »"atvojro dobn »p stno dolžni podati o delovanju in delnih uspehih javnosti poročilo. Jasno je, da prvi statistični izkaz ne more biti popoln in povsem točen, ker je okvir poročila primerjen obsegu opazovanja in postopanja v solan. Za javnost, predvsem za stariše učeče se mladine je pač le važno, da so ob- veščeni o glavnih nalogah šolskega zdravstva, da dobe pobudo za nadaljno zanimanje v tej stroki, ker je glavni namen vseh statističnih razprav pouk in propaganda v določeni smeri. Celo obravnavano snov ločim v dve skupini. Prva zadeva splošna suha dejstva na podlagi opazovanj, druga našteva posebna svojstva — bolezni, hibe, nepravilnosti i. dr. na podlagi preiskav. Vzemimo prvo skupino v posnetku v pretres. V časopisnem po- ročilu ne moremo podrobnih izčrpnih statističnih tabel priobčiti, navajamo pa glavne podatke: Razmerje števila vseh učencev do števila izvršenih zdravnižkih preiskav je nastopno: V osnovni mestni Soli: L. 1923. učencev 629, preiskanis 576, t. i 91°/„ >> 1924. » 554, » 547, » 98% »1925. » 556, » 526, » 95°/0 Meščanska Sola: L. 1923. učencev 419, preiskanih 402, t. i 98% « 1924. » 468, » 441, J 95% » 1915. » 424. « 404^ « 950/J Od 1923 do19253050,preiskanih2896,t.j.95V Ker je bilo preiskovanje izvrSeno letno dvakrat, je bilo dosedaj preis- kanih zdravniško v šoli skupno pri- bližno 5800 učencev in učenk. Odstotek nepreiskanih znaSa 2—90/0j povprečno 5%- Letno torej v absolutnih številkah 50 učencev. Ta odstotek nepreiskanih je navidezno Se visok, ali v istini je razmerje drugačno, ker je faktično le neznaten del učencev v celem triletju bil nepreiskan. Mnogi učenci, ki v enem letu niso bili preiskani, so bili prihod- nja leta v viSjih razredih navzoči, tako da je skupen odpadek le malenkosten. Te izjeme zadevajo one učence in učenke, ki so dosledno vsa 3 leta iz- ostali od Solsko-zdravniSkih preiskav iz raznih razlogov ali vsled splošne domače zanemarjenosti in brezbriž- nosti ali vsled izrečnega naročila star- šev, katerim se dozdeva šolsko-zdrav- niSko preiskovanje za njih otroke nepotrebno in ki hočejo imeti za svoje otroke v vseh ozirih izjemna staliSCa. Drugi vzroki odsoinosti uüencev od preiskav so bila začasna obolenja, kontumaciranja radi infekcijskih bo- lezni in pa odsotnost, ker so že pred zdravniSko uro, ki je bila navadno med 15. in 16. uro, odšli domov po- največ z železnico izven Celja. (Še pride.) Vabilo na politično - gospodarski ki se vrši v pondeljek, dne 14. sept. 1925, ob 20. url (8 uri zvečer) v prostorlh Kina v Gaberju. Na dnevnem redu je pcročilo 0 političnem položaju, 0 go- spodarskih potrebah in zahtevah pre- bivalstva v mariborski oblasti ter o drugih važnih gospodarskih vpraSanjih. Poroča posianec g. dr. Pivko. Zani- majte se za javno življenje in pridite! Mr. G.—k.: ßecitacijski večer Arnšek—Groriušek. Doslej smo bili vajeni, da so s*> deklamirale, oziroma recitirale pesnitve pesnikov domače in tuje literature od deklamatorjev na prireditvah raznih rodoljubnih društev. V novejšem času smo doživeli tudi v Sloveniji novum recitacijskih večcrov avtorjev samih, od Podbevška, Seliškarja, Cerkvenika itd. do Arnška in Gorinška, ki sta se predstavila slovenskemu svetu v celj- skem Narodnem domu v pondeljek dne 7. t. m. Odkrito pripoznam, da sem šei z zanimanjern poslušat, kaj nam povesta dva človeka, ki se ponosno imenujcta sama sebe literate in književnike, dasi doslej še nismo čuli o nikakih knji- ževnih edicijah teh dveh »poetov. Zbralo se nas je precej radoved- nežev in smo poslušaii! Pričel je Go- rinšek: Igračke naivnega študenta s čuvstvi, momentanimi imprcsijami, li- ričnimi izlivi otroške duše v bolj ali manj posrečeni obliki; nič novega, še manj globokega, stvari, ki jih pišejo in so jih pisali naši srednješolci od sekunde naprej... Torej stvari, ki jih poznamo v raznih varijanteh žc davno! A. Gorinšek nam je čital tudi odlo- mek iz svoje tragedije »Moj Bog« in priznati moram, da sem pri tern izgu- bil vsc, kar mi je še pri njegovih li~ ričnih izlivih ostalo.. . Dolgčas, nič, kar bi užgalo, zgrabilo, ganilo, izvab- Ijalo razpoloženje; nobene globine, še manj dramatike, nič kar bi količkaj upravičevalo ponosni naslov tragedije... Arnšek je vsekakor boljši. Ob njegovih stvareh sem vsaj nekaj ob- čutil... Kaj je to bilo, ne vem. A bilo je nekaj, kar je grelo sree, kar je tu in tarn zagrabilo; 'torej znamenje, da jc bilo tudi občuteno: od srea do srea... Ne rečem, da sem imel ta občutek pri vseh njegovih stvareh, saj nam je čital 25 pesmi... a dve, tri izmed njih so bile v resnici lepe in so zgrabile... Imenujem samo »Moj dom« in »Grenka slast«. Iznebiti se pa mora nepotrebnih fraz, brezplod- nega filozofiranja in dolgoveznosti... Kjer je enostaven in prisrčen, tarn za- grabi in vzbuja čuvstva... —- Z dramo, ki jo je čital, je imel isto srečo kakor Gorinšek s svojo tragedijo: Smeh, ki bi bil primeren za burko, mu more biti jasen dokaz, da drama ni to kar je liricna pesmica... V celoti : korajža je tudi nekaj vredna. Ce pa je tudi vse, o tern sta si prireditelja večera danes mogoče že na jasnem. L. N.: Cudni klubi. V Londonu je bil nedavno usta- novljen kiub otožnih ljudi. Njegovi člani so možje, ki so popolni pesimisti in se jim na cbrazu pozna žalost in skrb. V dcželi proslulega angleškega >spleena« ni tak klub nič nenavadnega, zakaj tarn so bili vedno čudaški klubi. V 18. stoletju je bil v Londonu klub »Suzle-, čigar člani so se morali zme- rom kislo emeriti. Na klubovih sestan- kih je bil strogo prepovedan nasmeh ali dovtip. Le ena vesela beseda — pa je bil član izključen. Sicer so člani na sejah venomer vzdihovali, tarnali in milo tožili, 0 krivicah, ki se jim gode v življenju; kdor bi mogel, se je jokal in je bil zbog obilno prelitih solza še prav posebno v čislih. Obstojal je tudi klub grošarjev, to se pravi, ljudi, ki niso zmogli več denarja ko nekaj bornih grošev. Ti vitezi Nemaniči so se sestajali v klubu radi tega, da so si pripovedali, kako so izvabili od koga kak nov »groš« in da so se skupaj norčevali iz ljudi, ki so jim sedli na limanice. Prav posebno zanimiv je bil klub grdih ljudi. Vanj je bil sprejet samo oni, ki je imel resnično grd obraz, tako da se jc zdel drugim ljudem zoprn. Dosmrtni predsednik tega kluba je bil neki John Wildes, ki je slovel radi neobičajno grdega obličja, dočim je bil častni Clan grof Mirabeau, ki ga poznamo izza francoske revolucije in cigar obraz so koze tako spačile, da je po pravici šel v tak klub. V Londonu, mestu klubov, so imeli tudi klub lažnjivccv. Zakaj ne? Sicer bi v ta klub morala iti ogromna večina ljudi. Ali Ijudje lažejo celo sa- mim sebi. Zbrali so se tedaj odkrito- srčni možje in so rekli: »Bodimo to, kar smo — lažnjivci! Pretiravajmo laž do skrajnosti, morda lažje spo- znamo resnico in odkritosrčnost.« Ti dovtipneži so imeli v klubu dolžnost tekmovati v laganju. Kdor se bolj de- belo zlaže je več vreden. Resnica je bila strogo prepovedana in če že ni šlo drugače, je moral predsednik po- sebej dovoliti, da je smel kateri clan črhniti tudi kako resnicno. V klubu nesrečnežev so se zbirali Ijudje, ki so mogli dokazati, da jih usoda težko preganja. Bili so večinoma nesrečni zakonci, brodolomci v zaseb- nem in javnem življenju, ljudje, ki so izgubili imetje itd. Njihova naloga jc bila, da v klubu skupno tarnajo in da zahajajo v procesiji na pokopališče, ogrevajoč sc za smrt, svojo rešitcljico. Si ran > :\ C V A E3rA« Ste^ 100 PoSitika. p Prvi sestanek Pašiča z Ra- dlčem» V torek ob 3. un popoldne se je odpeljal Stjepan Radič iz Ženeve z avtomobilom v Evians les Bains. Ob 4. uri je dospel s spremstvom v hotel »Royal«, kjer sta ga sprejela tajnik Pačič in polic. šef. Kmalu nato se je Radič sestal v hotelski dvorani s Pa- šičem in njegovo soprogo. Predstavil je Radiča Pašiču dr. Laza Markovič. Radič je takoi izrazil PaŠiču svoje ve- selje nad zadovoljivim zdravstvenim stanjem, nato pa je pozdravil tudi ostale člane Pašičevega spremstva. — Konferenca med Pašičem in Radičem je trajala poldrugo uro. Oba državnika sta bila dobro razpoložena. Dr. Mar- kovič je skušal pri izhodu oba foto- grafirati, kar pa je Pašič odklonil z besedami: »To je reklama!« Predsednik je v odločilnem momentu obrnil foto- grafu hrbet. Ta Pašičeva gesta je vz- budila veselost in smeh. — Na vpra- šanja novinarjev je Pašič odgovoril, da je vse dobro. Proti svoji navadi se je spustil z novinarji v debato in si jih je dal vse predstaviti. — 0 poteku konference je dal Radič novinarjem sledečo izjavo; »Pašič mi je obrazložil historijat radikalske stranke v prvih letih njenega razvoja na tak način, da tega še nisem slišal. Predsednik mi je govoril o herojskem zaječarskem upo- ru, v katerem so bile 104 osebe ob- sojene na smrt, 800 pa na dosmrtno ječo. Izjavil je, da ;e sporazum delo Pašičevega državniškega talenta in na- porov hrvaške seljačke stranke. Na koncu je Pašič dejal: »Avstriia ja za- sužnjila naše duše, Turčija pa naša telesa«. Ob 19. uri se je Radič vrnil v Ženevo. p Možnost rekonstrukcije vlade ? Politični krogi siede z največjo pozor- nostjo dogodkom v Evians les Bains in v Ženevi. Po sestanku obeh vo- diteljev vladnih strank obstoji možnost, da se izvršijo po povratku predsednika Pašiča v Beograd važne sprernembe. Po izjavah vladnih krogov ima sedania vlada samo provizoren značaj. Radi tega se pričakuje večja rekonstrukcija vlade. Radičevski krogi razširjajo vest, da dobijo še dvoje ministrskih mest. Stjepan Radič naj bi prevzel ministr- sko podpredsedništvo, dr. Maček pa prometno ministrstvo. Sedanji promet- ni minister inž. Radojevič izstopi iz vlade. Ravno tako bo po teh vesteh pri rekonstrukciji izločen iz vlade no- tranji minister Boža Maksimovič, s katerim so Radičevci zelo nezadovoljni radi vprašanja uradništva na Hrva- škem. Radičevci trdiio, da bi vlada na ta način znatno utrdiia svoj položaj. Vse to pa zavisi od ministrskega pred- sednika Pašiča. Pašič za sedaj molči in ne da nobenega znamenja, kako se odloči v oktobru, ko se bo vrnil v Beograd. p Konference balkansklh zuna- njih mlnistrov. Vse romunsko časo- pisje se z velikim zanimanjem bavi z zasedanjem Zveze narodov v Ženevi in naglaša tesno sodelovanje državni- kov Male antante in enotnost njihovih naziranj. Listi poročajo o sestankih med romunskim zunanjim ministrom Duco ter zunanjim ministrom Grčije Rendisom in Bolgarije Kalfovim. Kon- ferenca Duce z Rendisom je v zvezi z grškim načrtom varstvenega pakta na Balkanu, posvet s Kalfovim pa z do- sego sporazuma med Romunijo in Bol- garijo glede sekvestrirane imovkie. Ta sporazom se podpiše najbrže že v Že- nevi. Na§ zunanji minister dr. Ninčič je tudi dalje časa razpravljal z držav* nim podtajnikom v italijanskem zu- nanjem ministrstvu Grandijem, potem pa se je posvetoval z bolgarskim zu- nanjim ministrom Kalfovim in turškim poslanikom v Beogradu Hikmetom begom. p Sestava odborov pri Zvezi narodov. Za predsednika komisije za pravna vprašanja je bil izvoljen sena- tor Scialoja (Italija); za predsednika komisije za tehnično oryanizacijo Van Fysinn (Holandska); za predsednika komisije za razorožitev jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič. v komisiji za finančne zadeve Zveze narodov Costa (Portugalska); v komisiji za trgovino. z opijem in belimi sužnjami Vehwinkel (Norveška); v komisiji za pohticna vprašanja (San Salvador). Iz~ voljeni predsedniki so obenem pod- predsedniki plenarncgazasedanja Zveze narodov. Razdelitev jugoslovenske de- legate je sledeca: Pravna sekcija: dr. Laza Markovtč in dr. Alilorad Straznicky. Razorožitvena sekcija : dr. Momčilo Ninčič in dr. Laza Markovič. Gospodarska sekcija: Ävramovic in nadomestni delegat Stjepan Radič. Proračunska sekcija: dr. Miijutin ]o- vanovič. Sekcija za socijalna vprašanja: dr, Krnjevič, Ävramovic in Radič. Po- litična sekcija: dr. M. Jovanovič in dr. Straznicky. Krajevna org. S. D. S. za mesto Celje poziva vse svoje članstvo, da se udeležl političnega in gospodar- skega shoda g. prof. Pivka v Sokol- skem domu v Gaberju dne 14. t. m. ob 20. uri polnoštevilno. Celjska kpemika. c Shod pos!anca prof. dr. Pivka v Gaberiu. Dne 14. t. m. ob osrnih zvečer se začne v »Sokolskem domu« politično - gospodarski shod poslanca dr. Pivka. Orii, ki bi imeli kako željo za g. poslanca, se opozarjajo, da se naj prej prijavijo tajniku g. Četini v Zvezni tiskarni ali pa predsedniku g. V. Kukovcu na Lavi, da se razgovor ali pojasnilo omogoči. c Novi clan! krajnega šolskega sveta. V novi krajni šolski svet, ki stopa na mesto dosedanjega mestnega šolskega sveta z zmanjšanim delokro- gom, so bili v občinski seji minulo sredo izvoljeni za dobo šest let sle- deči gospodje: župan dr. Juro Hrašo- vec, dr. Ernest Kalan, Ivan Prekoršek, J. Marčič in J. Modic. V smislu novih odredb so tudi zastopniki (duhovniki) vseh treh veroizpovedanj člani šol- skega sveta. Nadalje je clan eden za- stopnik učiteljstva in sicer vodja naj- višje organizirane sole in pa šolski ogleda, ki ga imenuje politična oblast. c Za regulacijo Savänje in njenJh pritokov. Na zadnji seji obč. sveta celjskega je v zvezi s predlogom obč. svet. dr. Božiča radi izgraditve nasipa in pešpoti na levem bregu Savinje med Kapucinskim mostom in brvjo, ki vodi v mestni vrt, stavil obč. svet- nik I. PrekoršeK nujen predlog, da mestno županstvo v očigled vednb pogostejšim in vecjira poplavam, ki povzročajo mestu Cdju in njega ši- rokemu okolišu, nujno skliče anketo prizadetih obcin, (Celje okolica, Te- harje, Petrovčc) in okrajnega zastopa ter naprosi srezko poglavarstvo in Velikega župana, da se vprašanje re- gulacije Savinje in njenih pritokov pospešeno obravnava. Skoda, ki jo redno povzročajo povodnji mestu in sosednim občinam je tako velika, da se morajo za stvar zavzeti odločujoči činitelji. c Otvoritev Celjske koče v ne- deljo, dne 6. t. m. se je izvršila ob prisotnosti številnih planincev in pla- niuk. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo nad 200 ljudi, ki so obču- dovali lepo in udobno urejeno novo kočo. Ob 11. uri je veleč. gospod opat Jurak kočo blagoslovil, nakar je na- čelnik Celjskega odseka SPD v kratkih besedah opisal nastanek in razvoj Celjske koče, do današnjega dne. Povdarjal je posebno zaslüge mestne občine celjske, katera je veliko žrtvo- vala za razvoj turistike in tujskega prometa. Gospod Fran Kocbek je kot ustanovitelj Savinjske podružnice SPD in od početka do danes njan načelnik pozdravil v njenern imenu navzoče, !ci se v velikim zanimanjem sledili lepim njegovim besedam. Pozdrave zelenega Pohorja je izročil navzočini gospod ravnatelj Jaka Zupančič, zastopnik mariborske podružnice SPD. Sprego- voril je še gospod Drago Sirec v imenu mestne občine celjske, nakar je bil svečanostni del končan. Popoldne se je razvil planinski sejm na prostem do res neprisiljene zabave. Rajanje in vriskanje je prekinil zgodnji mrak, ko so posetniki oprtali nahrbtnike in se razlezli po hribu navzdol. Ob desetih zvečer je koča že snivala v mini. Mo- ralen uspeh prireditve je bil sigurno velik, materijelen vsled slabega vre- mena manjši. Pri tej priliki bodi izre- čena vsem onirn cenj. damam in gos- podom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli do uspeha, najprisrčnejša zahvala s prošnjo, da ohranijo svojo naklonjenost še v naprej. —ta. c Prijateljski sestanek ijubiteljev narave se bode vršil v nedeljo, 13. t. m. ob 11. uri dopoldne v Celjski koči. Na sestanku se bodo razmotrivaie smer- nice za zimsko delovanje celjskega odseka. Sestanka naj se udeležijo po- sebno vsi oni, ki se zanimajo za zim- ski sport n^ Celjski koči. Dospe tudi godbeni trio, ki bode pri sestanku in in vse popoldne sviral. Kuhinjo bodo oskrbovale celjske gospe. Pridite tudi vsi oni, ki se niste mogli izkaterega- koli vzroka udeležiti zadnje otvoritve. c Smrt mladega solnika. V de- želni bolnici v Ljubliani je umrl v četrtek g. Franc KuSar iz Rateč na Gorenjskam, ki je lani kot izprašan suplent služboval na tukajšnje realni gimnaziji. Učil je zemljepis in zgodo- vino. Vzela ga je jetika, ki si jo je nakopal v vojni. c Smrtna kosa. V četrtek ob petih v jutro je umrla gospa Lujza Bouha-Le- mesch, vdova za državnim pravd- nikom v 65. letu svoje dobe. Pokoj- nica je mati ge. Gradtove v Celju. Pogreb bo v soboto ob štirih popoldne na okoliško pokopališče. c Cercle francais. Knjižnica fran- coskega krožka je zopet otvorjena. Knji- ge se bodo izposojevale članom v čitalniških prostorih ob četrtkih od šestih do sedmih popoldne. — Občni zbor krožka bode v četrtek, dne 24. t. m. v lastnern lokalu z običajnirn dnevnim redom. c Poučni in zabavni tečajl tr- govskega društva v Celiu. Od grernija trgovcev smo prejeli ta-le dopis: Po do- sedaj prejetih prijavah za navedenete- čaje, je konštatirati, da vlada v vrstah čla- nov trgovskega stanu posebno zani- manje do tečajev za angleščino in italijanščino seveda ne manj zani- manja se je pokazalo za plesni tečaj, kar je z ozirom na bližajočo plesno sezono razumljivo. Prejelo je društvo tudi prijave za obisk tečajev za srbo- hrvaščino in štenografijo, toda žal do teh slednjih tečajev ni dotičnega za- nimanja, kakor se je to prvotno upalo. Vsekakor stremi društvo, da željam svojih članov ustreže, toda kakor se čuje, bi marsikdo rad pristopil v enega izmed tečajev, ali vedno odlaša ta svoj sklep, kakor češ, bom raje počakal, kadar prično s tečajem, tedaj tudi pri- stopim. Toda to jc napačno, kcr dru- Stvo si mora pred vsem v izogib brez- potrebnih stroškov zasigurati potrebno število resnih interesentov navedenih tcčajev in tudi mora vedeti, za kateri tečaj je zadostno zanimanje. Vsled tega so se potrebna vabila razposlaia, da na podlagi teh dobi društvo vsaj približni statistični pregled, v katero smer naj društvo kretie svojo pozor- nost. Vsled tega se clani in tudi oni, ki šL niso člani društva, vabijo, da nemudoma in brez katerihkoli ovinkov in izgovorov svoj pristop v enega izmed tečajev prijavijo. V pojasnilo dodenemo se, da sedaišne prijave ne smatra društvo še za obvezne, temveč služijo kakor že rečeno za statistiko. Kdor še ni član društva, je prošen, naj se javi v tajništvu društva (ca- rinsko poslopje) kjer dobi podrobna navodila za vstop v društvo in tudi vse potrebne informacije. Vsekakor je dolžnost vsakega člana, da razvije med svojimi kolegi in znanci potrebno agi- tacijo za gore navedene tečaje. Öni pa, ki žele pristopiti ter odlašajo s prijavljeujem na poznejši čas, naj se v interesu stvari nemudoma prijavi. Torej vsi na delo! Načelstvo. c Kovani drobiž je tu! Dolgo je trajalo, da se vračamo nazaj v pred- vojne običaje in razmere Po preteku osrnih let smo dobili kovani drobiž, ki je v znesku po Din 2'— že v pro- metu. Vsakdo je ta pojav pozdravil z vescljem. Zopet pridejo pri denarnih zavodih hranilni nabiralniki, takozvani «šparavci« ali pušice v veljavo. Mla- dina naj bi pridno segala po njih, da se zopet navadi primerno ceniti vred- nost denarja in varčcvati. Zadruga ="Lastni dom« v Celju irna večje šte- vilo takih nabiralnikov v zaiogi. Kdor prinese temeljno vlogo po Din 20'—, dobi takšen nabiralnik posojen na dorn z vložno knjižico za vplačani znesek. Koncem vsakega meseca se prinese nabiralnik izpraznit, nakar se znesek vknjiži kot naložba v vložno knjižico. Med vojno in po vojni je izgubil denar svojo vnidnost, Ijudstvo pa smiscl in veselje za varčevanje, Tega mora biti sedaj enkrat konec, ker se vračajo časi, ko mora vsakdo misliti na šte- denje in stremcti za blagostanjem svojim in svojih potomcev. Naj bi ta apel ne našel gluhih uses! c Upokojenci! I. splošno društvo jagoslovenskih upokojencev v Ljubljani, krajevna skupina v Celju vabi vse svoje člane in vse upokojence, upo- kojenke in vdove državnih nameščen- cev, kteri so namenjeni društvu pri- stopiti, na prvi redni letni občni zbor, ki bo v sredo dne 16. septernbra 1925 v Gozdni restavraciji v Celju ob treh popoldne. Dnevni red: 1. letno poro- čilo, 2. spremernba pravil,< 3. peticije radi izboljšanja pokojnin, 4. slučajnosti in 5. volitev novega odbora. c Nogo si je zlomila. V torek ob osrnih zvečer si je na Spodnji Hudinji med Wobnerjem in Pristovškom zlo- mila nogo ga. Alojzija Waitz, soproga sodnega oficiala, na nenavaden način. Ko je šla po cesti, se jej je odkrušil gumi na peti, da je zdrknila s hodnika na cesto. Pri tern je obvisela z enim samim žebljem na kamenitem obzidku hodnika in je stopila tako nespretno, da se jej je zlomila noga. Spravili so jo v mestno bolnico. c Potres v Celju. V petek zjutraj med pol šesto in tričetrt na šesto uro smo čutili v Celju močan potresni su- nek, trajajoč nekaj sekund. Nekateri tudi trde, da je bil prvi sunek že ob treh po polnoči. c Legitimacije za polovično vo- žnjo v Zagreb na 11. mednarodno razstavo avtomöbilov, lovsko in šport- sko razstavo od 8.—20. sept. 1925 se dobivajo pri Prvi hrvatski štedionici, podružnici Celje. Cena Din 30"—. 876. V KONCERT NI KÄVÄRNI »CEN- TRAL* se vrši. vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapefnika gosp. Silbersteina. Tržne cene y Celju od dne 1. sept. 1925 naprej : (V Din.) Govedina: V mesni- cah I. vrste volov 18"—, II. telic 16*—, na trgu I. vrste volov in telic 18'— do —'—, II. vrste 16'—, III. vrste 12 do 14-, vam- pov 9'—, pljuč 9'—, jeter 9 —, ledic 10—, loja —'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 18'—, II. vrste 16"—, jeter 18—, pljuč 18.—. Svinjina: 1 kr^ prašičjega mesa 1. vrste 30'-, II. 25'—, pljuč 15*-, jeter 17'-, glave 13'—, sianine I. 32*—, II. 29"—, na debelo 28"—, masti 34'—, amerikanske masti 31-—, 1 kg šunke 351—, prekajenega mesa I. 32-—, II. 3Ü-—, 1 kg prekajenih parkljev 7-50, 1 kg prekajene glave 15 —, 1 kg jezika 32'—. Klobase: 1 kg krakovskih 4Ü1— do —*—, 1 kg debiecinskih Vy-- do —*—, 1 kg hrenovk —'-------30'—, 1 kg safalad 30"— do —*—. 1 kg posebnih 25'— do — •—, 1 kg tlačenk 20—, 1 kg svežih kranjskih 36—, I kg suhih kranjskih 46'—, 1 kg braunšvi- ških 15-—, 1 kg salami 100'—. Perutnina : (1 komad), piščanec majhen 15'—, večji 20-—, kokoš 40—, petelin 40'—, raca 35'-, gos 60'—, puran-------60"~, domač zajec, manjši 10'—, — f—, večji 30'—. — —, Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka na trgu 2"50'—, v tig. in na dom dostav. 3'— kisle sme tane 15'—, kg surovega masla50-—, kg čaj- nega masla 70'—, 1 kg masla 45§—, 1 kg bohinjskega sira 50"— do — •—, 1 kg lra- pistovskega 361— do —"—, ementalskega 60'—, sirčka 12-—, eno jajce l"50. Pijače : (1 liter) starega vina 14'— do 20'—, novepa 12-— do 14'—, piva 9'—, žganja 25'— do 30-—. Kruh: 1 kg belega kruha 6-50— V2 kg belega kruha 3'25, 1 kg črnega kruhaS'SÖ1—, kgčrnegakruha2'75, žemlja5'/- do6dkgO'5G, II do 12 dkg!"-. Sadje: 1 kg jabolk4—,1.3'—, II. 2.-kghrušklO-,l. 8- II.7' ,lll. 6'-, •— do •—, 1 kg marelic —•—, 1 kg bre- skev 10' — 12",— kgorehov 91—, kg luščenih orehov 32'—, kg sliv 4'— kgčešpelj5'— kg suhih češpelj 18*—. Špecerijsko blago: (1 kg) kave Portoriko 72'—, Santos 60'—, Rio 52'—, pražene kave I. 84'—, 11. 70'—, III. 60"—, be- lega sladkorja (kristal) 14'50, v kockah 16-50, kavne primesi 22'—, r!2al. 12.—, II. 6.50 —10" (1 liter) namiznega olja 261—, olivnega olja 30'—, bučnega olja 301—, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa 2—, petroleja 7'—, spirita denat 13"—, (1 kg) soli 4'50, celega popra 42* —, mletega popra 44'—, paprike 44'—, sladke paprike 72'--, testenin 1.16-—, II. 12'—, mila 18-— do —•--, karbida 7"50. Mlevski izdelki: (l kg) moke St. 00 5-20, 0 5-20,— 2 4-90,— 4 4'60— 6 4'20,— V)A 2-60, ržene moke 4"60, kaše 6--, jegprenja 4-60, otrobov •— do 2'20, koruzne moke 2-90, koruznega zdroba 3'60, pšeničnega zdroDa 5*60, ajdove moke I. 6*40. ajdovc 11. -.— na drobnoprikgpo 20 para več Zito: (cent pSenice 270' 280, rži 230" 240, jcčmena 180* 200, ovsa 180-— do 200-—, nove, sušene koruze 200-220, ajde 3001—, fižola 300'- do 450"—, graha 1400'—, leic 700"—. Kurivo: (q) pre- moga, črni na debelo 48 do —, na drobrjo — do —, rujavi 24, m3 trdih drv 132, q trdih drv 38, q mehkih drv 28. Krma: q sladkega sena —, pol sladkega sena —, kislega sena —, slame Na trgu se ne prodajc. Zelen- java in gobe : i kom. glavnate solate —", do •-, 1 kom. štrucnate — do —'—, 1 komad endivje 0'50 do V—, 1 kg zgodnjega 2clja —, 1 kg ohrovta 41—, karfijol .7'- do '—, 1 komad kolerabe 0'25 do 0-50, 1 krožnik špinače l'50, 1 paradižnikov o—, 1 komad kumare 050 do V—, 1 kg kumaric za vkisovanje —, 1 komad buče 075 do 21—, 1 kg graha v stročju '—, 1 liter lu- ščenega graha'—, 1 krožnik!fižola v stročju 1'25, čebule 3'—, česna 12'—. krompirja 1*25, 1 komad jurčki 050 do 1'—, kromp. dsb.l,'— 1 kg čaja 75'— do —'—. kg sveč 19"—l 1 komad zelene paprike 0'50'—, 1 kg grozdja 12 do 141—. Stev. 100. »N5VÄ EOV.ä« SfranS SpoHL Sportna vesellca. Te dni bomo pričcli z razpošiljanjem vabil za sportuo veselico dne 3. oktobra 1925 v Celj- skcm domu. Ako bi se katerega vsled neljube pomote prezrlo, naj se blago- voli obrniti na predsednika g. dr. Goričana ali podpredsednika g. dr. Rebernika. — Odbor sportnega kluba. Hermes — Atletik. V nedeljo, dne 13. t.m. bode igral Železničarski Športni klLib Hermes prijateljsko tekmo s S. K. Atletik na igrišču pod skalno kletjo. Pričetek ob 16. uri. Ž. S. K. Hermes štejemo med najmočnejše klube v Slo- veniji ter je znan po zadnji finalni po- kalni tekmi v Mariboru, kjer je na- pram I. S. S. K. Maribor dosegel kliub podaljšanju teknie neodločen rezultat; naslednjega dne je z istim klubom igral prijateljsko tekmo ter z avto- goalom podlegel v razmerju 2:1. S sportnega vidika bo tekma nudiia pre- cej užitka, ker igra Ž. S. K. li. izrazito kombinacijsko igro in nastopi v sle- deči postavi: Habicht, Pleš I., Sernec, Marinko, Jesih, Batič, Pleš II., Par- ducky, Klančnik, Splihal, Kos. S. K» Celje. Stoto tekmo za S. K. Ceije je igral v torek g. I. Wagner. Pri tej priliki mu ie bil izročen v spo- min Sopek cvetlic in okusno darilo. Čestitamo I S. K. Celie. V nedeljo 13. ob pol 14. uri training I. moštva ter 39. p. p. ob 15. uri na Glaziji. Proti odebelosti Ä! "t »Vilfanov čaj« a;šjovi! Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilka 240. A. Č s Naš kovaiii drobiž. Finančni minister je bil s finatič- nim zakonom leta 1924. pooblaščen, da sme kovati nov denar po 50 para, po 1 dinar in po 2 dinarja in sicer: 50 milijonov komadov po 50 para, v vrednosti 25 milijonov dinarjev, 75 mi- lijonov komadov po 1 Din in 50 mili- jonov komadov po 2 Din (to je 100 milijonov Din), skupaj torej denarja v vrednosti 200 milijonov dinarjev. V Amsterdamu so že pied meseci izko- vali dvodinarski denar. S posebnim parnikom so ga v avgustu pripeljali na Sušak, kjer ga je prevzela posebna finančiia komisija. V nedeljo 23. t. m. je prejela Ijub- Ijanska podružnica Narodne banke ob- vestilo, da je na glavni kolodvor pri- spel za Ljiibljano določeni vagon ko- vanega denarja po 2 Din v teži 11.000 kg. Vagon je do Ljubljane spremljal uradnik z orožniško asistenco. Podruž- nica Narodne banke je še isti dan popoldne prevzela v svoje varstvo ves kovani denar; prepeljali so ga z glav- nega kolodvora v Narodno banko v Knafljevi ulici. Dober teden dni je se- daj, kar so se dvod.narski novci bolj posamezno pojavili pri nas. Njihovih manjših bratcev pa še seveda ni. Ra- čunati pa je, da pridejo i oni kaj kmalu. Novi kovani denar je zlitina 25% čistega niklja in 75% čistcga bakra. Dvodinarski novec ima obliko in vcli- Cino nckdanjih avstrijskih dvekronskih novcev. Na sprednji strani (avers) nosi novec podobo vladarjevo z na- pisem okrog: »Aleksandar I.f kralj Srba, Hrvatai Slovenaca«, Pri polovici novcev je napis v cirilici, pri drugi pa v latinici. Na reverzni strani pa ima kovani denar arabsko številko in pod to oznako »dinar«, odnosno »para« z letnico 1925. Okrog jc venec s krono, slično kakor pri srbskem srebrnetn novcu iz leta 1915. Glede kovanega denarja kot pla- Cilnega sredstva je treba omeniti, da je vsak dolžan prevzeti do 100 Din v 50parskih novcih, do 200 Din v eno- dinarskih in do 500 Din v dvodinarskih novcih. Odslej bodemo torej povsod škre- betali s kovanim novcem. Žvenketanje bo čuti na trgu, v trgovinah, pri bla- gajnali, v krčmah in kavarnali. In če bo padel tak mogočnik na kamenita tla, bo vse lctelo skup gledat kaj se je neki zgodilo. Vsi bodemo morali imeti denar- nice. Kaj pravim ? Nogavice in vrečice bodo za stotak premale! A gospod marker v kavarni, ki mora baje imeti pri sebi vedno tisočak, je povedal, da bode odslej pikec nosil za njim novce v »rukzaku«. In čim bode gost s stotakom plačal kapucina bode »rnali* tako razmetaval drobiž kakor bi prskal šrapnel neprijetne kroglice. Sirom domovine. š XXXVI. redna veHka skupSčina CM družbe v Ljubljani se bode vršila, kakor smo že javili, v nedeljo dne 15. septembra v Brežicali v Narodticm domu. Zborovanje se začne ob 11. uri dopoldne s slededm vsporedom: 1.) Nagovor prvomestnika, 2.) Tajni- kovo poročilo, 3.) Blagajnikovo poro- čilo, 4.) Poročilo nadzorstva, 5.) Voiitev članov v družbeno vodstvo, 6.) Voiitev nadzorništva, 7.) Voiitev razsodnistva, 8.) Spremernba družbenih pravil, 9.) Proračun za I. 1926 in 10.) Slučajnosti. Prcd veliko skupščino bode ob 10. uri dopoldne zaupni shod. š Upokojitev učiteljstva s 35 sluzbenlmi leti. Na predlog ministra prosvete gospoda Velje Vukičeviča so bili na osnovi čl. 141. čiri. zak. stalno upokojeni s penzijo, ki jim gre po službenih letih: V maribofski oblasti šolski upravilclji Ivan Stukelj v Fran- kolovem, Jože Klemenčič v Galiciji, Fran Brinar v Gotovljnh, Anton Sivka v St. Juriju ob južn. žel, Jaiiko Ko- derman v PircSicah, Ulrik Konjar v Motniku, Fran Lorber v BraslovCali, Ivan Coter v Gomilskem, Ivan Kramar na Vranskem, Ivan Bcnkovič v Do- kležovju, Dragotiri Čižek v Dolgi vasi, Ivan Ravbar* v Črešnjicah, Alihad Lesnika pri Sv. Ani v Slov. goricah, Anton Vogrincc pri Sv. Antonu v Slov. goricäh, Fran Kranjc pri Sv. Barbaii v Slov. goricah, Srečko Skcrjanc v St. Rupertu v Slov. goricak, Fran Vabič v Mariboru, Anton Kukovič v v Crešnjevcih, Vinko Jug v Podovi, Ra do slav Knaflič v Rad van ju, Jože Kokelj v Studencih, Josip Cuček v Brezovcih (Prekmurje), Avgust Požc- gar v Gederovcih, Matija Zver v Kuz- doblanju, Stefan Kolarš v Srdici, Ferdo Pečnik v Gnštanju, Vekoslav Pogrujc v Hajdini, Franjo Megla pri Sv. Le- nartu, Josip Rajšp v Ormožu, Peter Kavčič v Novi cerkvi, Anton Kosi v Središču, Anton Križ v Zavrc'u, Fran Sinigoj v Selili-Vrhe, Alojzij Sehel v Slo venjgradcu, Alojzi j Trobej v Soštanju, Aiojzij Pečnik v Bučah, Fran Lovrec v Podčetrtku, Anton Gradišnik vPolju, Hugon Plhak na Sladki gori, Tomp Kurbus v Slivnici, Josip Stritar v St. Vidu pri Grobelnem. Nadalje: Josip Kranje, stalni učiteij v Smartneni ob Paki. Fran Iglar, stalni učitelj v Ribnici na Pohorju; Mihael Levstik, učitetj v Celju; Terezija Golmajcr-SoSičcva, učiteljica v Kalobju; Fran Zaherl, stalni učitclj v Ljutorneru; Ivana Schneider, stalna učiteljica v Cezanjevcih; Lucija Gabrščkova, učiteljica v Veliki Nedelji; ViktorijaGradišnik-Tavčaijeva.učiteljica v Polju. V ljubljanski oblasti so upo- kojeni sledeči šolski upravitelji: Simon Gajšek na Dobovi, Blaž Tominc v Globokem, Ignacij Zupan v Brežicah, Ivan Kambič v Črešnjevcu, To mo Pe- trovec v Jaršah, Janko Tornan v Mo- ravčah, Miha Vrbič v Sodrazici, Ivan Jezeršek v Križah, Friderik Kramer v Skofji Loki, Fran Luznar na Primsko- vem, Karel Zaveršnik v Dupljah, Ale- ksander Lunaček v St. Rupertu, Josip Armič v Radečah, Ivan Četina v Laškem, Fran Gostinčar na Zidancm mostu, Bernard Andolšek v Litiji.Miha Debelak v Smartneni pri Liriji, Avgust Korbar v Zgornji Siški, Ivo Trošt v TomiSlju, Fran Juvanec v Mirni peči, Anton Eržen v Podgorju, Fran Jereb v Rajhenburgu, Pavel Gorjup, ucitelj v Ljubljani, Vita Zupančičeva, stro- kovna učiteljica v Ljubljani in Rajko Justin, učitelj na univerzi v Ljubljani.— Mcd navedenimi je mnogo znanih- imen in dosti odličuih šolnikov in javnih delavcev. Ce so že po zakonu morali biti upokojeni, bi bilo vsaj želeti, da pridejo za njimi vredni nasledniki. š Srednješolske premestltve. Po odredbi ministra prosvete Vukičeviča sta bila premeščena profesorja Josip Ribarič \z Leskovca v Maribor in Ludvik Mlaker iz Prokuplja v Ptuj. š Pruvnike v Sloveniji opozar- jamo na I. kongres pravnikov kralje- vine SHS, ki se vrši 18., 19. in 20. septembra v Beogradu, Prometno mi- nistrstvo je dovolilo četrtinsko vožnjo tudi za *enega svojca (ženo, hčerko.) Prijaviti se je treba do 10. septembra g. dr. Rudolfu Sajovicu v Ljubljani, justična palača. Prijavi naj priloži vsak 60 Din ako je uradnik, in 120 Din ako je neuradnik. Podrobnosti so na vpogled pri raznih uradih, oziroma se poizvejo pri gori omenjenem naslovu. š Obletaica Jalskega tabora. Due 6. septembra 1868 se je vršil v Žalcu znameniti narodno-politični tabor. Tega je sedaj že 57 let. š Gasilski dan na Ponlkvi ob juž. žel. V nedeljo dne 6. sept, scje vršila slavnost gasilnega društva na Ponikvi ob juž. žel., združena z župnim zletom gasilske župe žalske. Slavnosti, katera se je vršila prvokrat na prijazni Ponikvi, so se udeležile nizen v župi včlanjenih drnštev tuditrboveljskažupa z zastavami (Trbovlje rudnik, Trbovlje kraj, Laško) in posavska župa. Izpadla je kljub dvomljivemu vrcmenu zclo lepo. Prisrčno je pozdravljalo občinstvo došle slovenske gasilce. G.županŽHčar je v lepem govoru tolmačil veselje svojih občanov. Razen zveznih in župnih načelnikov je v vzvišenih besedah orisal g. dr. Karlovšek kot vaščan potrebo gasilstva ter je bodril ljudstvo, da pod- pre vsestransko naše gasilce. š Sokclska slavnost v Št. Pavlu prl Preboldu. Priprave za Sokolsko slavnost so že v polnem teku. Vese- lični odbor se kar najbolj trudi, da bode gostom v popolno zadovoljstvo postregel. Moski zbor sokolkega pev- skega zbora v St. Pavlu bode nastopil z izbranim sporedom. Med telovadbo, koncertom in pri veselici pa nas bode slavna rudniška godba iz Trbovelj (30 mož) nad vse presenetila. Pridite torej v nedeljo v St. Pavel v največjem številu, nikdar vam ne bode žal. 875 š Znižanje železni^klh cen za /5 odstotköv. Železniški minister je podpisal naredbo, po kateri se znižajo železniške tarife za potnike za 25 od- Ktotkov. Prvotno je bilo javljeno zni- žanje za 50 odslot, a bomo zado- volini tudi s 25 odstotki, ako naredba tudi stopi v veljavo. š Nove poštne znamke dobimo. Poštno ministrstvo je odredilo, da dobimo nove poštne znamke. Načrti in risbe za novc znamke so že go- tove in odposlane na Dunaj, kjer iz- delajo klišeje. Pred dnevi je odpoto- vala po stari navadi posebna komisija strokevn:akov. ki bo muizosovalu iz- delavo klišcjev. š Za pospežitev carfnske ekspe- dicije- Minister finnnc je i^dal naredbo, da se v izvozni sezoni tekom 15 dni osnujejo posebnj izvozni odseki za carinjenjc izvoznega blaga in uvede posebna dnevna služba za carinjenje na carinarnicah v Djevdjcliji, v Skoplju, v Osjeku, v Subotici, v Radujevcih, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Gružu, Metkoviču, Splitu, Sušaku in Rakeku. š Železnica Rb^atec — Krapina. Vprašanje izgraditve železniške proge med Rogatcem in Krapino je aktualno že leta in leta in je zlasti sedaj na dnevnem redu. Minister za promet g. Radojevic si je nedavno na lieu mesta ogledal položaj ter izjavil, da bo nje- gova skrb, da se vnese znesek za stroške gradnje že v novi proračun. Razni lokalni činitelji so sedaj z vnemo na delu, da sc interes za stvar zopet ne razblini. Te dni je bilo tudi v Humu na Sotli večje zborovanje županov in drugih interesentov. Skrajni čas je res, da sc zadosti potrebi, ki je s prome- tnega in gospodarsKega vidika neod- ložljiva. š O^romne vremenske škode v državl. Kmetijsko ministrstvo je pre- je!o iz raznih krajev državc mnögo- številna poročila o vrcraenskih kata- strofah in povzročeni škodi. Baje znaša povzročcna škoda poldrugo milijardo dinarjev. Kakor se čuje, ministrstvo izdela predlog o pomoči oškodovan- cem in ga predloži ministrskemu svetu na prvi seji.j š SkrajSan kadrski rok za dijake trgovskih Sol. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo, da smejo dijaki trgovskih šol odslužiti skrajšani kadrski rok. S Smrt 2upnlka — šahista. Na Vogerskem v Italiji je umrl župnik Andrej Uršič, znan šahist. Pogroba sc je udeležilo 17 duhovnikov in nena- vadno število ljudstva. š Toča ubila dva brata. Straho- vit ciklon, ki je divjal v Bački, je zahteval v Starem Sivcü tudi dve človeški žrtvi. Brata Peter in Gustav Groshard sta delala na polju. Nesreč- neža nista mogla najti nikjer nobenega zatočišča in je toča oba ubila. Nasli so ju mrtva na polju. š Rešil je sestro, a sam utonil. V Beogradu sta se kopala v Donavi 151etni Gfistin Tunis in njegova 14- letna sestra. Nenadoma je zašla sestra v globoko vodo in začela klicati na pornoč, ker ni znala plavati. Brat je takoj plaval do nje, da bi jo rešil. Toda pri tem se ga je sestra, kakor se to rado dogaja, tako krčevito opri- jela, da ni mogel plavati in sta se oba pričela potapljati. Ljudje, ki so ves prizor gledali, so prišli hitro na pomoč, toda rešili so samo deklico, dočim je njen brat izginil v vodi. " IVANA CANKARJA zbmni spi- Ri so začcli izhajati v zolo okusni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in pono.s vsakemu Slovoncu. Naj ne manjka v nobeui slovenski hiši ta biscr slovenske literature. Knjige so na vpogled. v knjigarni Goricar & Lcskov- sek, Celje. N ARODNA ENCIKLOPEDIJA S II. S. od prof. Stanojeviča. Abononte Narpdne enciklopodije tvrdko Biblio- grafski zavotl. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopcdijo dobijo v knji- garni Goricar & Leskovšek, Celje, v predpfačilu po "Din 40.— za zvezpk, ter pripor oca ino predplačnikom Marod ne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplarila v knjigarni Goricar & Les- kovšek, Celjo blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. Ljudska prosvef a, 1 Uspeh naše države na dekora- tivni razstavi v Parizu. Naša država ima na razstavi v paviljonu 311 pred- metov, v Veliki Palači 324 številk in na Esplaiiadi Invalidov 138 predmetov. Naš oddelek je predmet izredne po- zornosti. Vodstvo razstave ga prišteva k najboljšc obiskovanim oddclkom. Jugoslavija je dobila za svojo razstavo več priznanj, n. pr. Grand Prix, Prix d'honneur ter več zlatih in srebrnih medalj. Razstavo poseča povprečno vzeto, dnevno 20 tisoč ljudi. Med ob- iskovalci je vedno kdo iz te ali one jugoslovenske pokrajine. Največje za- nimanje vzbujajo slovenske in dalma- tinske čipkc. Neka veletvrdka zc zc!o zaniina za zastopstvo ten čipk v celi Franciji in njeriih kolonijah. Neki trgo- vec iz Alžira je bil tako presenečen po servisü iz Sarajeva, da je naročil 60 garnitur naenkrat. Dalje je bil pro- dan šal iz Zagreba, domače roCno delo, za ceno 7 tisoč frankov! Neki Holandec pa je kupil platneno vezeno košuljo za 500 frankov. Košulja je bila iz Črne gore in je delo seljaških žen- skih rok. Kino» Mestnl kino. V petek 11. in so- boto 12. septembra 1925 se nam nudi »Igra ljubezni«, senzacijska filmska igra v 6 dej. V glavni vlogi: Marcella Albani in Alfred Abel. Kino Gaberje, V petek 11. in so- bolo 12. t. m. bodemo videli krasno dramo »Princesa Suvarin«-. V nedeljo 13. pride najmlajša umetnica Baby Peggi v filmtt »Ločitev zakoua nn po- skušnjo«. Dinar v CwrSliu dne 10. septembra dne 11. septembra 9*225 9225 (»Avala«.) Devize v Zagrebn Dne 10. septembra: Amsterdam 2275-2285 Dunaj 7855— 7955 Berlin 13297—13397 Bruselj 256 Budimpešta 0079 Milan 2357—238'1 London 271'36—275'56 New-York 5576—5636 Pariz 2627 2667 Praga 165'38—16738 Curih 1081—1089 Dne 11. septembra: Dunaj 7-85- 795 Berlin 13305—13405 Milan 22875—231*15 London 27122—27322 New-York 55 725—56-325 Praga 165'20—167-20 Curih 10805—10885 Amsterdam 2265—2285 (»Avala«.) Strari 3 NOVA DÖBÄr Štev. 100. Razgled po svetu« r Poglbelj zračne krlžarke »She- nandoah«. Velika ameriSka zračna kri- žarka »Shenandoah«, ki se je odpra- vila na petdnevni let preko Amerike, je v v hudem viharju med mestecem Cumberland v državi Ohio ponesrečila. Vihar je z neznansko silo zgrabil zra- koplov in ga treSčil ob tla, da se je ogrodje razbilo na dva dela. Ponesre- čilo je 42 oseb, med temi je 14 mrtvih in 15 težko ranjenih. »Shenandoah« je odplula dopoldne iz Lakehursta proti Minnesoti, nad mestecem Cumberland pa je ponesrečila. — Uradno poroča ministrstvo za mornarico, da je ne- vihta »Shenandoah« čez sredo prelo- mila. Zadnji del je takoj padel na tla, prvi del pa je zanesla nevihta še ka- kih 30 minut daleč od kraja nesreče. Poveljnik zrakoplova, dva častnika, 6 strojnikov, 1 pilot in r^diotelegrafist so mrtvi. Osem mož posadke je ne- poškodovanih. r Panlka v kopallšču. Kakor po- ročajo iz Capri je priSlo tarn do ve- like panike. Prišla je karavana kakih 200 Čehov, ki se je podala naravnost v kopališče. Vsled gnječe pri blagajni se je zlomila nenadoma deska in 15 oseb je padlo v globočino na tarn se- dečega carinskega uslužbenca. Te osebe so bile lahko, carinski uslužbenec pa težko poškodovan. r Poveljnik fašistovske rnilice umrl. Po kratki bolezni je umrl ge- neralni poveljnik fašistovske milice general Gandolfo. Bil je star 67 let. Kot njegov naslednik se imenuje ge- neral Fera. r Rusko brodovje v Sredozem- skem morju. Iz Moskve prihaja vest, da namerava del ruskega brodovja na- praviti daljšo vožnjo po Sredozemskem morju in priti v razna pristanišča na posete v svrho pridobivanja in uČvr- ščanja stikov s pomorskimi državami. Gosp«*flai*$tvo- g Naša udeležba v albanski eml- sijski banki. Poročali smo že, da se osnujc v Älbaniji emisijska banka s kapitalom 12 in pol milijona zlatih frankov. 51 °/o delnic nove banke dobi Italija, 15% Pa Jin laliko dobi naša država. Zato dobi tudi enega zastop- nika v upravnem odboru banke. g Lesna industrlja v SlovenljI. V Sloveniji imamo 107 parnih žag, 21 žag na clektriko, 23 na vodne tur- bine in 1917 navadnih žag, 173 s pol- jarmi, 2121 navadnih jarmov s 4058 rc- zili, 1065 krožnih in 43 tračnih žag. g Soške vodne slle. Vse vodne sile Rabeljskega jczera, gorenje in srednje Soče in Nadiže so prodali v izkoriščanje neki elektrotehniški družbi v Rimu, Elektrotehnično ccntralo bodo zgradili pri Kobaridu. Pravijo, da bo podjetje proizvajalo 100.000 konjskihsil. g VagonI za plvo. Prometni mi- nister je obljubil pivovarnam dostaviti potrebno število vagonov za pivo, ker je prišlo dcsti pritožb. g Cena kraškemu teranu. Tržaška »Edinost« poroča, da je cena kraškemu teranu v zadnjem času poskočila za celih sto odstotkov. Vzrok temu je iskati v splošni podražitvi življenskih potrebščin, v pičli zalogi vina in v slabših izgledih za letošnjo dornačo vinsko letino. g Naša plovitev po Sredozem- skem morju. Kakor poročajo iz Su- šaka nakupi »Jadranska plovitba« v neki angleški ladjedelnici dve veliki ladji, vsako z nosilnostjo 4500 ton. Novi Iadji prispete že tekom rneseca septembra v naše vode, kjer boste služili za vzdrževanje prometa s Sredo- zemskim morjem in z Levanto. g Gibanje cen v trgovlni na debelo. »Privredni Pregled« priobčuje indeks cen v trgovini na debelo za avgust. V primeri z julijem so cenc znatno padle in sicer je padel toaletni indeks za 143 točk ali 8 odstotkov. Najbolj so se pocenili poljedelski pri- delki, zlasti pšenica, moka, otrobi in krompir za 20 odstotkov. Nadalje se je pocenilo sadje in sadni izdelki za 15 odstotkov, gradbeni materijal za 7 odstotkov, kolonijalno blago za 5 od- stotkov, industrijski izdelki za 4 od- stotke. Živina in mesni izdelki se niso pocenili. Skupina industrijskih izdelkov kaže zdaj v primed s 100 (1913. 1.) največji indeks. Porast dinarja na te izdelke ni vplival v toliki meri, kakor na druge predmete. Vzrok je v prvi vrsti zvišanje uvozne carinske tarife. Cene so padale, ker je bil dinar ves mesec stabilen. Morale so se izenačiti s prejšnjim porastoin dinarja. Polcg tega so mnogi prepričani, da bo dinar še rastel in zato hočejo prodati svoje blago, čeprav po nižjih cenah. g Izvoz lesnega materljala za lesene zaboje v Amerlko. Velika ame- rikanska tvrdka potrebuje za svojo tovarno stalno veliko množino lesnega maierijala za zaboje. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, naj pošljejo svoj natančen naslov Zbornici za trgo- vino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki potem pošlje naslove skupno trgovski agenciji na Dunaj, katera jo je zatlje zaprosila. Najditelj belega, ostriženega psička (Spitz) naj istega vrne, sicer ovadba. Celje, Kralja Petra cesta 16./1II. desno Sprejme se na hrano od boljših ljudi. Vpraša se vupravi. 2-1 Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju In uvozu od 31. VIII. do 6. IX. 1925. Zaklana živina____________UvOžeilO meso V kfl I m e :- « S 5 -I „ «, | | | | «, „ | Opomba ? -r: ~ « z: — .E ^o|o >* oj > > o o Dečman Ferdinand------2----------3---------------116 35— _ — Esih Matija ....------3------21---------164- - _ - Friedrich Ivan . . . —----------1— 1— —-------50— — _ — Gorenjak Josip . .--------------1 2------— — — — — — _ — Hohnjec Viktor . .---------------1- 3---------------46 265- _ - Janžek Marija . . .-------------------------------— — 127 — — _ — Junger Ludvik . .-----------2-------5----------------— — — — — Kroflič AIojz ....-------21-2--------------------671-------- _ - Lapornik Ivan ...-------3-------3--------------------_ — _ __ — Rebeuschegg Franc-------8 9-4 1-----------539138 65 - _ - Senica Karol ...-------1—1 —---------------— — — — — — Urbančič Adolf . .-------2 - --------------------— 202- - _ - Voisk Rozalija ...—-----------31 1— — —— — — — — — Zany Viktor ....-----------2-------1 - - - 133 - 141 - _ - Zavodnik Alojzija .-------1 — - 3 1 — - - - 48- - — - Čoh Stefan .... 1 - — —---------------_________ _ Bernard! Drago . ,----------¦ — — 1-------— — — — — — — — Robek Anton . . .---------------— 1-------— — — 112 38— - - Reberšak Anton . .-----------------------1 — — - — — — — ~~ ~~ Mlaker August . .-----------------------1 — — — — — - — ~~ ~ Lebič Fan!.....----------------1-------—------------------- - - ~ Plešivčnik Ana . .--------------------------------------------249- - - - Žumer Josip . . . . —------------------------------------— 87 — — — — Permozer Anton ..-------21 1 1 1----------------— — — ~~~ Leskošek Ivan . . .---------------1— —----------------140— — — - Svetel Ivan ....---------------1 1 1----------------— — — ~ — Skoberne Fric . ,_______—-------—----------------— 46 — — — Kus Mihael . ._______________i___________ — - ¦ — — —I Trškan Alojzija . .--------------------------------------------— 60 — _^ — slanine Skupno. . . | l|-24 15 10 22 22----------|ö72 2050J6O4-------------- Za hmeljarje« XXXII. Poročllo. Nürnberg, 8. 9. 1925. Dovoz 300, prodanih 150 bal — cene tlačene — prima 500—545, drugi 400—480 M za 50 kg. Nürn- berg 9. 9. 1925. Mali dovoz —pro- danih 120 bal — mirno — nespre- menjeno. 430—550 M za 50 kg. XXXIII. PoročIIo. Nürnberg, 10. 9. 1925. Dovoženih 200, prodanih 150 bal — mirno — cene nespremenjene. Listnica. G. Josip T. v Žalcu : Preosebno. Vam je razpolago. G. kap. M. K. v Celju. Snov ni za podlistek. Za notico pa prestaro. Razpolagajte ! Sv. Pavel prl Preboldu. »Izlet Korošica itd«. Za nas neprimerno. Morda poskusite drugje? Na razpo- lago 1 Käko se nauäm fotografirati? Pravkar izšla knjlga se dobi v vsaki knjlgarni. čeSko, sivo Din 70"-, polbelo Din W-, fino belo Din 115'-, zelo fino Din 165-, najfinejše Din 215--, fini sivi puh Din 165--, najfinejši beli Din 440"-, mjrsko travo *Afrik« Din 51-, sivo žimo Din 38#-, fino 2imo, črno Din 50*-, posebno fino belo 11 Din prodajaveletrgovina !!• Stervnecki, CeBje. Kdor pride i vlakom osahna kupovat, dcbi nakupu primorno poxrnitev vožnj». Cenik zastonj. Trgovcl engros cene. Zaloga čevljev ii Št. StraSeh, Celje. HooaSha li Velika izbira čevljev vsoh vrst. Čevljc po meri. Popravila In točno. Cene nizke. ¦ ¦¦¦¦¦naiBaDiiiiaMHHBiinBnuiHSHnB» Veletrgovino .Siogo' Dežman &> Wagner a priporoča specerljslio in holonijalno hlago. - Lastna prszarna. ¦ ¦¦¦¦BBanBBBHHiiBHaBaaiiBaB V zalogi uedRQ snBža pražena hava. ¦ amBBnBiiiBBBBnn3in«BRiiiBBflB Zastopstvo: Vacuum Dil Gompnny, Zagreb V zalogi pctrolcj in bencin. Ceniki na razpolago! 10-3 TuŽnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znan- cem in prijateljem, da je naša ljubljena dobra mati, ozir. stara mati in tašča, gospa liDllfl Bii ii, Ii llfiKCll ydova po drž pravdniiiu danes v četrtek ob 5. uri zjutraj v 65. letu starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrži v soboto, dne 12. septembra 1925 ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti Vodnikova ul. 6 na okoliško pokopališče, kjer se položijo zemeljski ostanki pokojnice v rodbinsko grobnico. Sv. ma5a zadušnica se bode brala v pondeljek, dne 14. septembra ob 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi. Celje, dne 10. septembra 1925. August Lemesch, Lulze GIndra, Adele Gradt otroci. Fanl Lemesch snaha. Eduard GIndra, Gottfried Gradt zeta. Beate, Lotte, vnuki. Frltzl Rajnki bodi ohranjen blag spomin Stev. 100. • NO V * DOBX« Stran 5 Pozop! Pozor! Ugoden nakup damskih klobu- kov za jesen- sko sezijof Zaradi preselitve prodajam opremljene nakičene damske klobuke, neoprem. klobučinske in razne slamnate oblike, špaterije' različne kinče, peresa in cve- tlice po globoko znižanih cenah. Pred nakupom navedenih predmet se ovblago- volite potruditi v mojo trgovino, da si ogledate predmete in cene. K nakupu 5 se ne sili! 3 Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Mary Smolniker, modistinja, Celje. Prešernova ullca 24. Enodruzinska hlŠB nova stavba, 3 sobe, kopalnica, pralnica velke kleti, vrtza zelenjavo, se radi pre- selitve jp* a* c* cl «a* 3 Naslov v upravi. 3 Prodajalka atiesane stroke želi premeniti sedanje mesto. Gre tudi v okolico. Ob prostih urah dobra po- moč v gospodinjstvu. Nastop po do- govoru. Cenjene dopise pod »Zanesljiva« 2 na upravo »NOVE DOBE«. 1 flnton Isecnik optik Ml li tf|| šl. { (prej Pacciiiaffo). 4—4 s liaznanilo preselitve. Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da preselim 1. okto- bra t. 1. svoj modni salon za klobuke iz Prešernove ulice 24. v palačo novo zgrajene »Prve hrvatske štedionice« ter se priporočam za nadaljno naklo- njenost. Mary Smolniker, 5 modistinja. 2 „INKRA" iMLdi*stx»Ij» kpavat D. Cerliiii & üomp. Celje. Velika izbira vseh vrstkravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 17 Cenekonkurenčne! Išče se meblovana soba elegantna. zračna in separirana za boljšega gospoda. Cena postranska. Ponudbe na »Triglav«, trgovskadružba, hotel Balkan. Absolventinja tpgovshe sole išče mesta praktikantinje. Gre tudi dva meseca brezplačno. Naslov v upravi. 2~1 Odda se Iepa meblQvans soba s posebnim vhodom solidnemugospodu. 2 Naslov v upravi. 1 «Firnež zajamčeno čist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunolin, spirit, kit, barve, čopiče itd. nudi najceneje tvrdka Franc Čuk, Celje, 10 Prešernova ulica 5. 5 RiboIoiFshi predmeti vsake vrste na debelo in na drobno. Ob času loya sulcev, v zalogi: palice za lov na razdaljo, valjki, valjanje vrvce, trnki, kosi za vado, ob- težilci. Vsl predmeti so angleške, francoske ali nemške izdalave. Bogata izbira. Adolf PERSSSICH, Celje 5 SlomSkov trg 3-4. 3 s V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja \z prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se pr'iporoca ! 47 int. Lečnik O urar in juvelir O Celje, Gianni try St. V (prej Pacchiaffo). Lepahe za veselxe in? razne druge prireditve izvršuje po najnižjih cenah Zvezna fisharna v Celju. ^epe, zdrave, popolnoma zrele sveže češplje kupuje parna veiežganjarna ROBERT DIEHL, CELJE. 10—4 O/vor/7ev „ J^fod/ze f/r?ov/#e " & za/qg/ foč/e vec//7O />rvorsf/7O /nosLo /?eri/o //7 vse č/a/nsfo /tovos// /er dri/go, v /o s/rofio s/fac/a/oce /nocf/?o 6/agOj /cafor /i/cf/ vse />o/reL- sc7/7f za vez/fa f/v/fe /// Lro/ace /po /?a//7/j?//6 jLa oL//e/? oL/sL se /tr/poroca 3 _^T j2)roß/t/L FRAHJO VEHOVAR 10 TOVA»NA POHlSTWA 8 CELJE, KERSNIKOVA ULICA, priporoča svoio bogato zalogo izgotovljenega raznega pohiStva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše kot iz inozemskihtovarn. Izdelujem po naročilu: spalnesobe, je- dilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestrankozadovolj- nost. Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše ig^aBne mize ter sepriporočamzaobilnanaročila F* IZeliovai?. Cene kakor povsod! Santo laslna prolzvaja! ]. KULLICH, ftamnoseshi mojster Aškerčeva ul. 8 CELJE Aškerčeva ul. 8 priporoča svojo veliko zalogo prvovrstnlh nagrob- nlh spomenlkov iz raxlicnega marmorja, šved- sklh granltov, sijenifov, kakor tudi iz umetnega kamena od preproste do najfinejše izdelave. Prevzema vsa Staubna In cerkvena dela iz poljubnega kamena, lsdelavo rodbfnsklh nagrobnlh spome- nlkov, mausolel 1. I. d. Prevzema predelavo starih spomenikov, pozlačenje napisov itd. Zaradi lastnega sodelovanja ter najmanjše režije najnižje in brezkonkurenčne cene. Plošče za pohišiva (umivalnike, nočne omare, kredence i. t. d.) v vseh barvah. Izvrstne reference! 3—3 Risbe in proračuni brezplačno! ¦ BBS ¦¦¦¦¦¦ »»¦«¦»•a .pECijalna delavnica za vodovodne in- stalacije, zdravstvene kopehie napraye in centralne kurjave B. GR9DT, CEL3E, VODNI- KÜÖfl UL. 6, priporoča svojo veliko zalogo po k o n k u - re nčnih cenah. Pro- računi rade volje na razpolago. fl[ adnji modeli za jeseninzimo Največja izbira kakor tudi moderniziranje na iste po najnižjih brezkonkurenčnih cenah samo prii FRANC CERÄR, Gosposka ul. 27 kamor se je serlai tvrdka preselila. Stran 6 »NOVA DOBAi Stev. 100. -------------^Cf TffrtU Zakonito zavarovano %^J ^^J ^L^L ^^ A> Zakonito zavarovano IE PREPEČENEC NAJBOLJŠE VRSTE ,, ; Ostane svež, je hranljiv in poceni. — — Dobite ga v vseh večjih pekarnah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zalltevajte pOVSOd SUHORi — Izdeluje in prodaja na debelo: K. ROB AUS, MARIBOR, KOFOŠKa CCSta 24. CELJSKA POSOJILNICX S: Stanje hranilnih utog Din40,000.000-- V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). Sprejema tire&nilne vloge no hronline knjižice lit tekočl Stanje glaonlce in rezer. Din 4,000.000'—. račun ter jlti izpl&cuje točno in rtucil za isle natjboljše obicstovanje In največjo varnost. Izvršuje vse dcnarne, kreditne In posojilne posle. Kiupuje In prodajet» devize in valutc. Podružnica v Šoštanju na Glavnem tr&u. mm® ¦WM) Denar si prihraiiite I le tedag, ako kupite roovodo&lo atagleSko in če&ko I blago za moSke obBeke, povr&nike, srajce, kra- I wate, owpatsiike, s^oks #ice, nogavice i. t. d., i. t. d. v manufakturni in modni tpgovini ITlilošPšeničnik,Celje :•;;,, Kralja Petra oesta 5 'SIS nmnsTi[ i H h i ipri M" irinrrnnnpnnrTnnnnnnsTTnrT-innnnnrini » n * nnnrmn " POZOR ! KOLESÄRJI! POZOR ! E Še pred izdajo novega carinskega iarifa sem prejel večjo množino koles I j ter oddajam, dokler bo trajala zaloga, iste po znižanih cenah in to: " IPAG-kolo........-Din 1950'— oz. kron 7800'— jj ORIGINAL PUCH-kolo . . . . » 2250'— » > 9000'— L WAFFENRAD-kolo od 2200 Din do . » 2375'— » » 9500'— 4-4 z Velika zaloga vseh delov koles in šivalnih strojevpo najnižjih cenah. | Anton Neger, mehanik, Celje, Gosposka uB. 32. : Solske knjige za osnovne, meščanske in srednje sole in vse šolske potrebščine v velikanski izbiri se dobijo najceneje v knjigarni in trgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje, Kralja Petra cesfa ši- 7 in 9. 6—5 ^ »* Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi lastni DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge ipo 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najngodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din^ se dobi nabiralnik na dom. "Ä Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Iz tnalega raste veliko! Kamnosešfta indussrijsfio družba Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike Za- htevajte načrte in proračune. Kleparstvo, voöovodne inšta- ladle In naprava strelovodov Franio Dolžaa CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Spreicma Vsa dela zgoraj otncnjenih stroHHaKortndipopraVila Postrciba tocna. Ccnc zm«rne. Solidna izVrJitcv. 401 100-47 Pupilannovaren 1« jflvnokorlsfan denarni lavod oa!J«Scega mesta Mestna hranilnica celjska U*t&novljenA Ate 1B64* — toi V iantni palači pi»i kolodvora V«lttranflnMiilpoallme(mvräale|o nalHulAntnete,Attrolbijo«« fA«. Uffodno obreatovanie. Pofasnlla In nasvcU brexptftcno. trednost rexervnih xsikladov mmd fKron »I.OOO.OOO*-. Za hrantlne vlogs \mK\ mesto Celje s celim svojim pramoženjem in z vso svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v CeljuJ Urejuje Vinko V. Qaberc v Celju.