:o:cf7)TcryoioiolQIQ^(:^^^101— 7 OiLRSILO SlOVm^KKR DLLfiVSlVTV- BBS BBS orni m n m m n n m ■ ■B Pii m m ti ii n n b> vi d n * _jn k fg BDB m jr mjji m wwt\ ==JXjL= Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Štev. 6. ls§is V LJUBLJANI, dnč 8. januarja 1909. Leto IV. Sava. Strokovno društvo ima v nedeljo, dne 10- januarja, svoj redni letni občni zib or v »Delavskem domu«. Občni zbor se prične ob pol štirih popoldne. Spored: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih pregledovalcev. Volitev odbora za leto 1909. Slučajnosti. — Na občni zbor se vabijo vse članice in člane. V soboto, dne 9. t. in., zvečer, vsi na veselico tobačnega delavstva, ki se vrši v veliki dvorani »Uniona«- Slovensko krščansko socialno delavstvo. Vodstvo S. L. S. sklicuje sporazumno z »Izvrševaloim odborom 'slovenskega krščansko socialnega delavstva« na dan 2. februarja t. 1. VELIKO DELAVSKO ZBOROVANJE V LJUBLJANO. Spored. 1. Socialno zavarovanje. Poročata: državni in deželni iposlanec dr. Janez Ev. Krek in državni poslanec Jožef Gostinčar. 2. Naše delavske organizacije. Poročata M. Moškerc in Janez Kalan. Socialno zavarovanje je za delavstvo velike važnosti. Po njem dobi delavstvo tolikrat zahtevano prepotrebno starostno zavarovanje. Preoisnujejo se tudi določila o bolniškem in o nezgodnem zavarovanju. Ni dvoma, da se z načrtom o socialnem zavarovanju prične kmalu pečati državni zbor. Naše delavstvo mora zavzeti glede na socialno zavarovanje svoje stališče, da bodo ljudski zastopniki v državni postavodajalni zbornici znali zastopati glede na socialno zavarovanje težnje našega delavstva. Potrebno je, da se na tem shodu govori tudi o naši delavski organizaciji. Da bo mogoče podati na shodu točno poročilo o naši organizaciji, naj vsa naša delavska društva na naslov Tajništvo S. L. S., Ljubljana,« odgovore na sledeča vprašanja do 20. t. m.: 1. Ime in sedež društva? 2. Kdaj se je ustanovilo? 3. Koliko članov je štelo koncem prvega leta po ustanovitvi? 4. Koliko članov šteje zdaj? 5. Koliko ie imelo shodov, predavanj in sej leta 1907 in 1908? 6. Koliko je znašalo društveno premoženje koncem leta 1907? 7. Če deli društvo članom podpore, naj se to naznani, kakšne so podpore in koliko podp. se je razdelilo: a) leta 1907, b) ves čas, kar društvo obstoji. 8- Koliko članov se udeleži približno shoda? Poslovnik shodu. § 1- Shod skličeta vodstvo S. L. S. ih »Izvrše-valui odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva«. §2. Po večini glasov izvoli shod predsednika, štiri podpredsednike in dva zapisnikarja. § 3. Vsakemu poročilu sledi razprava. §4. Način priglasitve k besedi določi predsednik. §5. Govorniki se morajo strogo držati dnevnega reda. Predsednik je dolžan govornika, ki se ne drži stvari, pozvati k redu. Če se to zgodi Iz življenja bednih. (Zapisal I. F.) Mrzlo decembersko jutro je. Žareča solu-čna obla še mi razlila svojih zlatih žarkov na rudniško mestece I • . . . . Električne svetilke še vedno razlivajo svojo jasno svetlobo po visokih, s snegom kritih strehah in dalekosežni svetlobni traki izkušajo prodreti skozi moderna okna v krasne stavbe, ki jih je še nedavno sezidila procvitajoča obrt. Dasi je za meščane še zgodaj, vendar se že glase i'z vitkega stolpa župne cerkve pri sv. Jakobu mogočni zvonovi in done tja črez širno, snežno plan. Tako glasno in ubrano pojo, da se zdi človeku, da hočejo prekositi pozne solnčne pramene, da ne bi le-ti danes, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Ponesli poprej pozdravov nebeški Kraljici tja v daljne kraje. Vedno močneje, vedno glasneje done tudi v pozdrav onim, ki se danes na N se zgodaj hite čistih src, nadzemskih želj, polni udane ljubezni v cerkev poklonit Brezmadežni. Tudi rudarju Andreju, ki se ravno vrača ves izmučen od svojega nočnega dela, vdarja to veličastno zvonenje na uho in mu vzbuja naj razno vrstnejše spomine. Toda ti spornimi niso blažeči, spomini vernega kristjana, ki bi z radostjo hitel razkladat svoji Materi vse težave in 'gorje in iskat tolažbe. Rudarju Andreju, ki je videti na zunaj kot brezčuten stroj, kot pokorno orodje vsega človeštva, polni srce ob teh ubranih zvokih tako bridka žalost, kakršna se ga še morda v samotnem podzemskem rovu nikdar in nikoli mi polotila. Andrej je vajen mraza; a pretrese ga do kosti, ko se domisli tistih mrzlih juter in svečanega zvonenja v domači župniji, ko je še kot mal deček, zgodaj zjutraj, ves premrt stopal ob strani nepozabne matere k zormicam. Nikdar ne bo pozabil, kako ga je ob takih prilikah večkrat hudo, hudo zeblo, a v udarni molitvi je pozabil pred Marijinim oltarjem na vse. Vse to se prikrade v Andrejevo dušo naglo kot pozno jesensko solnce, ki naredi žalujočo dvakrat, mu mora vzeti besedo. To sme storiti tudi, če postane razprava osebna. § 6. V razpravi sme vsak govoriti deset minut. Shod ima pravico, da po večini glasov lahko izpremeni to določilo. § 7. Sklepa se z navadno večino glasov. Pri enakem številu glasov odločuje predsednik. Prostor zborovanju se še naznani. Vodstvo S. L. S. »Izvršev.alni odbor slovenskega krščansko socialnega delavstva.« XXX Za delavstvo je socialno zavarovanje najvažnejše. Vsak krščansko socialni delavec, vsaka krščansko socialna delavka, je zato dolžan ne le, da se udeleži shoda, marveč tudi, da z vso vnemo in z vso požrtvovalnostjo agitira za shod. Naj bi ne bilo našega somišljenika in ne somlšljenice, ki bi ne storil te svoje dolžnosti- Pričnite po vseh krajih širne naše domovine takoj agitirati za ogromno udeležbo na shodu. Proč s staro nerabno cokljo! V stari rimski in grški državi so opravljali brezpravni ljudje — sužnji, vsa ona fizična dela, ki so se zdela tedanjim spridenim patricijskim pijancem iin lahkoživcem sramotna. Zato pa sužnji niso vživali nikakih državljanskih pravic. Billi so prepuščeni na prosto voljo svojih gospodarjev, ki so imeli pravice, da odločujejo nad sužnjem celo o življenju in smrti. Hvala Bogu, te razmere so se sicer izpremenile (da na žalost inariskakega sedanjega »človekoljuba«). Delo ni več tako sramotno, kot je bilo takrat. Delavec, naslednik sužnja, je dobil po krščanstvu svobodo in veljavo. Po svoji politiški delavnosti pa celo volivno pravico za postavodajahie zbore. Toda, predsodkov o pravicah delavcev, imamo še sedaj pri starocoklarjih — menda ostankih zgoraj omenjenih rimskih »značajev«, naravo še mnogo bolj resnobno, otožno. Kot posledica veselili zornic, pri katerih je v svoji nedolžnosti tolikokrat goreče molil, se naenkrat poraja v Andrejevem srcu spomin na oni usodepohii Božič, ko mu je kruta smrt pobrala preljubljeno mater. Ob teh mislih se mu krčevito stisne srce prav tako, kot tedaj, ko ]e pretakal solze otroške ljubezni ob postelji umirajoče matere ali pa v onem mrzlem jutru, ko je stal na domačem pokopališču ob odprtem grobu, ki mu krije najdražje na svetu. Zavedel se je tedaj svoje velike izgube, a zavedel se jo je kot neizkušen deček- Bilo mu je grozno hudo, toda to hudo je bilo šele začetek njegovega gorja. Od tega dne je rastel sredi tujih bratov in sestra, dasi jih je ljubil kot lastne. Spoštoval je sosedovega očeta in mater, ki sta ga vzela za svojega, kot predobre rednike, čeprav je moral prenesti nebroj pikrih blesedij in celo močnih udarcev za krivice drugih. Težko se mu je včasih zdelo, ko je moral skakati v poznem jesenskem mrazu in deževju po bregih za kozami. Ni ga imel tovariša, kateremu bi več kot dovolj. Ti ljudje velikokrat vkljub temu, da so kristjani, menijo, da je za delavca ali hlapca popolnoma dovolj, da dela. Več ta človek v svojem življenju nikakor ne potrebuje. Misel, da naj ima tudi delavec ali hlapec kako v olivno pravico, jim ne gre v glavo in jih vznemirja veliko bolj, kot zdaj Avstrijo Srbija. Da mora biti delavec ali hlapec vojak, je seveda samoumevno- Da mora plačevati delavec indirektni davek, o tem malokdo kaj ve, ker je marsikdo prelen ali preneumen o tem razmotrivati. Predsodkom • proti političnim pravicam delavcev imamo več kot dovolj. 'Poda delavstvo mora brezobzirno nadaljevati boj, da postane enakopravno vsem drugim stanovom. Osofc-ito moramo delati na to, da dobi delavstvo vstop v občinske odbore. Občinska volivna pravica za delavstvo mora postati neodložljivo vprašanje vsake dežele. Za javno gospodarstvo so delavci velikanskega pomena. Ako pogledamo državni proračun, vidimo, da prinaša državi delavska moč največje dohodke. Isto smelo trdimo o deželi in občini. Brez dela nobenih dohodkov, ob delu vsi. Zdaj, ko se -snide deželni zbor, je pač umestno, da povemo odločno svoje mnenje glede na občinsko volivna pravico. V programu kršč. soc. delavstva je: da se vpelje splošna in enaka volivna pravica za vse javne zastope, toraj tudi za občinske odbore. To zahtevo vzdržujemo neomajano, ker vidimo le v splošni in enaki volivni pravici jamstvo za enakovrednost delavskega stanu- V delovanju občine ima delavski stan 'brez-dvomno veliko korist. Saj se tam odločuje prav veliko tudi o zadevah delaVcev. Ker je sprejela S. L. S. tudi program za splošno votivno pravico, je jasno, da se ne more nihče te stranke upirati tej zahtevi, ko se gre za ureditev votivnega reda v občinah. Krščansko socialno delavstvo pričakuje od sedanjega deželnega -zib or a, da bo na podlagi programa večine poslancev izvršil postavo- o občinskih volitvah; v smislu splošne in enake volivne pravice. Stara coklja razredov naj gre v staro šaro, s tem se bo priznala vsakemu enaka pravica in odpravila marsikaka krivica tudi v narodnem oziru, ki jo provzroea stara coklja neenakosti. Skrb starokopitežev, da bi dobili delavci v marsikaki občini premoč, ne drži in če bi jo dobili, to ne more prav nič 'škoditi. Morda je to samo grizoča vest zavesti, da se je do sedaj godila v tem oziru delavstvu krivica in se še vedno godli. Splošna in enaka volivna pravica v občinah bo pa tudi v narodnem oziru največja moč proti bogatim germanizatorjem naših občin. Po sedanjem volivnem redu je mogoče, da dobi eden ali dva tovarnarja cel prvi razred, ker sta Nemca ali vsaj nernčurja, postane ta razred nemška posest, To se onemogoči s splošno in enako volivno pravico. Ugovor, da, plača tak človek toliko množino davka, je neresničen, ker morajo davčno vsoto zaslužiti preje delavci, preden jo posreduje v davkariji tovarnar ali kak drugi bogati posestnik ali podjetnik- Na dan toraj s svežim zrakom splošne in enake volivne pravice za občinske odbore! Proč s staro, nerabno in škodljivo cokljo razredov! Poslanci S. L. S., na vas je, da izvršite program stranke, na podlagi katerega vas je poslalo slovensko ljudstvo v deželni zbor. Slovensko kršč. soc. delavstvo gleda na vas z zaupanjem in v nadi, da daste delavskemu stanu bil potožil svoje gorje. V takih bridkih -trenutkih je postajal Andrej na gričku in zrl z mrkim očesom za ljudmi, ki so ipo njegovih mislih veseli hiteli po prometni cesti za svojimi cilji. Kljub temu se je Andrej razvijal telesno in rastel kot prosti sin proste narave, postajal od dne do dne močnejši in brez dvoma bi bil črez mnoga leta umrl zapuščen in pozabljen od vseh, za katere bi 'bil delal vse življenje, kot onemogel hlapec v rojstni vasi, da ni zaslišal nekoč od svojega gospodarja za malenkostni prestopek pregrenkih besedij: »Proč iz moje hiše! A glej, da ne boš na starost ljudem v nadlego, kot tvoja mati, ki se je pldščurila po svetu, dokler je le mogla, za 'kar si ravno ti sad njenega greha.« Neznansko so te besede užalile Andreja. In 'kako tudi ne? Saj mu je bila hipoma jasna grozna obsodba preljube matere. Nehote se je porodilo tedaj v njegovi duši poleg žalosti sovraštvo do domačih ljudij, srd, ki ga je nadlegoval noč in dan tako, da mu ni bilo več Obstati v rojstni vasi. tudi v občini njegove pravice s tem, da izpre-rnenite občinski volivni red v smislu splošne in enake volivne pravice. Ljubljanska kršč.-soc. delavska organizacija. Občni zbor društva trgovskih in poljedelskih uslužbencev v Ljubljani se je vršil v sredo popoldne ob 3. uri. Predsednik Starčnik otvo-ri zborovanje s pozdravom navzočih. Tajnik poroča o društvenem delovanju v preteklem letu, iz katerega je razvidno, da je ime odbor deset sej, da je bilo pet sestankov in en shod. Blagajnik poda popolni račun pretečenega leta. Dohodkov je imelo društvo 1042 K 90 h, stroškov pa 448 K 91 h. Denarja je imelo društvo o zaključku leta 1169 K 12 h. — V odbor^so bili izvoljeni: Starčnik. Jezeršek, Burja, Verovnik, Lukman, Erjavec, Varšek, Osanič, Cezar, Kolarič; Kalan, (diha, Remic, Pirnat, Ostanek. Sprejela se je tudi sprememba nekaterih točk pravil, skoro soglasno. Posl. Gostinčar je govoril o potrebi stanovske organizacije in pozival navzoče, da delajo z vso vnetno za svoj'e društvo. XXX Nova krščansko - socialna postojanka tobačnega delavstva. V Rovignu se je ustanovila nova krajna skupina, ki ji je pristopilo že 246 članov in članic. Gremo naprej, kar nas jako veseli. X X X Našim socialnim demokratom. Odkar 'so se oživeli, imajo naši sociji navado, da se pred svetom kažejo kot jagnjeta. Zase si jemljejo pravico, da po cele ure zmerjajo čez duhovnike, čez vero, Boga itd., vsak prašek vidijo na drugih, vsako- dobro delo prekrstijo v slabo, skratka, vse je lump, kar ne nosi rdečega »pain-telca« -pod brado. Tudi to pravico s'i jemljejo, da opravičeno ali neopravičeno napadajo neljube jim osebe po strankinih shodih. Če pa zdaj pride nekdo in jim po nesreči stopi na kurja očesa, to se pravi, če brani samega sebe, pa naenkrat pobožno zasijejo oči proti nebu, češ, »ta hudič bo nas ob vso vero spravil«, in popolnoma pozabijo, da so ravno oni tisti, ki najbolj ploskajo, če se na rdečih shodih pobija duhovnike ih vero. Kolikrat na dan trdijo — tudi ženske so take — da ni Boga. Kako jim jemlje duhovnik vero, če pa je nimajo? Kak naj bo tisti duhovnik, ki bo tiho, če vidi, da sociji ljudem ne pustijo v cerkev? Je to tudi vernost? Ali je to tudi krščanstvo, če hočete duhovnika opbiti zunaj cerkve? Dvema gospodoma nihče ne more služiti. V cerkvi kristjan, zunaj pa divjak- Kako se naj podučuje otroke in jih vzgaja za dobre sinove i'n hčerke, če pa se doma vse sproti podira, se jih ne pusti k sveti mzakra-mentom in ... se 'pred otroci preklinja katehete? Pustite vendar pri miru vero, duhovnike, cerkev in one, ki hodijo v cerkev, opravljajte tudi vi dolžnost svojo kot kristjani in mir bo, kakršnega iščemo in hočemo mi. Dokler pa nas boste vi napadali, dovolite nam1 vsaj, da se smemo braniti. Ceh' naivcčii hudodeinik' se smejo zagovarjati, zakaj se tre bi smeli mi? XXX TAKI-LE SO! Bivši naučni minister Marchet žalostnega spomina nam je zapustil čedno- doto.»Ta bradati mož, ki si ni upal ukrotiti razsajanje ne'm- Bre-z sredstev, brez načrta in brez prijatelja se je nedolgo po onem dogodku napotil Andrej v tuji, njemu docela nepoznani svet. Blodil je od tedaj od kraja do kraja na isti način kot blodi toliko slovenskih sinov po nepoznani tujini, delal tuiotam kot težak in gozdar, dokler ga tri pred leti zanesa usoda v omenjeno mestece 1 . . . . Andrej se je napotil sam brez znancev in tovarišev v tujino, ‘kjer si je pa kmalu dobil prijateljev, ki so ga vodili s sabo na velikanska zborovanja, kjer se je govorilo o veseli bodočnosti- zatiranih delavcev, obljubovalo nebesa na zemlji, na zborovanja, kjer se vcepljajo sovraštvo in gnjev do bogatih velekapitalistov. Vse to je poslušal Andrej rad in srkal ob takih prilikah ogenj navdušenja, -do-čim se mu je v začetku neprijetno zdelo, da je moral poslušati od svojih novih prijateljev bogokletno govorjenje zoper ono vero, ki mu jo je vcepila v srce nepozabna mati in ki ga je delala v mladeniški dobi tako srečnega. Toda polagoma se je privadil Andrej tudi temu. Cela vrsta let je pretekla, odkar si je izbil one vznemirjajoče misli iz glave. Pozabil je na mladin- skih in framazonskih dijakov, ki ni izvrševal svoje dolžnosti kot minister, ker je pustil ležati razne akte po dve leti nerešene v svoji miznici, je povzroči, da bodo revnih starišev dijaki morali zapuščati srednje šole. V reformi srednjega šolstva je dedec določil, da odpadeta dva nižja za oproščenje od šolnine zadostujoča reda. S tem bodo udarjeni osobito- slovanski delavski in tudi kmečki šolarji- Namen je prozoren. Nemci Imajo lažji pouk, ker jim ni treba znati slo-van-ščine,med tem ko mora slovanski dijak znati nemščino-. Omogočeno bode s tem tudi šolanje in prednost bogatih sinov. Proti temu moramo najodločneje ugovarjati z delavskega stališča, belskemu poročevalcu pri deželni vladi kranjski se je enkrat mudilo, da je naglo izvršil željo isoframazoma Mareheta, ko sicer vemo, da tudi v njegovi' miznici marsikak akt leži nenormalno dobo nerešen. Tekstilno delavstvo. Za zdravje. Veliko se čita po raznih časnikih, mnogo govori v raznih elegantnih sobanah. ki so napolnjene s svežim zrakom, o zdravju. Ako stopimo v urade, delavnice ali tovarne, povsod vidimo nabite papirje: »Na tla je strogo prepovedano pljuvati!« Kaj 'lepo se blestijo te besede, in koliko 'je v njih pomena, to vejo tovarniški delavci in delavke. Znano nam je iz neke predilnice na Kranjskem, da se ob vsaki suši skoro poisuši vodnjak. Da se vode komaj toliko nateka, kolikor jo porabijo parni stroji. Od časa do časa se jo dolbi 'komaj toliko, da si delavstvo uteši svojo žejo. In kakšna je ta voda? Človeku se gnjusi, ako jo vidi; polno smeti je v nji, na vrhu plavajo ciniki od olja, s katerim se mažejo stroji in olje pride v vodo-Ta voda je podobna juhi, kuhani od konjskega mesa. In to vodo naj delavstvo pije! Ako stopiš v notranje prostore te tovarne, nehote se moreš prijeti za nos, če hočeš, da v želodcu ostane tista borna hrana, ki jo delavstvo za-vžije. In vse to je za zdravje! Ali je potem čudno, da more delavstvo vedno iskati zdravniške pomoči. In kakšna je ta? Ako gre delavec ali delavka k zdravniku in mu pove, da ga boli glava in želodec, mu zapiše steklenico zdravil, da jih pije več žlic na dan. In ta zdravila so podobna kolomanovemu žegnu. In sedaj bodi zdrav in delaj pri vseh teh dobrotah. Poleg tega pa delavci, oziroma delavke zaslužijo toliko, da si ne morejo privoščiti nobene tečne hrane. Navadna hrana je za tovarniško delavko trikrat na dan kuhan knajp. To je za zdravje! In vse to se godi v ljubljanski predilnici, ki je sicer blizu zdrave plrtne vode; a za delavstvo je škoda, da bi se mu dala dobra voda. Vse to se dogaja v mestu, kjer inteligenca študira jetiko. Iz ljubljanske predilnice. V omenjeni predilnici se še nahajajo delavci in delavke, ki čestokrat trdijo, da je strokovno društvo brez pomena. Temu pa ni tako. Da navedemo samo še enkrat v spomin, 'kaj se je storilo za časa, odkar obstoji društvo. 1. skrajšanje delavnega časa; 2. nekoliko izboljšana plača tudi za one, ki so proti društvu in 3. da je delavstvo bolj svobodno, da ni pod terorizmom mojstrov in nekaterih uradnikov. Seveda ne smemo pozabiti, da je pri tem veliko pripomogel gospod ravnatelj, ki čuti z delavstvom. Že poprej smo imeli v tovarni delavni red, v katerem pa nima delavstvo nikakoršnega paragrafa. Vsi paragrafi govorijo le za koristi delodajalca in za mojstre. Kako so se svoj čas nekateri ‘mojstri sko 'srečo, pozabil na predobro mater, medtem, ko je ubogal svoje vse zlobne tovariše v vsem, delal, molčal in tolažil se z upanjem, da bo enkrat ne samo njemu, ampak vsem sodrugom zasijala sreča neskaljenega blagostanja. Odkar je Andrej zamenjal ljubezen do mrtve matere, do njene vere, do rojstne vasi tudi ni več zahajal v cerkev, ni več molil. V njegovo dušo se je naselila otopelost, v njej ni bilo mesta za lepe spomine na prva mladostna leta, ki jih je preživel v varstvu preljube matere. A glej! Danes na praznik brezmadežnega spočetja Marijinega tudi Andreju glasni zvonovi po dolgem, dolgem času hude neb roj veselih, a tudi žalostnih, Obupnih spominov. Zdi se m-u, da ga resno svare, naj se vrne iz svojih napačnih potov, naj se pridruži veliki minožilci pobožnih vernikov, ki hite iskat tolažbe h Kraljici vseh kraljičin naj hiti v hram milosti božje, kjer se naseli v njegovo srce orni mir, ki ga je občutil tedaj, ko je z materjo zahajal k zornicam. ozirali na ta delavni red, vsaj na en paragraf, kako se sme delavstvo kaznovati, nam kaže siedeče: Leta 1905 dne 16. junija se je ustanovilo društvo. In v tem letu (nazaj nam ni potreba misliti) je 'bilo delavstvo kaznovano nič manij kakor za 100 K 70 'h, reci sto kron, leta 1906, ko je bilo društvo že v celem letu poslovno, 15 K 70 h, in leta 1907 že samo 6 K. (Ker je pa društvo neposredno vplivalo na to, kako se delavstvo kaznuje in za malenkosti.) Torej naj še kdo govori, da društvo ni v korist delavstvu. Zato bi bil že skrajni čas, da pristopite vsi v društvo in obenem si vsak naroči delavski list »Naša Moč«. Prepričani smo, da ko bi samo še enkrat prišli nazaj za par deset let. da bi vsak hotel v društvo, da si v njem išče zaslombe. In tudi noben delavec ali delavka bi ne hotel biti brez delavskega lista, in to je »Naša Moč«. Zato bodite prepričani, da ako ste v društvu in naročeni na »Našo Moč«, da s tem koristite sami sebi in svojemu bližnjemu. Papirno delavstvo. Vevče. I. Ker se po štrajku delavci nikakor ne morejo sprijazniti s tistimi stavkokazi, se prav labko pripeti slučaj, da pride eden ali drugi v nesrečo. Poživljam splošno delavstvo, naj ima vsak toliko časti v sebi, da pusti take ljudi v miru in naj se v nobenem slučaju toliko ne spozabil, da bi položil roko- na takega ničvredneža, ker jo je škoda, da bi se omadeževala. So pa tudi največji reveži, ker če si v svojo korist nočejo pomagati, je dovolj žalostno. Želeti bi bilo, da poneha sovraštvo in da zopet zavlada mir in medsebojno prijateljstvo. Vem, da je težko biti prijatelj z ljudmi, ki po gostilnah razsajajo in vpijejo: »P............., Jerihata in vse pokarje moram ven iz tovarne spraviti-« Drugi spet pravi, da bodo šli vsi prej iz tovarne, kot pa on. — Res je težko s takimi ljudmi prijazno občevati. Toda pomisliti je treba, da so tudi ljudje, da imajo družine doma, ki morda radi očetove 'surovosti trpe laikoto. In pa tudi vsi ljudje še niso bili nikdar enaki, akoprav socialna demokracija to povdarja, da moramo biti vsi enaki, sami pa ravno nasprotno delajo. Kdor ne more prijazno občevati z njimi, naj jih pa na miru pusti, saj pravi star pregovor: »Kdor norcu zameri, je sam norec.« II. Pri 'nas nastane kmalu nova stavka. Toda ne po volji delavstva in tudi ne po voljii vodstva. ampak zato, ker vode primanjkuje. Pri nas bi nam 'to ne škodovalo, ko bi mogli dobivati iz drugih tovarn surovine, katere dobivamo iz Medvod in Goričan, iz Medvod iln Go- ričan, iz Podgore, Gratvveina in Hermagore. Ker po teh tovarnah brez vode ne morejo nič narediti, smo res v nevarnosti, da pričnemo stavkati. — Dne 19. m. m. bi se bila kmalu pripetila grozna nesreča- Pri papirnem stroju je 17 let star delavec vulgo Gregoričev, pral file in pri tem delu tako nesrečno padel, da ga je sušilni file potegnil s sabo na sušilne valjarje, Iki so zelo razbeljeni. K sreči je bil file že bolj izrabljen, da se je pretrgal in je fant z neznatnimi opeklinami skozi padel, drugače bi bil pa prišel na koncu popolnoma opečen ven, ker ni nobeden opazil, da bi se bilo kaj zgodilo. Pred 14 dnevi pa je brata od tega fanta potolklo železo, ki se je prevrnilo z voza. Odbor strokovnega društva papirnih delavcev je skleni! v svoji seji dne 3. prosinca t. I., da opozori vse tiste delavce in delavke, ki mislijo, da se jim krivica godi v tovarni glede zvišanja plač. Vsi, ki se čutijo prizadete, naj pridejo dne 17. t. m. v »Društveni Dom«, da se o tem temeljito razgovorimo. Vevče. Strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah ima svoj redni občni zbor dne 17. t- m. popoldne ob poluštirih popoldne v društveni dvorani pri D. M. v Polju. Dolžnost članov je, da 'se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora. Naj ne ostane nobeden doma, ker največje važnosti je sedaj, v kakih rolkah je društvo. Torej na svidenje! Prometna zveza. Prevelika varčnost južne železnice je vzrok premnogim nesrečam na južni železnici. Znano je, da je južna železnica zelo »šparov-na«, kar se tiče plač in nastavljanja uslužbencev. Znano pa je tudi, da se na nobenih progah na svetu ne zgodi toliko nesreč, kot ravno na južni železnici- In kdo je kriv temu, da imamo dandanes na južni železnici toliko pohabljencev, ki so žrtvovali svoje življenje v korist 'te židovske družbe. Znano je tudi, s kako bojaznijo v srcu gre vsak uslužbenec, posebno pri vožnji službi, v službo. Pa poglejmo vzroke, in takoj bomo na jasnem, kdo je kriv vedno naraščajočih nesreč. V zadnjem času je bil na postaji Inomost (Ininsbruck) odpuščen velik del zaviračev, skladiščnih delavcev in delavcev v kurilnici. Južna železnica hoče z mnogo manjšim osobjem opravljati isto službo. Toda kljub zmanjšanju personala je generalna direkcija ukazala, naj vozijo tovorni vlaki na progi Kuf-stein-Ala z manjšo hitrostjo, pač pa naj bo tovor znatno težji. Ta ukaz pa je toliko pomembnejši, ke'r je proga Inomost-Frauzensfeste gorska, zelo napeta proga. V decembru leta 1907 je bilo v Inomostu nastavljenih 30 oddelkov za tovorne vlake (Lastenzugspartien), decembra meseca 1908 pa samo še 22. Ker je pa promet ostal isti, ve vsak strokovnjak, kako je z živ- Rudar. Promet „Krščansko-gospodarskega društva v Idriji66 za leto 1908. Prejemki Blagajniški preostanek leta 1907. . Vplačani deleži....................... Pristopnine........................... Začasna izposojila.................... Prejemki za blago..................... Dar neimenovanega..................... Pj^ti naloženega denarja . . . —Izplačana dividenda za leto 1907. Izdatki 638 14 660 — 48 7000 - (115780 12 1 6515 13 100 — 71 46 334 77 131147 62 Izplačani deleži.............. Vrnjena začasna izposojila Izdatki za blago .... Voznina.......................... Užitnina...................... Davki: hišni........................... hišno-najemninski .... pridobnine...................... Neposredne pristojbine . . • Upravni stroški: plače uslužbencem . . • • dnine........................... pisarniške potrebščine . . • poštnine in brzojavke . . • kurjava in svečava . . • • tiskovine....................... bolniška blagajna . . . • potnine......................... nagrade................... upravni prispevki .Zvezi" Zavarovalnina za blago . . • Obresti deležev................. » izposojil.................. V Ljudsko hranilnico vloženo Dividenda za leto 1907. . ■ Neizplačana dividenda za let-) Razno ........................... Gotovina koncem ieta 1908. . 90-19 200--'198 79 1551-39 120-54 12219 122.19 724 94 22-48 1907. . . K h 357 7000 99788 3918 2385 1488 ‘>8 7 00 Začetkom leta 1908. je zadruga imela članov 541 z 560 deleži v znesku V računskem letu je pristopilo zadružnikov 24 „ 24 Skupaj . . 565 z 584 deleži v Izstopilo pa zadružnikov.........................II , 12 3556 51 20 15 747 42 4071 46 0515 13 3 !4 77 36 to 918 35 131147 62 16080 769-- ter šteje zadruga koncem leta 1908. zadružnikov 554 z 572 deleži v ziusku znesku....................K 1074U . . . , 357- K io383 — ljenjsko varnostjo na tej progi. Posledice teh ukazov in odredb se morajo pokaizati prej ali slej. Dne 10. decembra 1908 je na postaji Inomost en stroj priletel s tako silo v tovorni vlak, ki je pripeljal iz Halla, da so se razbili trije vozovi. Le opreznosti železniškega osobja se je zahvaliti, da ni tu zgubil noben človek življenja- Velika nesreča se je pripetila v noči od 15. na 16. december. Tovorni vlak št. 83, ki odpelje iz Inomosta ob 9. uri 7 minut po noči, se je tostran Brenerja pretrgal. Odtrgani vozovi so pa, ker je proga zelo napeta, s tako silo prileteli-v sprednji del vlaka, da so vsi vozovi razun voza za vlakovodja, skočili s tira. Posledica tega je bila grozna smrt dveh sprevodnikov in težke poškodbe dveh sprevodnikov. Torej štirr osebe. Pripomniti pa moramo, da je vlakovo osobje opravljalo svojo težavno službo že celih 24 ur. Pogled na prostor nesreče je bil grozen. Vseprek je ležalo blago, železo, zaboji, vozovi, ki šobili oškropljeni s krvjo. Vmes pa so zdihovali ranjenci. Toda ko je prišla pomoč od železnice, se ni nikdo poslanih pomočnikov brigal za ranjence in mrtvece, ampak v prvi vrsti so delali na to, da se oprosti proga vseh zaprek. Mislil bi vsakdo, da je predvsem dolžnost vsa-cega in je še tako podjetje ali pa tudi samo uslužbenec, pomagati ranjencem kot ljudem, ki so več vredni, kot blago ali proga- Toda pri južni železnici temu ni tako. Če se en človek ubije, pa drugi zdrav pride, tako si misli južna železnica in tako tudi dela. Velika nesreča bi se bila kmalu dogodila na isti progi, postaja Sa-lurn, dne 19. decembra. Brzovlalk št. 5 bi moral prepeljati postajo, ali je vsled napak postavljenega menjalca vozil na drug tir in zadel ob drug voz s tako silo, da je šest tovornih voz skočilo 's tira in pokrilo vse tire v postaji. Sreča le, da nikdo popotnikov in uslužbencev ni bil ranjen. Te nenavadne nesreče pa jasno kažejo, kam privede preveliko štedenje na južni železnici. Kdor se vozi po tej železnici, naj bo potem potnik ali pa službujoči žeezničar, ne more mirno biti v vaku, ker preveiko štedenje julžne železnice je vzrok, da proga ni varna. Ni čuda potem, ako se vedno glasneje čuje klic po po-državljenju te judovske umazane železnice, ki potem tudi za ponesrečence prav nič ne skrbi. Ljubljansko delavstvo po^or! Veselica »Podpornega društva de-lavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice" se vrši 9. januarja 1909 v veliki dvorani „L{niona". Agitirajte še 3daj 3anjo. oaascmmmmmtmmm < 0000000090000000001 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 U Dolroznena deželna lekarna pri „Mariji pomagaj Ljubljana, Resljeva cesta št. I poleg jubilejnega mostu Mr. Ph. Milan Leusteka priporoča: Antiseptična Melousine-ustna in zobna voda................................—-50 Tannochinin-tinktura za lase . . . . —'50 Železnato China-vino, velika steklenica 1-20 Želodec krepčujoče vino, velika stekle- 0 0 0 0 0 0 ^0 © © 0 © j0 0 © 0 0000000000010000000 Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica . . Melousine-mazilo in milo za lica -80 . — 50 . —21 . --10 a —-35 A. Lukič iVe' □ K°‘> £ o*? Ljubljana Pred škofijo 19 Angleško skladišče oblek l Bernntovič Ljubljana, Glavni trg 5. Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke. Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. Kdor hoče varno, mirno in hitro v PF- AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnik i Fr. Seunfg, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejš mi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika „ 24.000 „ President Lincoln „ 20.000 „ President Grant ... , 20.000 „ Vožnja Liubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 >/2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje lEger, naprej. r Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg št. 10 priporoča svojo Mino s Klobuki in čevlji Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glavnica K 354.645*15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4 VI. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K č'stih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago n. Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge znutno znfžane cene!!! Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in modnega bioga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primarna darila za godova in druga prilike. Priporoča se velespoštovanjem F. MgrŠOl, Ljubljana, Mestni trg štev. 18. ■ ^ Velika zaloga. Nizke cene! Fotografski umetni zavodi || Avg. Berthold . Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil,.kakor: povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, •: interierjev itd. Vsa dela se izvršjejo točno tudi v :: na.jvečji množini. :: H M B Gričar & Hejoč | Ljubljana, Preiernoue ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in novosti v konfekciji za dame. Pozor, slovensko rtelnvtkn društvu 1 Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: :: Jemlje C«$nil^ (pri Česniku) Stritarjeve ulice LJUBLJANA Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. ooo| [ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| l°°°l lOQOl[ lOQ°l PIDIH Mni trt! $1.19 reg. zadruga z om. por. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%, to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vinarjev na leto. ===== Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. .................._ Rentni davek plača hranilnica sama. Naisigurnejša prilika za Medenje. Kanonik R. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik R. Sušnik 1. r., podpredsednik. HHjl [jooojj [joŠ|] [oooj [000] l^l| |l°°°l| |l°oo|| |[^l||l°°°l Ustanovljeno leta 1862. Hlilko Krap GS urai* Podružnica [ • L1 • Podružnica kesljeva cesta št. 2 V LlU l) 113111 Reslieva cestx 4,1 2 prej R. Jos. Černe. J J prej R. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikclnastih ur, verižic, stenskih in niluilHi!i ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato In srebro. uosp. urarjem v meslu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitue. — — Glavno za- stopstvo za Kranjsko zologm strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre, Pivovarna J. PERLES Ljubljana, Prešernove ulice 7. Ljubljana --------priporoča = izvrstno marino pivo v sodčkih in steklonioak. Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. FR. ŠUPEVC priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinst vu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče zu cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koii se dobivu v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja toCno in pošteno postreči. Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. I Perlesova Idk Prva slovenska modna trgovina Engelbert Skušek Ljubljana, Mestni trg št. 19 se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence. .$.4.4.4..$.44 44 44+4444'444 444444 4444444444 •$» ^ Na drobno! Al Na debelo! Glavna trgovina: Zaloška oesta I Filijalka: Martinova cesta 24 4 4' 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 44444444444444444*44444444,4«4444444444,4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t A. Šarabon Ljubljana Velika zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov. Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava. ir Glavna zaloga rudninske vode. -m* Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.