m p
Uredništvo in upravništvo Glasila je v Chieagi, 111., 2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vae, kar ima stik z listom.
Jf
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Ganado je ♦1.00, za inozemstvo $1.50.
LETO—YEAR V.
Pozdravljeni! *
V pondeljek dne 16. septembra t. 1. prične zborovati peta redna konvencija “Slovenske narodne podporne jednote” v Milwaukee, Wis. Zbrali ee bodo delegati1 naše podporne organizacije iz prostrane Unije, da se posvetujejo V ¡¿rid svojim elanom, začrtajo pot organizaciji do prihodnje konvencije in pregledajo delo odborov in članov.
Ogromno je delo,. katerega so zvršili odbori in člani na temelju zaključkov zadnje konvencije pa do danes. V blagajni, ki je bila ob času zadnje konvencije skoraj suha in prazna, imamo danes lepo in faktično premoženje po odbitku vseh terjatev. Število članov se je pa podvojilo. Pri presojanju tega dela mora govoriti razam. Njemu gre beseda pred srcem in prijateljstvom. Najvažnejše je, da se je naša podporna organizacija razširila in utrdila. Prodrla je v kraje, v katerih pred nekaj leti nismo imeli nobenega člana. Smelo lahko trdimo danes, da gre bodočnost “Slovenski narodni podporni jedno-ti”, dokler bo temeljila na naprednih načelih, razvijajočih se sorazmerno z duhom časa.
Ta ogromni naraščaj zadnjih treh let v naši organizaciji so provzročili člani s smotreno ustmeno agitacijo, glavni odbor' z dobro upravo in pa agitacija v tiskani besedi v “Glasilu”. Vse tri agitatorične sile so delale sporazumno na podlagi sklepov zadnje konvencije. To isporaznmno delo je rodilo napredek in razvoj v ..riši organizaciji, kakeršnega ni nihče pričakoval pred tremi leti.
Važno in temeljno točko tvorijo v vsaki podporni organizaciji agitacija, izobrazba in dobra u-prava. To se je zvršilo v minoli dobi. Od tukaj tudi vspeh!
Za nas ni končalo delo, ko prične in konča konvencija. Delegati majo na prihodnji konvenciji rešiti razna vprašanja: spopol-nenje pravil, rezervni fond, “Gla silo” in druge važne točke. Posvetili jim bodo svojo najživa--linejšo' pozornost. Agitacija, izobrazba in uprava so gotovo u-vrašanja, ki zaslužijo še v prihodnje vso pozornost. Zaključke, ki bodo rezultati razprav, bo pa treba izvesti do pičice.
Načelno., mirno in hladnokrvno bo treba presojati razmerje naše podporne organizacije do ostalih sodobnih organizacij, ako se taka vprašanja pojavijo na konvenciji. Tudi predlogom, v korist organizacij bo treba posvetiti pozornost, ki jim gre. Delegate čaka. na konvenciji brezdvom-no mnogo dela, zaeno imajo tudi vpliko odgovornost n a pr a m svojim članom, ki so jih odposlali na konvencijo.
Glavno na vseeno ostane, da sklepi konvencije ne ostanejo sklepi, temveč, da se jih izvede popolnoma, in se iz njih rodi tisto živo delo., ki nas popelje še do večjih uspehov in večjega razvoja.
Gotovo je dolžnost vseh članov, da storijo vse, kar je potreba. da postanejo zaključki pete redne konvencije meso in kri. Vsak član naj po svojih zmožnostih dela, da se zaključki petega glavnega zborovanja izvrše. Do tega nas vodi že prostovoljna disciplina. ki moia biti v srcu vseh, katerim je za razvoj in napredek organizacije.
Svojo nalogo morajo zvršiti tudi člani in vspeh pete redne konvencije ne bo izostal. V tem smislu kličemo tudi delegatom:
Pozdravljeni!
* Stavka krznarjev v New Yor
ku je končala z zmago stavkajočih delavcev. Nove točke v pogodbi so zvišana plača, osemurni delavnik, delo od ure, priznanje unije in v soboto popoldne praz
nik.	Delati po uri se sme le v mesecih septembru, oktobru in no vembru.
Štrajkarjev je bilo osem tisoč; stavka je pričela dne 20. junija.
G LAS ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under tha Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
CHICAGO, ILL., 13. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 34.
Višja civilizacija.
I
Vsako stoletje nam rodi može z visokimi cilji, in plemenitimi načeli.
Svet je dobil Wendell Philip, psa. pa Karel Marlesa. Ti ljudje vidijo napake v človeški družbi in jih ožigosajo, živijo sploh sto let naprej pred sodobnimi ljudmi. Ti ljudje protestirajo proti krivicami, katere močnejši izvršujejo nad slabejšimi. Radii ega jih vplivni ljudje imenujejo izda-jice naroda in upornike.
Ako razmotrivamo napredek v človeški družbi, tedaj vidimo, da še vselej, kedar so nasilniki in zvijačneži hoteli zasužnjiti ljudstvo, naložiti mu nove krivice in bremena ali odreti ga na posebno zvijačen način, so vstali plemeniti ljudje z visokimi cilji in so nastopili proti nasilnikom, zvi-jaenežem, pobeljenim grobovom in volkovom v ovčjih oblačilih, da bi od ljudstva odvrnili novo nesrečo.
Mnogo teh plemenitih ljudi je moralo dati svoje življenje za svoje vzvišene cilje. In kdo jih je umoril? Ljudstvo, nahujskano ljudstvo jih je križalo, obešalo, kamenalo in sežigalo na grmadi. Ali imena vseh teh mučenikov visokih ciljev in plemenitih idej živijo, mejtem ko so imena njih krvnikov pozabljena v zgodovini.
Dandanes se človek z visokimi cilji in plemenitnimi idejami v vseh kulturnih deželah bori proti vladi denarja. Bojuje se proti temu. da bi peščica ljudi s pomočjo denarja vladala ljudstvo in izkoriščala naravne zaklade.
Gospodagii( s oomočjo postavo-dajnili zbornic izkoriščajo ljudstvo in naravne zaklade. Oni kupijo malovredne ljudi, katere imenujemo meščanske ali kapitalistične političarje. Ti najeti ljudje ženejo nezavedne volilce na volišče, kot mesar goni čredo ovac v klavnico. Plačani kapitalistični političarji storijo vse, kar je v ujili moči, da nezavedni volile! glasujejo za svoje gospodarje — izkoriščevalce.
Kapitalistični sistem obstoji v tem, da. lenuh izkorišča producenta, to je delavca.
Do danes ni še noben lastnik obveznic pripomogel z enim centom, da bi narastlo narodno premoženje. Do danes ni še noben bankir, predsednik železnice, špekulant na borzi ali organizator trustov zvršil za en cent produktivnega dela.
Narodno bogatstvo množi le delavec v stoterih industrielnih strokah. Povsod — v rudniku, v kamnolomu, v delavnici, v mlinu, v tovarni, na polju in šumi vst-var.ja delavec narodno bogatstvo. Air povsod kraljuje neproducent — kapitalist, ki žre sadove dela. Njegov nalog je, da straži delavca — producenta, da se njemu množi imetek. Zakoni so tako izdelani, da ne pride do nobenega nasilja, kadar lastnina menja gospodarja. V starem veku se je lahko človek postavil v bran proti tatovom in roparjem. Branil je svoje ognjišče in imovino z mečem v roki, ali dandanes tega ne sme.
Kako naj se dandanes bojuje producent — delavec za svoj imetek? Mar z orožjem? Ako bo storil kaj takega mu bodo rekli, da je upornik, človek, ki ne spoštuje zakonov. Poslali bi proti njemu vojake ali policaje, ki bi ga ustrelili kot steklega psa.
Pravijo, da smo “inteligentno” ljudstvo, pa nas še vedno vlada pest kapitalistov, s pomočjo političnih šlagerjev, kar imenujemo “višjo” civilizacijo. Dozdeva se. da nočemo .rabiti volilnega listka sebi v korist, da se otresemo in-famije sedanje dobe.
* Najvišje sodišče v državi Washington je priznalo zakon ustavnim, ki določa, da se izvede e Tuniška ¿operacija na hudodelcih, ki so zvršili protinaravne zločine, ali so pa nepoboljšljivi hudodelci. Prva taka operacija se bo zvršila na Petru Fielenu v Seattlu, ki je obsojen v dosmrtno ječo.
Ameriške vesti.
* Vznemirljive vesti prinašajo angleški dnevniki o položaju v Mehiki. Jingoistični listi hujskajo, naj Taft pošlje armado preko meje in zasede Mehiko. Agent revolucionarjev v Mehiki dolži kapitaliste, med katerimi je tudi brat Tafta, da kontrolirajo našo vlado in silijo, da Zdr. države zasedejo z vojaki Mehiko. Vojaki mehikanskega. predsednika Mari c ra. ki je baje prodal svojo domovino ameriškim kapitalistom, so povsod tepeni.
Mehika ima ogromne naravne zaklade: železo, baker, srebro, zlato, premog, olje itd. In po teh zakladih se ameriškim kapitalistom cedijo sline.
Ako bodo' ameriški vojaki zajedli Mehiko, je odvisno od kongresa. Vsekakor je pa zelo nevarno znamenje, da Zdr. države zbirajo vojake ob mehikanski meji Treba je iskrice — izvanrednega dogodka —, kot se je zvršil v Havani na Kubi in ameriški vojaki bodo prekoračili mejo. ne da bi se izgubljal čas z dolgotrajnimi posvetovanji.
Ameriška republika je pričela graditi Panamski prekop, ki pa zanjo — oziroma ameriške kapitaliste — ni vreden piškavega o-reha, ako Zdr. države ne morejo po suhem poslati močne armade za obrambo prekopa. Položaj je torej zelo resen.
* Pri tekmi z letali v zraku v Cieero poleg Chicage. je bil prvi Francoz Vedrines z enokrovni-kom. Vozil je z hitrostjo s 108.8 milj v uri. Drugi je bil Francoz Mavrieij Prevost z enokrovni-kom. Vozil je z hitrico 102 milj v uri.
* Po poročilu špekulantov z živili se je letos pridelalo 398,000.-000 bušljev krompirja v Zdr. državah. Torej 105,000.000 bušljev več kot lansko leto. Krompir na drobno pa gospodinja še vseeno plačuje po 80—90 centov bušelj. Kdo draži torej krompir? Mar farmar? Ne! Kdo pa? Špekulanti z živili. Ali zdrugimi' besedami: Kapitalisti, ki se pečajo z nakupom živil na debelo, katere zopet potem prodajajo na drobno in debelo branjevcem. Kdor ni slep, je to že zdavnej opažih
* Od mrtvih je vstal John Au-ringer, o katerm so trdili, da je pred letom dni vtonil v Erijskem prekopu pri Syrakusi. Zdaj je zaprosil državni urad, da naj se mu izroči uradni' mrtvaški list, katerega so izdali na njegovo ime, ko so pri Devittu potegnili iz vode neznanega jitopljenca.
V svojem listu je pisal zdravstvenemu komisarju: “Svojim sorodnikom sem dokazal, da še živim. Obvestili so me, da je moj mrtvaški list pri zdravniškem u-radu. Prosim Vas, da mi ga pošljete in da ga uničim, da smem še enkrat postavno živeti.” Komisar Porter je preiskal zadevo in mu poslal mrtvaški list.
* Iz West Virginije je došla vest, da je “soldateska” pri Oa-kleyu napadla štrajkujoče rudarje. En rudar je umorjen, mnogo jih je težko ranjenih in aretiranih. “Pogumni” vojaki so ustrelili rudarja Altmana, ko je bežal Oboroženi morilci so bili še vedno strahopetni.
* Odkar je policajski lajtnant Becker v New Yorku v ječi, kot sokrivec umora, katerega je zvršila eetvorica pridaničev nad kvartopircem Rosenthalom, se njujorška policija trudi dokazati, da hoče resno nastopiti proti tolerantnim hišam in igralniškim peklom za denar. V ta namen je priobčila imenik lastnikov, ki la-stujejo peklenska igrišča za denar. Med imeni najdemo Viljem Asto-rja. ki stanuje v Londonu. Poleg njega se blišči ime Jurija
II.	Earla, republikanskega kandidata za županski stolee v Phila-delplii.ji. Fina gospoda, kateri vsak delavec diši po znoju, se malo briga odkod prihaja denar v
njih blagajne, ravnajoč se po reku : Denar ne smrdi!
* Odbor, ki dela za oprostitev J. .J Ettorja in Arturja Giovanit-tija, ki sedita po nedolžnem v ječi v Lawrence, .Mass., grozi s splošno-stavko, ki bo vstavila vso industrijo v Zdr. državah. Tudi delavci na Angleškem in v Italiji so se izrekli za splošno stavko: V italijanski zbornici so že pred tedni socialistični .in republikanski poslanci zahtevali, naj vlada poseže vmes v prilog obtožencema. Celo vladni list “La Tribuna” izjavlja, da sta Ettor in Gio-vanitti žrtev ameriških kapitalističnih zarotnikov.
Ako bo prišlo do splošne stavke, se ji bodo pridružili najbrž delavci tudi v drugih evropejskih državah. S solidarnim nastopom, hočejo delavci vsega sveta preprečiti nadaljne postavne u-more, katere izvršujejo ameriški kapitalistični tolovaji po svojem golem orodju nad nedolžnimi delavci.
* Pri Cincinatiju, O. je železniški mololi zopet zahteval žrtve. Osebni vlak štev. 20. Baltimore Ohio železnice je zavozil v delavski vlak. Na delavskem vlaku sta mrtvi dve osebi; na osebnem pa en potnik, večje število jo pa ranjenih.
*	Pri Biwabiku, Minn, je hud naliv zajel tri rudarje ‘v rudniku. Po narodnosti sta dva Italijana, tretji pa Črnogorec.
*	V New Yorku je tožila neka žen a mesarsko tvrdko “Armour Packing Co.” za odškodnino, ker je omenjena tvrdka, prodala ikra-sto meso. Tvrdka je uložila proti tožbo, češ, da ni klavec, marveč prodajalec odgovoren za prodano meso. Zvezni sodnik Noyes je razsodil, da je v tem slučaju kriv klavec in ne prodajalec. Klavrne mora paziti, da v mesu niso škodljivi zajedalci, ko zakolje žival.
* V West Hamondu pri Chica-gi so prišli na sled senzacionalnemu umoru, ki govori dovelj jasno o gnilobi današnje človeške družbe. Frančiška Ford, dvajsetletno dekle, ki je živela v hiši tolerance, v kateri je bil dne 13. avgusta otrovan Ivan Messma-cke.r, je o umoru izpovedala vse okolščine, ki so senzacionalne. Po izjavi Fordove so izvršili v omenjeni hiši več umorov, v kateri je v zadnji dobi umrlo 21 oseb na skrivnosten način. Od vseh smrtnih slučajev so uradno v knjiženi le trije, ki so zaviti v mistično temo. John Messmacker je bil baje zelo vdan morfiju.
Fordova je izpovedala, da so pijanim osebam, pri katerih so čutili denar, dali piti iz buteljke, ki je bila v hiši vedno pri rokah in je požirek iz nje vedno učinkoval smrtnonevamo.
Kasnejše so našli pri preiskavi sodček žganja, katerga vsebino so kemiki proglasiti za strup, ki je pomešan z žganjem .
* V čistilnici za obleko, lastnina. Kornbrotha v Chieagi je razpočila posoda za bencin. Razstrel-ba je bila tako silna, da so ljudje v bližini 1419 W. Chicago Ave., prestrašeni hiteli na ulico. Julija Saleskina, preddelavca je eksplozija strgala na kosce, tri druge delavce pa tako nevarno opalila, da bodo umrli v bolnici.
* Chikaški sleparji, med katerimi je Anderson, nek iznan kapitalist so osleparili na rafiniran način H. Ramseva. farmarja iz Colorada za 100,000 dolarjev. Prodali so mu delnice neke korporacije, ki ima svojo elektrarno v Anamosi, la. Ko je farmar predložil kupljene delnice, so mu povedali, da niso vredne piškavega oreha. Farmar je izpovedal, da so ga najeti ljudje Andersona. vodili po Chieagi in mu ka-kazali nebotičnike, katere še le gradijo, poleg pa pripovedovali, da. so nebotičniki last omenjene korporacije. Ramsey zdaj toži sleparje pri zveznem sodišču.
Vprašanje pa ostane odprto, če bo dobil svoj denar?
Tudi med slovenske delavce, male obrtnike in farmarje zahajajo dandanes vsakovrstni sle: par ji, ki bi radi iztisnili iz njih prihranke. Zategadelj bodite previdni pri vsaki- kupčiji, kjer gre za vaše prihranke. Ako kupčije ne razumete, za katero gre, je boljše, da jo opustite. Ko je denar zginil v žepu sleparja, je prepozno jokati in stokati. Najboljše, da ne verjamete sladkim besedam, ako ni-ste prepričani, da so resnične. Tako se bodete obvarovali izgube in potov po sodišč čili.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
V	tem času je bil že Delaware na potu v Ameriko. Še predno so se nezadovoljni. naselniki približali ustju reke, je bilo videti ladje novega governerja, ki so se bližale obrežju. Na ladjah so bili novi naselniki in vsakovrstne potrebščine za naselbino. Naselniki so se posvetovali, kaj jim je storiti. Po dolgem posvetovanju so se vrnili in na zapuščenih ognjiščih so pred nočjo zopet plapolali ognji. Drugi dan je bil posvečen molitvi. Novi guverner jim je prečital zakone za naselbino.
Prišla je jesen in Delaware je zbolel. Proti svoji volji je bil prisiljen, da se vrne na Angleško. Imenoval je naslednikom Percya, kateremu je poveril vodstvo tudi Smith. Ali še predno so zvedeli v Angliji, da se governer vrne, so odposlali ladjo pod poveljstvom Tomaža Dala z naselniki, živežem in drugimi potrebščinami v naselbino. Dne 10. maja je dospel Dale v Jamestown. Prevzel je takoj vlado od Percya. Dale je bil preje častnik v vojni z Nizozemsko. Odločil se je, da bo upravo v naselbini vodil po vojaških zakonih.
Najprvo je sporočil na Angleško, da je potrebuje večje število naselnikov z vsemi potrebščinami za naselbino v novem svetu. Na ta poziv je že v avgustu priplul Gates s šestimi ladjami, tri sto naselniki in drugim vsem potrebnim za naselbino. Vsled prihoda Gatesa je nastalo v naselbini veliko veselje in naselniki so upali boljših časov za naselbino.
Do te dobe je bila lastnina v naselbini skupna. Naselniki so delali skupaj, pridelke so pa spravljali v skupne shrambe, ki so bile pod nadzorstvom governerja in naselniškega sveta. Gates je upe-ljal privatno lastnino. Vsak na-selnik je dobi tri akre zemljišča in je imel pravico obdelati ga zase. S to odredbo je Gates zbudil lastninsko zver v naselnikih. Bilo je sedem sto oseb v naselbini. Na obeh straneh reke so razdelili zemljo v parcele in jih oddali na-selnikom.
Spomladi leta 1612 je Londonska družba dobila tretjo pravomoč od kralja. Naselniški svet se je odpravil in vsa moč se dala delničarjem. Imeli pravico obdržavati javne seje, izvoliti svoje uradnike in vladati naselbino po svoji volji in pameti. To spremembo je pro-vzročila nedobičkanost naselbine. Družba je žugala, da bo pustila naselbino na cedilu, ker ne nosi dobička.
V	letu 1613 sta se -završita dva značilna dogodka, ktera je prov-zro-čil kapitan Samuel Argall, ki se nikdar ni brigal za zakone. Nekoč je -bil na ekspediciji po reki Pontiac, na kateri je izvedel, da živi Pocahontas, ki je imela s svojim očetom nekakšne diference, nekje v bližini. Angleški kapitan je takoj stopil v dogovor z izdajalsko- 'indijansko družino, pri kateri je bivala Pocahontas, da odvede indijanskega dekleta s saboj. Indijanska družina je bila za neznatno darilo takoj -pripravljena izdati hči svojega vrhovnega glavarja. Po dogovoru in natančno izdelanem načrtu se je nasilni kapitan polastil dekleta z zvijačo. S krivimi in lažnji-vimi obljubami je izvabil Pocahontas na svojo majhno ladjo in jo odvedel kot jetnico v Jamestown. Gosposka v nabelbini je
zahtevala od njenega očeta Pov-hatana odkupnino, mesto da bi kaznovala človeškega roparja. Indijanski kralj je to sramotno ponudbo odklonil in je dal njemu podložnim rodovom ukaz, da naj se pripravijo za vojno. Mej tem časom se je pa Pocahontas dala krstiti. Pridružila se je epi-skopalski cerkvi. Seveda ni temu spreobrnjenju pripisovati nobene važnosti z verskega stališča. Indijansko dekle se je zaljubilo v mladega John Rolfeja, ki jo je poročil po krstu. Po končani poroki se je dal potolažiti Povha-tan. Indijanski rodovi, ki so prijeli za bojno sekiro, so s<? vrnili zopet -domov ; med belokožci in Indijančki se je zopet obnovilo staro prijateljstvo.
Dve leti kasneje sta Rolfe in njegova indijanska soproga odpotovala na Angleško. Sprejeli so ju v naj višjih družabnih krogih. Kapitan Smith jima je -dal priporočilno (pismo -do Ikraljice Ane in družili vplivnih oseb. Povsod so sprejeli hčer zapadnih divjin prijazno in uljudno. Drugo leto se je Rolfe odločil, da se vrne v Ameriko. Pred odhodom je zbolela Pocahontas in umrla. V tem zakonu se je rodil sin, ki se je kasneje vrnil v Jamestown, kjer je igral veliko ulogo v naselbini. Njemu so sledile razne-vplivne družine v razvoju Virginie. John Randolph iz Roanake je bil potomec iz šestega rodu indijanske princezinje.
Ko se je kapitan Argall vrnil z ekspedicije po reki Potomac, so ga poslali z dobro oboroženo ladjo na križanje ob obrežju Main. Imel je navidezni nalog, da brani angleške ribiče, ki so ribarili med zalivom Fundy in rtom Cod. V resnici je pa imel ukaz, da uniči vse francoske naselbine, ako se nahajajo na ozemlju, o katerem je Anglija trdila, da je njen. Argall, ki je bil bolj sposoben za morskega roparja kot za odkrivatelja, je našel -dovelj vzrokov, da je zadovoljil svoji ro-
riri pohotnosti. Francoska, gosposka je v tej dobi zgradila naselbino na otoku Mount Desert, v bližini ustja reke Penobscot. Na tej naselbini je Argall najprvo pokazal, da je pravi korzar. Naselbino je oropal, zapalil in na-selnike zajel kot jetnike. Polovico jih je poslal na ladjo, ki se je vračala na Francosko, drugo polovico je poslal v zaliv Chesapeake. 'Svoj drugi roparski čin je izvršil v naselbini ob ustju reke St. Croix. S topovi Je streljal na naselbino, dokler ni vse spremenil v podrtine. Po korzarskem delu je preplul zaliv !n zapalil pri Port Royalu zapuščeno selo, katerega je pred osmimi leti zgradil Poutrincourt s svojimi tovariši. Na povratku v Virginio je posetil holandske trgovce na otoku Manhattan, kjer je razdjal in opusto-šil njih skladišča in jih prisilil, da priznaj-o vrhovno gospodstvo Anglije. Namen tega roparskega pohoda je bil prisiliti Francoze, da se umaknejo do- peščenin reke sv. Lavrencija in da za angleško zastavo ostane obrežje svobodno od Nove Škofije do Floride.
V mesecu marcu 1614 se je vrnil Tomaž Gate na Angleško. Vlado je oddal Dahi, ki je vladal dve leti. V tej -dobi so spremenili in poboljšali postave. Industrija se je pričela razvijati. Naselniki so se pečali’ z vinogradništvom in producirati so pričeli potašo, milo, steklo in tar. Ravnatelji londonske družbe so kmalu zaznali, da se ti izdelki producirajo ceneje v Evropi kot v Ameriki, in da v Ameriki rastejo rastline, ki obetajo velik dobiček na evropskem trgu. Najdragocenejša rastlina je bila tobak ,ki je bil že takrat v navadi na Angleškem, Španskem in v Franciji. Ker je bilo v oni dobi vrhovno načelo pri trgovcih profit, kakor je še danes ne oziraje se, če taka trgovina v splošnem škodi narodu, so se ravnatelji londonske družbe odločili za tobak. Naselniki so vsled naraščajočih naročil sadili tobak celo na ulicah in ga rabili kot denar.
Bila je prava nesreča za našel -nike, da je bil Argall izvoljen na-
mestnikom governerja. Argall ni bil čednosten človek, poznal ni visokih ciljev in načel. Do te časti je prišel leta 1617 s pomočjo svojih prijateljev. Ali prijatelji Argalla niso dali miru, dokler ni postal tudi admiral mornarice. Njegova vlada je bila pravcata grozovlada: roparstvo in sila sta odločila povsod. Življenje in imetek nista bila varna pred nasilst-vom in lakomnostjo. Počasi so izvedeli na Angleškem za njegova roparska dejanja. Naseljevanje je ponehalo, naselbina je postala jama razbojnikov. Ko je Delaware rzvedel za podrobnosti o razbojniških navadah Argalla, se je ukrcal, da bi v naselbini napravil red in mir. Umrl je na potu. Argall je pa nadalje uganjal roparske pustolovščine. Še le leta 1617 ‘se je naselbina otresla tega nasilnika. Na njegovo mesto je prišel Jurij Yeardley.
Izjemno stanje so odpravili, kakor tudi zakon, ki je določal, da mora vsak naselnik dati del svojega dela za splošnost. Sploh so odpravili vse zakone, ki so dišali po naselniški tlaki. Poljane ob reki James so razdelili v enajst delov, katere so nazivali volilne okraje. Vsak okraj je imel pravico izvoliti dva zastopnika, da sodelujeta pri naselniški vladi. Prve volitve so se zvršile 30. julija 1619; zastopniki so se sešli v Ja-mestownu in so organizirali meščansko zbornico. To je bila prva postavoda.jna zbornica na novem svetu.
Meščanska zbornica je imela mnogo privilegijev, pa nobenih pravic. Meščanska zbornica je lahko razpravljala v naselbini o zadevah, ni pa imela pravice do vlade. Smela je sprejeti zakone, a ni jih smela uveljaviti. Proglasiti je smela svoje pravice, izvajati jih pa ni smela. Noben zakon ni bil veljaven, dokler ga ni odobrila družba v Londonu. Svoboda je obstala v tem, da so smeli zastopnik^ svobodno razpravljati o vsem. Kjer se prizna svobodna razprava, mora slediti svoboda.
Leto 1619 pa tvori zaeno tudi črni list v razvojni zgodovini naselbine. V tem letu so uvedli su-. žnost zamorcev. Naselniki so bili angleške ali -nemške narodnosti 'in niso bili naklonjeni sužnosti. V mesecu avgustu je priplul po reki navzgor neki holandski pustolovec. ki je bil morski ropar in trgovec. S seboj je privedel dvajset zamorcev, katere je ponudil na prodaj. Pokupili so jih najbogatejši naselniki in zamorci so postali sužnji za vse svoje 'žive dni. Vseeno je pa rninolo skoraj polstoletja, da je zamorska sužnost postala splošna v angleških naselbinah.
(Dalje prihodnjič
— Novi vojaški kazenskopravd-ni red. V Avstriji je bil objavljen v armadnem listu novi vojaški kazemskopravdni red. Pravo-močen pa ne bo postal prej, dokler se ne bo zljubilo gospodu brambnemu ministru določiti sporazumno z vojiaškSm ministrstvom dan. Najpozneje pa mora postati novi' zakon dve leti po razglasitvi pravomiočen. Doslej veljavni vojaški kazenskopravd-' ni red je star že 150 let, tedaj je pač upravičena želja, da. ®e novi zakon uveljavi čim prej. Novi ka-zenskopravdni red ni uzoren, ali vendar pomenja velik napredek, ker pripušča javnost k razpravam, ker se bo vse' postopanje izvršilo ustno, obtožba in zagovor-uištvo bo ločeno, obtoženec si bo smel izbrati zagovornika, čeprav le iz zagovorniškega seznamka, ki ga določi vojaška oblast. Socialno demokratični poslanci so stavili v poslanski zbornici, ko je bila razprava, o novem zakonu, mnogo spreminjevalnih predlo gov, ali nacionalni in klerikalni vladni petolizci so vse odklonili. Njihova krivda je torej, če zakon ne odgovarja modernim zahtevam in če vedno še ne daje vojaškim obtožencem toliko varstva, kolikor bi ga imeli tudi pri civih nih sodiščih.
GLASILO
SlovcnsKG Narodne FodDorne Jeönote
Ishaja Ufeuko.
ULBTNvNA slovenske narodne
PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00
ORGAN
&0VENIC
NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Bubscriptioa, $1.00 per year.
DOPISI.
sa
Morgan, Pa,
Prisiljen sem sporočiti javnosti žalostno vest, da je društvo “Bratstvo”, štev. 6. izgubilo zve istega elana in tajnika, naselbina pa naprednega delavca na političnem polju, Baltazarja Glazerja. Umrl je dne 30. avgusta v bol nišnici v Pittsburgu, Pa. Prov-zrpčitelj smrti je najbrž kapitalizem, ker je moral že v najnež-nejši mladosti' na trdo kapitali stično tlako, ki gotovo ne krepi zdravja otrokom. Pogreb se je vršil dne 2. septembra ob velikanski udeležbi sosednih društev katerim izrekam najtoplejšo za hvalo. Pokopali smo ga na njego vo lastno željo na Narodnem po kopališču. Bodi mu lahka tuja gruda.
Oddaljenim bratom poročam da naj vsa pisma, ki se tičejo taj ništva, pošiljajo na moj naslov ker sem bil dne 8. septembra iz voljen tajnikom.
Jakob Dermota,
427 Bx. Morgan, Pa.
Willok, ' Pa.
Dne 2. septembra je društvo “Zveza”, štev. 36. razvilo slavnostno svojo zastavo. Že ob osmih zjutraj je bilo v naši premogar-ski naselbini • nenavadno drvenje in gibanje. Iz tega hitenja je bilo spoznati, da se ima v naselbini izvršiti nekaj izvanrednega. Že zgodaj zjutraj so se pričeli zbirati možje in fantje tukajšnib jugoslovanskih društev. Člani društva sv. “Barbare”. Forest City, Pa. in društva sv. “Florjana” N. H. Z. so se sešli 'v slovenski dvorani. Od tam so odkorakali na glavno zbirališče. Za njim je dospelo društvo “Zavedne Slovenke” S. N. P .J. z mladino Na to sta prišla društvo “Rdeči Prapor” S. N. P. J. iz Racketta Pa. in društvo “Dobri Bratje” iz Moon Run, Pa. Odpravili smo se da sprejmemo društva iz Brough-tona. Prvo je prikorakala društvo “Zvezda”. S. N. P. J.. Njemu sta. sledila društvo sv. “Barbare’ Forest City, drujštvo sv. “Aloj zija” J. S. K. J. in društvo S. S. P. Z. Ko smo sprejeli vsa društva, smo odkorakali v dvorano, v kateri se je vršilo slavnostno raz vitje zastave.
Krasna je bila dolga povorka na cesti. Na čelu je bila godba za njo dve zastavi S. N. P. J. Sledilo je žensko društvo “Zavedne Slovenke”. Pred društvom je koraki o do petdeset mladih deklic v beli obleki. Nosile so krasen venec iz svežih cvetlic ; napisom:	Poklon društva “Za
vedne Slovenke”, katerega so pripele kasneje na zastavo. Za ženskim društvom so sledile društva S. N. P. J., sv. Barbare, Forest City in drugih jednot in zvez.
V dvorani je predsednik Josip Saitz slovensno razvil zastavo, kateri sta 'kumovala Frank Seme in njegova soproga. Ob razvitju zastave je žita! gl. podpredsednik besede, ki so segale vsakemu do srca: “Zastava bodi pozdravljena. Društvo te je sprejelo kot zastopnico naših načel in ciljev. Člani pa obljubimo, da ostanemo zvesti načelom naše jednote in se jim nikdar ne izneverimo. Za teboj bomo korakali, če bo naše duše polnila tuga ali veselje. Tebi bomo sledili, ko nas bodeš vodila do zmage ciljev in načel naše jednote. Spremila nas bodeš, ko bo smrt pretrgala nit našega življenja.
Brat praporščak. Vam je sedaj izročena zastava. Pazite, da bo vihrala v ponos društva “Zveza” in “Slovenske narodne podporne jednote”, da bo vedno vihrala
kot zastopnica naših načel in ciljev!”
Za njim je predsednica Mary Miklavc pripela venec na zastavo. V kratkem in jedrnatem govoru je povdarjala enakopravnost bratov in sester v naši je-dnoti. Brat Fr. Volk, predsednik društ. “Rdeči Prapor” je pripel na zastavo slovensko trobojnico. Ob tej priliki je povdarjal. da sta sloga in bratstvo vir obstanka S. N. P. J. Predsednik Zajc je očrtal delo S. N. P. J. tekom zadnjih treh let. V svoji zaključni besdi je dokazal, da se nobena slovenska podporna organizacija v tako kratki dobi ni razila do takega ugleda in moči kot : Slovenska narodna podporna jednota”. Ključ do tega razvoja je pa iskati v svobodnem temelju naše podporne organizacije. Gl. podpredsednik Jakob Miklavčič je povedal iz zgodovine, kako je rimljansko ljudstvo nataknilo bronasto glavo na drog, kateri je sledilo kot zastavi, da vrže v prah rlimljlanskega samodržca. Prešel je iz rimljanske zgodovine taktno na slovensko' trobojnico, ki sestoji iz treh barv: bele modre in rdeče. Belo pomeni, da so njih srca čišta; modra, da sto ri.jo. v kar zaupajo; rdeča, da gredo za svoja načela in cilje boj, ako je treba. Za slovensko trobojnico nam je pojasnil pomen rdeče zastave. Pred kakim 40. le ti so se zbrali ljudje, ki so spo znali, da je krivica, če mora de lavec rediti s svojim delom lenu ha. Za te ljudi je bila potreba ki so proglasili za svoje načelo svobodo, enakost in bratstvo, da imajo svoj emblem, v katerem se zrcalijo želje in zahteve vsega delavstva širom sveta. Ti zaved ni ljudje so razvili rdečo zasta vo.
Tudi mi kot delavci spadamo pod okrilje rdeče zastave; tudi mi občutimo gorje današnjega gospodarskega sistema. Komaj se očetu delavcu rodi sin, že je nje mu začrtana usoda mezdnega su žnja. Oče ga poljubuje, ga priti ska k sebi. Ali on ljubkuje svojo lastno kri kot bodočega sužnja ki bo moral isto križevo pot, ka tero je hodil on, ako ne pade se danji gospodarski sistem. Nedolž no dete se je rodilo, s seboj na svet je pa prineslo suženjske ve rige in ukove. Komaj je deček star 12—24 let mora svojo delov no moč prodati drugim ljudem Nekega osodepolnega dne pa izv oče, da je njegov ljubljenec po nesrečil. Njegovo šibko telo strlo zobčasto kolesovje v tvor niči, ali so pa njegovo mlado dušo umorili plini pod zemljo. Nje gove n^ide so uničene. Njegov ljubljene je padel kot žrtev ka pitalizma na bojnem industria nem polju.
Matere so krona hiše. Njih dol žnost je, da skrbijo za izobrazbo svojih sinov in hčera. Že v mlada srca je treba deci vcepiti, da zna ločiti krivico od pravice. Seveda je današnji sistem kriv, da o-tro ei delavcev niso deležni izobraz be.
Treba .je, da se strnemo v or ganizaciji in z uma svitlim me čem borimo za boljšo bodočnos svojih otrok, da vsaj njim zasije šoTnce svobode, enakosti in bra stva.
In kadar napoči ta krasni dan takrat bo ljudstvo razvilo svoj rdečo zastavo in od ust do ust hitela čudežno učinkujoča bese da sodrug, ki bo vse narode svetu združila v bratski ljubezni za dobro vseh.
Za njim je govoril gl. predsed nik J. S. K. J. Ivan Grm. Pov darjal je, da je skrajna potreba za vsakega delavca, da postane državljan Zdr. držav. Kot držav ljan ima moč. da z volilnim listkom spremeni žalostne in tužne razmere v katerih živi. Ako s delavec ne bo pomagal sam, mn ne bo pomagal nikdo. Delavci imajo moč v svojih rokah, da lahko izvolijo može v postavoda.j-ne zastope. ki bodo za delavce in ne za svoj žep. Apeliral je, da vsi vedno in povsod, ki smo člani jednot in zvez, delamo sporazumno, ker smo se združili, da podpiramo druzega.
Po govorih je bil počitek do dveh popoldne. Po počitku se je pričela sukati mladina in je rajala v nedolžnem veselju do polnoči.
Med drugimi gosti sta nas obiskala g. Ignacij Podvasnik prvi nadzornik društva sv Barbare, Forest City, in Math Skender, slov. notar v Pittsburgu. Obema hvala v imenu društva. Tvan Maček, član štev. 36.
razmere, je seveda odvisno od delodajalčev. Zaslužek je pa kot drugod: pet dni v tednu za družbo, en dan pa zase.
Bolj .povoljne so društvene razmere. Kljub temu, da imamo precejšne število podpornih društev raznih jednot in zvez, se vsa društva razvijajo dobro in napredujejo vsestransko. Da tudi naše društvo “Sokol” napreduje, sprieuje dejstvo, da je že po štiriletnem obstanku razvilo svojo zaptavo. V tej resnici se zrcali vsa požrtovalnost članov našega društva, ki govori jasno o njih esnem delu in trudu. Zabave in slavnostnega razvitja so se udeležila. štiri tukajšna slovenska društva. Slavnost se je vršila dne ruzega septembra. Ob pol petih popoldne je predsednik v imenu društva pozdravil vsa došla društva in občinstvo. Zastavi sta kumovala Frank in Mary Pirnat, oba člana naše jednote. Po govo-u je kuni razvil zastavo. Anton Štrukel, član društva sv. “Dru žina”, štev. 5. K. S. K. J., je go oril kratko in .jedrnato. Za njim je nastopil Lavoslav Zevnik, član druStva “Triglav”, ki je daro valo trak s primernim napisom V svojem govoru je da sloga tvori temelj
Kar je mogoče v zapadnib in centralnih državah, je mogoče tudi v vzhodnih državah.
Strokovna organizacija je poklicana v prvi vrsti, da brani delavce pred brezmejnim izkoriščanjem. Da se to zvrši, mora pa organizacija imeti dobro vodstvo, ki s smotreno taktiko vodi de-avce do zmage.
Lepa pogodba na papirju nam ne pomaga nič. ako jo bosi ne vpoštevajo v rudniku. Pisana beseda v pogodbi mora postati meso in kri. Spolnjevati jo mo rajo bosi, kot se .ji pokoravajo rudarji.
Štefan Vozel, član štev. 6
vstanovilo še le'«e da j, se je polnoštevilno udeležilo slavnosti, za kar mu izrekam zahvalo.
Bratom štev. 15. pa! priporočam : Bodimo složni vsikdar. Slogu .jači, nesloga tlači!
Valentin Fortuna.
Naznanila in vabila.
skega zaslužka več sto kron. Najavijo naj se pa le vrtnarji, ki imajp veliko zmožnost in tudi veliko prakse, ker bo ta zadeva za vso Belo Krajino velike važnosti in bo imel dotienik za ta del veliko odgovornost.
Opomba uredništva. Oklic nam je poslalo okrajno glavarstvo v Črnomlju.
Klein, Mont.
Društvo “Slovenski Napredek”, štev. 132. je dne 18. avgusta razvilo svojo društveno zastavo. Slavnostno razvitje se je vršilo na prostem. Slavnostnemu razvitju so prisotstvovala vsa sosedna društva iz mesta Roundup. Od vsakega društva se je prijavil en govornik, ki je v krepkih in do srea segajočih besedah razložil pomen slavnosti. Zastavi sta kumovala br. Martin Rauch in sestra Marija Mibaljevich; oba povdarjal, (člana nase jednote. Zastavi so vsakemu | darovali: Kum zastave $75: dr.
napredku. M. Kobal, član društva sv. “Barbare” J. S. K. J. je!
kratkih besedah označil pomen slavnosti. Za njim je govorila M.
sv. Srce Isusovo. štev. 384 N. H. Z. $25; dr. “Živila Ilirija, štev. 114 S. N. P. J. $10; društvo štev 88 J. S. K. J. $10; društvo štev.
Gergovič, članica -društva “Ju- 215 N. H. Z. $10; društvo štev. tranja Zora”. Njeno društvo je 76 S. S. P. Z. $10. Skupaj $140. darovalo trak z napisom. Joe Vsem društvom izrekamo za-Barbarič je pozdravil zastavo in hvalo za darove-in udeležbo, ker navzoče v imenu samostojnega se niso strašili truda in prihiteli društva “Edinost”. Za njim je na slavnost, da nam pomorejo do pozdravil občinstvo in društva |vspeha. Kedar nas bo katero dru-br. Martin Novlan, član društva Sokol”. Potem je pričela zaba-
Willock, Pa
Veže me dolžnost, da kot podpredsednik jednote in član društva “Zveza” izrečem najpri-srčnejšo zahvalo društvu “Zavedne Slovenke”, naše jednote za krasni venec, ki ga je društvo darovalo ob priliki slavnostnega razvitja naše društvene zastave. Zahvalo izrekam tudi društvu “Rdeči Prapor” za trobojnico, g. Ignaciju Podvasniku gl. nadzorniku dr. sv. Barbare, Forest City za dar $5, društvu “Dobri Bratje” iz Moon Run, društvu “Zvezda” iz Broughtona, kakor vsem ostalim društvom raznih jednot in zvez. Pozabiti ne smem dr. sv. Barbare, štev. 16. v \Vil lock, Pa., ker je njega naklonjenost do nas mnogo pripomogla do vspeha.
Bratje! Ob priliki slavnostne ga razvitja naše društvene zastave, ste se lahko prepričali kakšen sad rodita složno -delo in nastop. Povsod pa raste plevel med dobrim žitom. Naša dolžnost je, da izpulimo plevel in imamo čist4 polje. Se enkrat v imenu društva K vala vsem, ki so pripomogli do vspeha.
Jakob Miklavčič:
va, ki je trajala do ranega jutra.
Društvo “Sokol” izreka vsem zalivalo, ki so se udeležili slavnosti in pripomogli do vspeha. Ob priliki bodemo vrnili poset dru šivom.
Vse člane našega društva, ki se niso udeležili slavnosti opozar jam, da upoštevajo sklep redne seje z dne 14. julija: vsakdo prispeva en dolar v društveno blagajno.
Zastava je dobro in izvrstno delo.
Ignacij Volk, tajni!
štvo povabilo na svojo slavnost, ;e bodemo radovoljno odzvali vabilu.
Dne 25. avgusta t. 1. sta se poročila Ivan Mihalevič, doma iz Fužin na IJivatskem in gospodična Antonija Mirt, doma iz Raj-henburga na Spodnjem Stajer skern .Oba sta člana našega društva. Novemu zakonskemu paru želimo obilo sreče v novem stanu. Obilo vspeha delegatom na pe redni konvenciji.
Daniel Kranjčeč, tajnik.
Roundup, Mont
Za sedanj« razmere delamo se prilično. Vendar pa niso razmere tako ugodne, da bi slovenskim delavcem priporočali, naj pride jo sem za delom.
Vsepovsod dandanes delavci stremijo za zedinjenjem, zaveda joč se, da so kot pojedinci slabo! ni4 združeni pa močni in silni. Ravnotako pa živijo povsod med delavci zdražbarji, kateri posebno veselje, ako morejo na praviti kakšno zgago v naselbini.
Povsod iščejo in brskajo, dokler ne najdejo dlake v jajcu, katero potem cepijo dosledno, kot je to v navadi pri kretinih.
Nekomu niso bili naši lepaki všeč. Napisal je nanje nekaj prav neslanih in nerodnih dovtipov, ki bolj dišijo po konjskem hlevu spo lunje
Uro
Darragh, Pa.
je dobil rojak Fr. Kastelec iz Herminie, štev. 2. Hvala vsem, ki so pripomogli do poinno-žitve imetka v naši društveni blagajni.
M. Brunet. tajnik.
21.
ob
-ep-
t-reh
Eeadling, Pa.
Slavnostno razvitje društvene zastave društva “Dobri Prijatelji”, smo odložili na dne tembra. Slavnost prične popoldne.
Na slavnost vabimo najuljud ne.jše vsa sosedna slovenska društva.
Vzrok za preložitev je iskali ' tem, ker so dne 2. sept. -premi! k zadnjemu ¿očitku br. B. Glazer ia, člana društva štev 6. v Svgan Pa.
Frank Vel bar. blagajni
Vsem članom štva “Vipava” znanjam, da odložil tajniški mesto je izvoljen brat Ileršič 821 Bx., Panama,
Panama, 111.
in Članicam društev. 123. našem prostovoljno posel. Na moje Andrej 111. Vsi
člani naj se v prihodnje obračajo v tajniških zadevah na br. A Ileršiča.
Frank Petrič.
Cleveland, O.
Na delavski praznik smo imeli v Clevelandu veliko veselico, katero so priredila tukajšna in okoličani ska društva S. N. P. J. Veselica je bila primerno obiskana.
Na veselici bil tudi br. Krže iz Chieage. Pač pa ni prišel slučajno, kakor se je zagotavljalo z neke strani. Prišel je namenoma. V torek zvečer se je vršila seja vseli delgat-ov tukajšnib in okoli-eanskih društev. Na seji je bil navzoč tudi brat Krže, dasi ni imajo Idelegat. V svojem govoru je povdarjal. da ljubi Cleveland in zagotavljal, da bo vporabil vso svojo silo. da se jednota preseli v njemu priljubljeni Cleveland.
Clevelandeanom. izvzemši n.e-ka.j bratov je vseeno, kje je odbor. Gla vno je, da je odbor post on in delaven kot je sedaj, in se zaveda svojih dolžnosti, katere do pičice.
kot po izobrazbi. Za take ljudi na naše društvo nima zega kot preziranje.
Društvo “Živila Ilirija’ štev. 114 S. N. P
vrste
dru-
J.
bo
na
srena
La Salle, 111.
V premogovnikih se še precej dobro dela, kar je v primeri z drugimi leti izvanireden pojav. Kako dolgo bodo obstale take
Bridgeville, Pa.
V “Glasilu” sem čital dopis iz Willocka, katerega je objavil br Miklavčič, gl. podpredsednik < razmerah v petem rudarskem 0-kraju. Brat Miklavčič je sporočil čisto in golo resnico, kar lahko potrdim s svojim doživljajem.
Vodstvo je tako slabo, da sploh slabejšega imeti ne moremo. Pred nekaj meseci smo zaštra.jkali, da nas plačajo za mrtvo delo. Potegoval sem se tudi jaz z vso silo. da se mrtvo delo plača, ker je bilo tako sklenjeno v pogodbi. Za plačilo sem dobil, da moram sedaj iskati kruha drugje. Delovodja me ni odslovil. Ali -dal mi je tak -prostor, da Isem prostovoljno pobral svoje orodje in ga ponesel na sveži -zrak.
Bratje rudarji! Tako ne more iti naprej! Ako smo organizirani, potem nas veže dolžnost, da zahajamo k sejam .v rudarski odbor (pitbomite) in druge odbore volimo neustrašene može. Cas je, da sčistimo odbore, iztrebimo iz njih ljudi, ki igrajo z bosi pod enim klobukom. Samo v Penns-yl-vaniji je približno 20 tisoč slovenskih rudarjev. S pomočjo našega slovenskega časopisja prav lahko nastopimo složno, kedar se vršijo volitve v okrajno vodstvo. Pridružili se nam bodo tudi rudarji družili narodnosti, da z združenimi močmi očistimo Agi-iev hlev.
Le poglejmo kakšno nevstraše-no vodstvo imajo rudarji na za-nadu, v Kansasu in Illinoisu!
Raditega apeliramo na brate de legate, da se ne ozirajo na sladke besede in fraze, marveč da izvolijo po svojem prepričanju naj-zmožnejše in najdejavnejše brate v odbor.
Bratje delegati! “Slovensko narodno podporno jednoto” tvorijo skoraj sami industrielni de lavci izvzemši nekaj malih trgov cev. obrtnikov in poljedelcev. To rej ne zabite na “Glasilo”, da 0-stane še v prihodnje za delavce podučljiv list! Ne zabite na konvenciji, da zastopate mezdne delavce ! Ne dajte prostora osebni sebičnosti.
Želeč vam najboljši vspeb pri vašem delu!
A. Bogataj.
Granville, 111.
Društvo “Vesela Pot”, štev. 15 S. S. P. Z. je razvilo svojo društveno zastavo dne 1. in 2. septembra t. 1. obenem je pa tudi ob-državalo svoj piknik.
V nedeljo dne 1. septembra smo odkorakali ob devetih dopoldne z godbo na čelu proti slavnostnemu prostoru. Na potu so se nam pridružila tri italijanska in eno slovaško društvo. Na slavnostnem prostoru je govoril g. Alb. Skubic slavnostni govor. Po govoru smo razvili zastavo, na njo sta pa pripela svilnate trakove kurria Matija in Pavlina Novak. Praporščak društev iso obkolili novo zastavo in vklonili v znak pozdrava zastave. V toplih in do srca segajočih besedah sta se še enkrat br. predsednik in g. Albin Skubic zahvalila v imenu društva vsem ostalim društvom, ki so prihitela na slavnost.
Društvo “Slov. narodne podp. jednote” v Granville, ki se jq
Cleveland, Ohio.
Naznanjam vsem elanom društva “Lipa”, štev. 129, da sem se preselil s 1390 E. 45 St. na 951 E. 70 St. N. E. prvo nadstropje.
Karel Penko, tajnik
La Salle ,111.
Potrdim, da sem prejela posmrtnino v znesku $600 za mojim rajnim soprogom, katero mi je izplačal društveni blagajnik Tomaž Golobič po navodilu S. N. P. J.
Glej! V štirih tednih sem prejela zgoraj omenjeno vsoto, kar pri družili jednotah gotovo dlje vzame.
Slovenci in Slovenke pristopajte k jednoti. ki hitro izplačuje bolniško podporo in posmrtnino, ako so listine v redu.
Amalija Vinter, vdova.
Granville, 111,
Društvo “Jugoslovani”, štev. 186 v Granville, Ul. je na seji dne ueptembra izvolilo naslednje uradnike:	John Mertič, 98-bx.
predsednik; Louis Bregar, 8 bx. tajnik; Martin Novak, 247 bx blagajnik. Vsi v Granvillu.
Louis Bregar, tajnik.
nost, čeprav sta najmaljša dva vrla kričača in razgrajača. Ali vsi imajo dobro srce in prepričan sem, da bodo sprejeli majhne goste kar najbolje, ker jih bomo prej primerno poučili o zvezi vsega in o nalogah človeške solidarnosti.” To je krasen dokaz socialne zavednosti in človeške solidarnosti nasproti oni bahavi dobrodelnosti, iz katere ne zveni toliko toplo srce človeka, kakor žvenket njegovih zlatnikov.
4»	*
- Obrtno razsodišče. Parlamentu v Queensland v Avstraliji je bil pred kratkim predložen zakonski načrt glede ustanovitve obveznih obrtnih razsodišč. Po tem načrtu se osnuje Stalno industrijsko razsodišče. V slučaju spora sme sodnik nastopi: i kot posredovalec ali pa sklicati po-Itvetovanje izastopniikov delavcev in delodajalcev. Vsaka udružba •delavcev ali delodajalcev, ki razsodbe ne prizna, mora plačati 2.-400 dolarjev globe. Delodajalec, ki noče priznati razsodbe, plača 1,200 dolarjev globe; navaden delavec pa 48 dolarjev. Vsak. kdor bujska k izpo-ru, se kaznuje s 4.800 dolarjev in vsak, kdor stavka ali bujska k stavki delavce, plača 240 dolarjev globe. Stav ke in izpori so nezakoniti, dokler se ni izkazalo posvetovanje glede poravnave za brezuspešno in nista obe stranki naznanili štirinajst dni prej določenemu uradniku. da obstoja spor.
Livingston, 111.
Bratje in sestre štev. 96. S. N. P. J., udelžite se seje polnoštevilno dne petga oktobra ob de vetih zjutraj v dvorani br Kare-Ia Dernača. Tako smo zaključili na zadnji seji. Na tej seji bo lahko tudi vsakdo povedal vzrok zakaj ni prišel na sejo dne 1. septembra. Na dnevnem redu imamo tudi zelo važne točke.
Leo Žveglicli, predsednik.
Cie Elum, Wash.
Vsem članom društva ‘Dobro došli”, štev. 79 naznanjam, da naj vprihodn.je pošiljajo vsa pisma. ki imajo stik s tajniškim poslom. meni kot novoizvoljenemu tajniku.
Rudolf Jazbec, 268 Bx., Ole Elum. Wash.
dan. dan :
Iz Bele Krajine,
Ker je mnogo Belokranjcev v amerikanskih rudnikih, ki bi morda radi domu prišli in ker ni bila. zdaj prilika odslužiti si pot-nino, se vsi Belokranjci prosijo, naj opozore znance, ki bi hoteli vrniti se v domovino, da je zdaj zato najugodneja prilika.
Dnine posameznim delavcem so takele:
Zaslužek:
Podajači 3.40—3.80 K na minerji 4. —4.80 K. na
(v akordu od 5—8 K.) zidarji 5.	K. na dan;
kovači 5.	IK. na dan:
tesarji 5	—6 K. na dan.
Polirji. ki imajo preskrbeti delavsko kompanijo, od 25 do 40 delavcev, imajo plačo po dogovoru.
Ena akordna partija ima dva do tri polirje.
Potreboval se bo tudi okrajni vrtnar, ki bo imel urediti in voditi vrt za gozdno zelenjavo in cvetice in oskrbovati okrajno drevesnico za zgodnje sadje. Letna plača bo 1000 kron. Pristran-
Zmes.
— Pismo. — Iz Bruslja poročajo :	Pri velikih gospadarskih
bojih se pokaže v Belgiji nenavaden čin solidarnosti. Da odvzamejo stavkajočim staršem skrb za njihove otroke in da dobe s tem možnost vztrajati v boju, pošljejo otroke v druge kraje, dostikrat v oddaljene pokrajine, kjer jih sprejmejo za čas stavke družine, ki se same ponudijo. Navadno se zbero matere, ki dobe za nekaj časa otroke sodrugov, v socialističnih delavskih domih, kjer jih sprejmejo v oskrbo. Za otrobe je to čas počitnic in neke vrste praznikov, med tem ko se bojujejo njihovi Starši dostikrat znajvečjo bedo. Da jim nadome-ste očeta in mater, ravnajo nove matere z njimi kaj najbolj ljubeznivo, strežejo jim na vso moč. In stavkajoči so se objevali, stradali, če je bilo treba: a njihovi otroci so bili preskrbljeni, ni jim bilo treba gledati bede, ni jim bilo treba trpeti. Sedaj, ko se pripravlja belgijsko delavstvo za generalno stavko, je samoposebi umevno, da se bavi tudi z vprašanjem, kako preskrbi otroke stavkujočih. Predigra k tej akciji je pismo, ki ga priobčuje glasilo belgijskih socialistov “Peu-ple” in ki kaže, da so prav oni, ki niso izmed najbogatejših, pripravljeni prvi uresničevati idealna dejanja. Iz pisma odseva tako visoko in plemenito mišlenje. ter iskreno čuvstvo, da ga naj izvedo tudi naši čitatelji. Pisec pisma meni, da je gen. stavka neizogibna, zato se že zdaj ponudi, da vzame otroke stavkujočih k sebi. Piše:	“Moja	soproga in jaz sva
sklenila, da po možnosti najinih sredstev prispevava k uspehu gibanja, kakor hitro bo pozval klic k boju. Bil bi Vam hvaležen, ako bi sporočili osebi, ki vodi vso stvar, da sva pripravljena sprejeti dva otroka staršev, ki bodo stavkali. Imava štiri otroke, fanta šestnajstih let in tri deklice v starosti trinajst, šest in pet let. Lehko nam izroče dva prav majhna otroka, moja soproga jih bo najskrbneje vzrejala. Namesto dveh bo pač štiri obrazčke osna-žila. Pri mizi se bomo nekoliko stisnili in oba mala bratca (ali pa sestrici) bosta dobila mehko posteljco. Vemo, kako težka bo staršem ločitev od svojih otrok. Ali prav umirjeni naj bodo: za otroke, ki jih dobimo v oskrbo, bomo skrbeli telesno in jim nudili tudi vso drugo vzgojo. Stanujemo v zdravem okraju, imamo majhen vrt in smo blizu kmetov. Naši otroci niso prav nič bolj poredni kakor je običajna povpreč-
—	Stisnen krompir. Krompir ima 75 procentov vode, zato se kaj lahko pokvari. Že večkrat so poskušali. odvzeti krompirju vodo, ki se mu pri kuhanju zopet
,lahko doda. Ker postane krompir na ta način lažji, ise znižajo tuc|i ]tra-nsportni stroški. Sedaj je' berlinska trgovska družba dala patentirati iznajdbo, ki stisni* krompir na osmino njegove teles-nine. Krompir, pride pod močne stiskalnice, v katerih se polagoma v teku dveh minut pritisk tako zviša, da pritiska na vsak kvadratni centimeter 1000 kilogramov. Krompir postane potem popolnoma trd, ima gladko, kakor steklo trdo površino. To je sedaj krompirjeva konzerva, ki čaka dolgo časa, ne da bi se pokvarila in je živila za' ljudi in živali. Od konzerve se odbijejo posamezni kosi. kolikor se jih pač rabi in napravi iz njih različne krompirjeve jedi.
& # .
—	Kitajci kot matematiki. Polagoma je prodrlo med Evropejci spoštovanje do častitljive kulture Kitajcev, časi, v katerih je Evropejec na Kitajsko in njene prebivalce z omadeževanjem gledal, so pač za vedno položeni v grob preteklosti. Seveda ne bi bilo prišlo nikoli do tega, če bi bili Kitajci nadaljevali v svojem gospodarskem in duševnem razvoju tisto pot, ki so jo ubrali približno v prvem tisočletju po našem časovnem merjenju. Tedaj so bili pač na vseh poljih duševnega dela in v mnogih ozirih tudi s praktičnimi iznajdbami pred zapadni-mi dežlami. Potem ko .je bila zgodovina kitajske kulture bolj znana, se nam že ni. nič čudnega zdelo, če smo zvedeli, da so Kitajci temeljne iznajdbe mnogo preje izumili kakor Evropejci. Opozoriti nam je treba samo na stvari kakor kompas, smodnik, porcelan ali rabo kamenitega premoga. Tudi v duševnih znanostih so Kitajci producirali naravnost presenetljive izrednosti. Profesor Smith kaže zdaj v “P-opular Science Monthly”, da Kitajci v starem veku tudi v matematiki niso bili za zapadnimi deželami. O-kolo leta 1100 pred Kristoin ie poznal matematik Covpi pitagorejski izrek in temeljne pojme o trigome-tri.ji. Po nie-kem matematiku, ki je živel v drugem stoletju pred Kristoin, celo vemo, da je že leta 2650 pred Kristom neki Kitajec računal z negativnimi števili in uporabljal pravila pravokotnega trikotnika. V petem stoletju po Kristusu je izračunal neki Kita-
jec vrednost Rudolfovega števila natanko na šesto decimalko, tri stoletja pozneje, pa so znali Kitajci že s tretjo potenco računati.
VABILO!	VABILO!
NA JAVNI SHOD V PRID SIROTIŠNICE.
Vsa chicaška društva in glavni odborniki podpornih organizacij, kakor tudi vsi rojaki in rojakinje se vabijo na javni shod v nedeljo popoldne točno ob 2. uri dne, 15 sept. v
NARODNI DVORANI, NA CENTER IN 18. CESTI.
Na shodu se bo debatiralo o SLOVENSKI SIROTIŠNICI, zdelala pravila in volil tozadevni qdbor.
Na shod se vabijo še posebej vsi delegati SNPJ., ki se ustavijo v Chieagi na potu v Milwaukee.
Pričakuje se, da se vsak rojak vdeleži shoda brez izgovorov. Razni slovenski listi imajo že nekaj okoli $1000.00 nabranega denarja in je toraj- neobhodno potrebno, da se zvoli odbor, ki bo prejel ta nabran denar in zanj odgovoren.
Ne izostanite, temveč pridite gotovo in pripeljite seboj Vaše znance in prijatelje.	PRIPRAVLJALNI ODBOR.

Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jedncta
lnkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO. ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone .Lawndale 4635
Blagajnik : Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šare, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
T		g
1	IZ GLAVNEGA URADA	kN K g5
»		
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca avgusta 1912.
Slavija, štev. 1. Zopet sprejet: Joe Spačal, c.. 11466. Prvi mesec suspendovani: Joe Jereb, c. 2317, Albert Stipka, c. 4700, Fr. Rajko, c. 13111. Izobčen: John Wardian, c. 8360. Novo pristopil: Jos. Krašovec, c. 13886.
Triglav, štev. 2. Zopet sprejeti: Albert Kose&ky, c. 7067, Ignac Uli, c. (???) Marija Repsel, c. (???) Prvi mesec suspendovani: Ant. Plesec, c. 1267. Jos. Ustar, c. 2139, Henijtk Figurin, c. 2&S0, John Luzar, c. 6197, Louis Kodrič c. 6743. Drugi mesec suspendo-van: Leo Pas, c. 10877. Izobčen: Vinc. Zupančič, c. 12945. Novo pristople: Ana Derganc, c. 13887, Paulina Komp, c. 13888.
Adrija, štev. 3. Izobčen: Frank Papeš, c. 12950. Novo pristopli: Anna Blascak, e. 13889, Nikolaj Banda, c. 13890.
Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti : Ant. Ridzinski. c. 1109, Val. Podlascak, c. 4432, Ant. Rogozin-ski. c. 5684, Fr. Stainert, c. 7664, J. Lampergar, c. 7827,	-I, Sta.j-
uaid, c. 9827, V. Katra, c. 10496, John Figas. c. 12234. Prvi mesec suspendovani: Mike Janc, c. 11-53, John Mihalak, c. 4429, Ant. Rataizak, c. 4650, Vlad. Rogozin-ski, c. 5861, Ceslava Matuska, c. 6707, George Orlih, c. (???) Ant. Maslovski, c, 11723. Drugi mesec suspendovani:	Frank Rataizak.
c. 141, John Sirko, c. 6061. Izobčeni:	Ig. Vaicehovski, c. 8831,
Konst. Tiska. c. 8834. Novo pristopil: Ant. Pirc. c. 13891.
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Jos. Auguisitinčič, c. 2803, Jakob Pozun, c. 7831,. John Germ. e. 10-043 ,Ivan 'Škerjanc, c. 10298, (Ig. Okorn, n. 1205 pomotoma izobčen). Prvi mesec suspendovani: John Budan, c. 3127, Fr. Pečjak, e. 3376, Hen. Zalokar, c. 3529, John Zamljen, c. 4065, Alois Kurent, c. 4235, John Čučnik, c. 51-35, Frank Wesel, c. 5439, John Zakrajšek, c. 6838. Hen. Mislej, c. 7552, Jos. Palčič, c. 8693, Ant. Posega, c. 8617. Jos. Marinič, c. 8875, Frank Kolenc, c. 9836, Frank Burgar, c. 10294, Fr. Kovačič, c. 11288, F. Eppich, c. 11-907. Iv. Podobnikar, e. 12053, St. Trebeč, c. 12391 B. Berlan, c. J.2-722. J. Metlika,c. 12961. Drugi mesec suspendovani: J. Škulj, c. 10695, Fr. Sadar, c. 11106. Izobčeni: Jos. Fabjan, c. 10297, M. Spe-lieh, c. 10878, Fr. Gerk, c. 12949. Novo pristopli: Ant. Urh. c. 13-892, Fr. Tomšich. c. 13893, John Luzar, c. 13894. Frank Krebel, c. 13895, George Krizetieh, c. 13-896.
Bratstvo, tev. 6. Prvi mesec suspendovani: Thom. Skender, c. 12062, Ciril Jeserzek ,e. 13713.
Bratoljub, štev. 7. Zopet: sprejet: John Jeras, c. 7074. Novo pristopli:	Jacob Guzel, c. 13897.
Andr. Schmuck, c. 13898.
Delavec, štev. 8. Prvi mesec suspendovani :	John Marinič, c.
7077, Neža Marinič c 9655. Drugi mesec suspendovan:	John Ži-
rovnik. c. 9848. Novo pristopli: Matt Stanovnik, c. 13899, Mihael Perko, c. 13900. Joseph Strubelj, c. 13901.
Bratstvo Naprej, štev. 9. Zopet sprejeti: Anton Kotnik, c. 8779, John Kožuh, e. 4666. August' Lipovšek, c. 6840, John Mali, c. 5515. Prvi mesec suspendovani:
Victor Dollar, 729, John Koron, c. 7834, Frank Kozub, c. 5087, Frank Lipovšek, c. 2642, John Procko, c, 6948. Novo pristopli: Apolonija Štraus, c. 13902, Frančiška Izlakar, c. 13903. Batumien Jarowlsky, c. 13904.
Trdnjava, štev. 10, Zopet sprejet : Thomas Chadez c. 4827. Prvi mesec suspendovan:	Petar Sko-
rup, c. 537. Novo pristopli: John Ajdenik, «. 13905, Frank Kme-ticli, c. 13906, Anton Sinkovich, e. 13907, Anton Cernoga. c. 13908, Frank Jug, c. 13909, John Su-panc, c. 13910, Anton Novak, c. 13911.
'Sokol, štev. 11. Prvi mesec suspendovani : Matt Oreskovich. c. 9198, Jacob Oreskovich. c, 7838, Leo Lesh. c. 1580.
Edinost, štev. 12. Zopet sprejeti: John Ribarieh c. 7436. Frank Baudek, c. 12396.
Edinost, štev. 13. Zopet sprejeti : Paul Fortuna, c. 7752, George Sliafar. c. 10896, John Žumer, c. 11620, Prvi mesec suspendovani: Jacob Raška. c. 6292, John Močan, c. 9668, Frank Lasič, c. 10-064, Peter Tankovicli, e. 11584, Frank Vicic, c. 9807. Drugi mesec suspendovan:	Mihael Pintar, c.
2019.
Sloga. štev. 14. Zopet sprejeti: Martin Jersich. c. 3553, Frank Peletich. c. 9409, Drugi mesec su-spdendovani: Martin Novak, e. 7165, Frank Manc, c. 8204.
Sloga štev, 16, Zopet sprejeti: Louis Miklič, c. 8559, Fr. Pavle-nič, 8660, Helena Paternoster, c. 12572, Louis Parkelj, c. 12573, Joe Rubič, c. 8185, John Ferko, c. 13146, Matt Ferko, c. 13144, Jacob -lovne. c. 1009. Prvi mesec suspendovani: Fr. Dolenc ,c. 7681, Kari Tratnik, c. 10071, Martin Staniša, c. 57, -John Dobnik, c. 10568, Marija Kramarič, c. 12740, Joe Sega. e. 11154. Drugi mesec suspendovana: Terezija Perkolj. c. 11512. Novo pristopli: Rozalija Rabsel, c. 1391.2, John Novak, c. 13913, Joseph Pucelj, c. 13914.
Orel. štev. 19. Prvi mesec suspendovani :	John Horvat, c.
672, Andreas Horvat, c. 1673, Frank Sum, c. 5710, Jacob Vidrih, c. 5866. Albin Gorenc, c. 10711.
Sokol. štev. 20. Zopet sprejet: John Grahek, c. 1167. Prvi mesec suspendovan:	Fevd. Pucel, c.
3894. Drugi mesec suspendovan: Anton Zajc, c. 9225. Izobčeni: Anton Kocmur, c. 4751. Frank Maren, e. 9208. Novo pristopli: Joseph Klemenčič, c. 13915, Anton Stefanich. c. 13916, Andrej Pe-trich, 13917, John Derganc, c. 13918, Jacob Staleer, e. 13919.
Orel, štev. 21. Zopet sprejet: Anton Saftich, c. 10079. Drugi mesec suspendovan: Frank Pau-lie. c. 12077. Izobčen: Anton Bo-zich, e. 10524. Novo pristopli: Anton Škulj, e. 13920, Ludvik Šporar, c. e. 13921. Alois Zupančič, c. 13922.
Danica, štev. 22. Zopet sprejet: Geo Kajfež, e. 11598. Prvi mesec suspendovani: K. Filipčič, c. 9679, Alois Tomažič, c. 82i2. Fr. Perne, c. 13510. Drugi mesec suspendovan : George Bukovac. c. 6970. Odstopil: Louis Žitnik, c. 7704, John Grum, c. 7855.
Novo pristopli: John Rakef, c. 13923, Frank Mikulicie. e. 13924.
Edinost, štev. 23. Novo pristopil: Mihael Kotar, c. 13925.
Šmarnica, štev. 24. Zopet sprejeti: John Logaj, c. 4136. Joseph Bozich. c. 11603.
Bratje Svobode, štev. 26. Prvi mesec suspendovan: Frank Čeligoj c. 1496.
Celje, štev. 27. Zopet sprejet: John Mraz, 3208.
Novi Dom ,štev. 28. Zopet sprejeti : Geo. Butala, e. 2223^ Mihael Grzetieh, e. 1181, Mihael Barich, e. 5649.'
Domovina, štev. 29. Prvi mesec suspendovani: Anton Vodopivec, c. 8291. Frank Golob, c. 9213,,Thomas Plahutnik, c. 9317 .Izobčen: John Butkovich, c. 7998. Novo pristopil:	John Koprivnik, c.
13926.
Popotnik, štev. 30. Novo pristopil : Matt Sprietzer, c. 13927.
Sava. štev. 32. Prvi mesec suspendovani : Mihael Vidmar, e. 3217. Frank Tomsich, c. 8674, Frank Plankar, c. 9498. Novo pristopil : Luka Krirmpester. c. 139-28.
Naš Dom, štev, 33, Zopet sprejeti: M. Zepohar, c. 6245, Kar. Pisansky, c. 12264. Prvi mesec suspendovani : Mihael Dragajnac, e. 10720, And. Plevel, c. 8579. Izobčen : Anton Prus, e. 2700. Oodsto-pil: John Gaspir, c. 3025. Novo pristopli: Alex Horvat, c. 13929, Mihael Kapela, c. 13930. August Rosenberger, e. 13931. Rozalija Bezuk, c. 13932.
France Prešeren, štev. 34. Prvi mesec, suspendovan:	John
Zlobec, c. 5015. Izobčen:	John
Leban, c. 5823.
Zveza, štev. 36. Zopet sprejeli: Joseph Slovenski, e. 4574. John Boldrini. e. 10101,
'Proletarec, štev. 37. Zopet sprejet: Joseph Susanj. c. 7467. Prvi mesec suspendovani:	Alois Sin-
cic, c, 3936, Mihael Pluscie, c. 4165. John Susanj, c. 7468. Steve Andras, c. 9047.
Ilirija, štev. 38. Novo pristopil: George Bucsek, c. 13933.
Narodni Vitezi, štev 39. Zopet sprejet: Fr. Ceh, c. 3238. Prvi mts-.ec suspendovani:	John Fa-
bijan, e. 1907, Ant. Marn, c. 1909, Mary Marn, c. 2553, Ant. Goje, 3779. J. Žgajner, c. 5829, Mike Knepic, c. 6978.
Zvon, štev. 40. Prvi mesec suspendovan:	Karl Sraj. c. 3466.
Novo pristopil: John Žužek, c.
Í 3934.
Slovenija, štev. 41. Zopet sprejeti: Frank Konc, c. 1982, Valentin Zajec, e. 12434, Marija Zajec, c. 12435. Prvi mesec snspendova-ni:	Lovrenc Zupančič, c. 4484,
Lovrenc Zupančič, c. 12063. Drugi mesec suspendovan: A. Pohlin, c. 3642. Novo pristopli: Matt Vodna!, c. 13935, Aloisija Suša, c. 13-936, Louis Vozelj, e. 13937, John Gačnik', c. 13938.
Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti: John Ausec, c. 9049. Hogn Ora-zen, c. 9052. Prvi mesec suspendovan : Anton Kolenc, e. 5314. Drugi mesec suspendovan:	Frank
Vidmar, c. 12436. Novo pristopil: John. Derganc, c. 13939.
M. Danica, štev. 44. Drugi mesec suspendovan: Stefan Zabric. c. 3474.
Illinois, štev. 47. Drugi mesec suspendovan: William Troher, c. 8031, Steve Mihelčič, c. 8245. Novo pristopil: Frank Kuzma. c. 13-940.
Triglav, štev. 48. Izobčen :Joseph Tancek, c. 11937,
Ljubljana, štev. 49. Zopet sprejet : Marija Ban, c. 12101.
Skala, štev. 50. Zopet sprejeti: Val. Lužnik, e. 7473. .M. Skodel, c. 6740. M. Pirnat, c. 10657.
Narodni Dom, štev. 51. Izobčen-John B. Zupančič, e. 11770. Novo pristopli:	Joseph Hočevar, e.
13941,, Aloisija Hočevar, c. 13942.
V Boj, štev. 53. Zopet ¡sprejeti: A. Lile, e. 3639, F. Ulle, c. 12276. Prvi mesec suspendovani: F. Do-bida. e. 11772, J. Hrib, c. 12275. Izobčeni: Anton Koss, c. 10548, Emil Debenjak, c. 10118. Novo pristopli: Vinko Kramar, e. 13-943, Frank Trampuch. c. 13944.
Jutranja Zora, štev. 54. Pivi mesec suspendovan:	Karol Pav-
šič, c. 5879,
Slovenija, štev. 56. Prvi mesec suspendovan: Joseph St-rekelj, c. 5589.
Plani nar, štev. 57. Zopet sprejeti : Joseph Primozich, c. 8745, Martin Regina, c. 10124. Prvi mesec suspendovani: Joseph Fliseck, c. 3345, Leopold Zimerman, c. 5502. Izobčen:	Paul Blazich. c.
10121. Novo pristopil:	Frank
Sklapnik, c. 13945.
Zavednost, štev. 59. Zopet sprejet: Anton Kuhar, c. 12772. Prvi mesec suspendovani Anton Omahen, e. 13019, Joseph Terlep, e. 13177, Kost Sntt, c. 13368. Drugi mesec suspendovan:	Frank
Sonnenherg, c. 13175.
Simon Gregorčič, štev. 60. Prvi mesec suspendovani: Karol Papež, c. 2224, Joseph Tavzelj, e. 12106. Izobčen: Vide Zovee, c. 7892. Odstopil: Frank Tavzelj, c. 11347.
Sparta, štev. 61. Zopet sprejet: Frank Tomsich, e. 10355. Ptvi mesec suspendovan: John Nago-
de, c. 9439. Izobčen: Joseph Jerman. c. 10129.
Bratska Sloga. štev. 62. Drugi mesec suspendovani: Lazo Joic, c. 7770, John Ozanich, c. 4696, M. Gorše, c. 11144. Joseph Muc, c. 11947, George Gornik, c. 12448. Novo pristopil:	John Špehar, c.
13946, Jacob Kaučič, c. 13947, Mihael Ruppe, c. 13948, Joseph Mance, c. 13949.
Slovenska Zastava, štev. 64. Prvi mesec suspendovan: Martin Homec, c. 3852. Drugi mesec suspendovan : John Bartol, c. 6859. Izobčen: Frank Senicar, e. 9375. Novo pristopil: Mihael Korbar, c. 13950.
Prvi Maj, štev. 65. Izobčen: Frank Siostranek, c. 6157.
Napredek, štev. 69. Prvi mesec suspendovani:	Matt M akne , c.
10143. Drugi mesec suspendovani : Fr. Grm, 5975.
Spoznanje, štev. 72. Zopet sprejeti: Rudolph Malnar, c. c. 11194, John Žagar, c. 12458. Prvi mesec suspendovan :	Stefan Erjavec, c.
11498.
Slovenec, štev. 75. Novo pristopil: Anton Plese, c. 13951.
Prijatelj, štev. 76. Zopet ¡sprejeta: Kata Skrabar, c. 10753.
Bratstvo, štev*. 77. Novo pristopila : Marija Repp, c. 13952.
Dobrodošli, štev. 79. Izobčen: Bill Angeloff, c. 12607.
Svoboda, štev. 80. Prvi mesec suspendovani: Gaspar Padej, c. 7018, Joseph Posčič, c. 7362, Anton Bujan, c. 10158. Sava Manai-lovič, e. 13552.
Solnce, štev. 81. Izobčeni: Marko Fajgel. c. 984. Vinko Crnkoviči), c. 7623.
Planina, štev. 83. Prvi mesec suspendovan:	Frank Rozin, e.
11793. Izobčen:	John Ivec, c.
12121.
Slovenski Delavec, štev. 85. Drugi mesec suspendovan: Joseph Kerznar, c. 5670. Novo pristopil: Joseph Jaksich, c. 13953.
Slovenski Dom. štev. 86. Prvi mesec suspendovani: Frank Zadnikar. 6893, Val. Kmetici), c. 8679. Joseph Ribic, e. 13385. Novo pristopil: John Wegel. e. 13-954.
Prostomisleci, štev. 87. Zopet sprejeti: Frank Ureich, e. 3965, John Bizil, c. 5218, Rozailja Ur-sicli. c. 12809. Drugi mesec suspendovani:	Alois Mehevc, c.
6898, Joseph Terdin. c. 10972. Novo pristopli: Stanislav Kruh c. 13955. Valentin Kogut, c. 13956, Frank Razorsek. c. 13957.
Dobri Bratje, štev. 88. Zopet sprejet: Anton Grajzar, e. 7393. Prvi inesee suspendovana: Dora Pirc, c. 11797. Novo pristopli: Marija Pestotnik. c. 13958, John Skob c. 13959.
Glas Naroda, štev. 89. Drugi inesee suspendovan: Rudolph Maly. c. 13384. Novo pristopli: John Bokulich, c. 13960. Frank Turkalj, e. 13961.
Rdeči Prapor, štev. 90. Zopet sprejet:	John Eizen. c. 8682.
Prvi mesec suspendovan: Frank Eržen, c. 7631.
Rožna Dolina, štev. 92. Zopet sprejet: 30111) Debelak, c. 3854. Pi-vi mesec suspendovan : Marko Lesna k. c. 8614. Drugi mesec suspendovan: Matt Modic, c. 11738.
Zarja Svobode, štev. 93. Prvi mesec suspendovan:	John	Bra-
dač. e. 13394.
Lilija, štev. 95. Zopet sprejet: Mihael Peklar. c. 4050. Izobčeni: John Skiibec, c. 9474. Miliael Čeklar, c. 4050.
Krim, štev. 97. Prvi mesec suspendovani : Joseph Kricaj, c. T7f79, Joseph Grbac, c. 10280, Matt Bratkovieh, c. 8027. Izobčen-Karl Rustija. e. 6456
Sokol. štev. 98. Izobčeni: Jernej Vidergar, c. 3357. Anton Gričar, c. 9481, John Zahojen. c. 11378, Frank Joger, c. 11381.
Slovenski Rudar, štev. 99. Izobčen: Mihael Storr, c. 6571.
Trdnjava, štev. 101. Prvi mesec suspendovani:	John Petro-
vich, c. 6793, Joseph Rebec, c.
11644.
Nada. štev. 102. Prvi mesec -u-spendovane:	Mary Baškovič, c.
10986, Josefa Čeha, e. 6812, Marija Čeh, c. 6801. Johana Pogačar,
c.-------, Anna Skočir, c. 7236,
Anna Vancovsky, c. 11527.
Jutranja Zora, štev. 103. Zopet sprejeta:	Marija Cvelbar, c.
10184 pomotoma izobčena v mesecu juliju. Prvi mesec suspendovana:	Marija Vidrih, e. 13962.
Ivana Šušteršiči), e. 13963.
Zavedne Slov., štev. 104. Prvi mesec susp.:	Ivana Klebčar, c.
6824. Izobčena: Mary Jere, c.
11645.	Novo pristople: Terezija Vedrih, c 13962, Ivana Šušteršič, c. 13963.
Studenček, štev. 105. Izobčen: Joseph Perkan, e. 7143.
Prostost, štev. 106. Drugi mesec suspendovan: Andy Slabe, e. 13-400. Novo pristopli: Martin Ur-
bas, c. 13964, Mihael Podborsek, c. 13965, John Bartosh, c. 13966,
Planinski Raj, štev. 107. Zopet sprejeta: Antonija Kolarich, c. 12479. Prvi mesec suspendovan: Louis Snaider, c. 12638. Novo pri' stepli: Vinko Sarson, c. 13967, Jo-sefina Bukovitz, c. 13968, Jacob Bluth, e. c. 13969, John Bukovitz, c. 13970.
Jutranja Zora, 'štev. 108. Zopet sprejeta:	Angela Zupančič,
c. 7058. Novo pristopila Jella Milkoviči), e. 13971.
Orel, štev. 109. Zopet sprejet: John. Predovich, c. 10998. Novo pristopil : Tonv Nagovan, c. 13-972.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: Marko Brinški c. 10999, Frank Cvar. e. 7250, Alois Petrich. c. 8302, Frank Rotar, c. 8940, Alois Strmole, e. 11652. Prvi mesec suspendovani: Andrew Brojan. e. 13214, Anton Luzekar, c. 321. John Skul, c. 8307, Gregor Urban, c. 10417. Frank Zupančič, c. 11339. Izobčeni: Joseph Krze-tic. c. 11522, Anton Rudolf, e. 8779. Novo pristopli : Joseph Oza-nich, c. 13973, Frank Vidmar, c. 13974, Frank Bosnak, c. 13975, Jacob Zgarik, c. 139976, Matt Mi-linkovieh, c. 13977, Matt Koluder, c. 13878, John Oblak, c. 13979, Frank Oblak, c. 13980, Martin Kaps, c. 13981. George Baleno--vj"h. c. 13982, George Turk. c. 13983.
Mangart, štev. 113. Prvi mesec suspendovani: Alois Sorz, c. 11-525, Andrew Kapelj, c. 13053.
Z'vila Tlirija, štev. 114. Drugi mesec suspendovan: Joseph Maj-uaricli, e. 12488.
Jolietskn Zavednost, štev. 115. Zopet spre j.: .M. Korbar, c. 11399 Novo pristopli: Ludvik Prosen, c. 13984, John Tomae, c. 13985, Joseph Marentich, e. 13986, Rudolph Prosen, c. 13987, Joseph Kuha)', e. 13988, Victor Bole, e.. 13989. Izak Gerstan, c. 13990. Thomas Sest an,	13991, John So-
botnih. c. 13992.
Zagorski Zvonovi, štev. 116. Drugi mesec suspendovan: Frank Makuc. e. 13583.
Novi Dom, štev. "117. Prvi mesce suspendovan: Joseph Kovačič, c. 10660. Izobčen: Joseph Wer-eon, c. 7975. Novo pristopli: Mihael Seltzer, c. 13993. Anton Ar-lavsky, c. 13994.
Slovenski Sokol, štev. 118. Novo pristopil: Stjepan Rosenberg, c. 13995.
Moška Jednakopravnost, štev. 119. Novo pristople: Marija Sesek. c. 13996, Marija Peklaj, c. 13997.
Gorenjec, štev. 120. Zopet sprejet: Mihael Tratnik, c. 8154. Drugi mesec suspendovan:	Jo-
seph Filipiči), c. 10834. Novo pristopli: Simon Zupančič, c. 13998. Joseph Vidoviči), c. 13999.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejeti: Joseph Fister, c. 1020. -Toscpli Mantonv. c. 3095, Paul Ocepek, c. 9402. A-lok Mantonv, c. 6262. Prvi mesec suspendovani: Jurij Pritula, c. 8321, Alois Androina, c. 9766, Fred. Blazevich, c. 12651, John Herbec, c. 13419. Izobčeni: Jernej Vivoda, c. 8170, Paul Benkovič, c. 11825, John Miklič, c. 10608.
Grozd. štev. 122. Prvi mesec suspendovan: Joseph Skoda, c. 12-160. Izobčen: Anton Kastelic, c. 9302. Novo pristopli: Anton Groznik. c. 14000
Vipava, štev. 123. Drugi mesec fmspendovan: Anton Krava«, c. 11202.'
Mednarodna Zveza. štev. 124. Izobčen: Anton Jakelj, c. 10838. Novo pristopil: Joseph Pouhe, c. 1.4001.
Primož, štev. 126. Zopet sprejeti: Lovrenc Oblak, c. 12328, John Očovnik, c. 12332. Prvi mesec suspendovani : Frank Skuber, e. 8956. Frank Smrdel, c. 12335, John Zalaznik, c. 13230, Perci, šile, c. 1342z. Novo pristopli : Theodor Bole, c. 14002, Louis Cepali, c. 14003, Anton Kolenc, c. 14004. Evzebij Obolnar, c. 14005.
V Slogi je Moc, štev. 127. Izobčen : Joseph Tratar, c. 81 Novo pristopil: John Smodich, c. 14006.
Narodne Slovenke, štev. 128. Novo pristopila: Anna Urbance, c. 14007.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejeti: John Krzmanc, c. 9771. Joseph Slabe, c. 11666, Karl Gabrovšek, c. 12655, George Glasieh, c. 8479. Prvi mesec suspendovani:	John
Jerman, c. 6087. Vincenc Hribar, c. 9308, Alojzija Kausek, c. 11411 Jacob Kocjan, c. 12656. Drugi mesec suspendovan:	Maat Ambro-
?ich, c. 12338. Novo pristopli: Vincenc Strnad, c. 14008, Ignac Hutch, c. 1400^, Rudolph Murn, c. 14010, Jacob Poznik, c. 14011, Frank Zevnik, c. 14012, John Erbežnik, c. 14013, Andrej Škerl, c. 14014, Frank Tertnik, e. 1401-5.
a¡
Ker
Eveleth, štev. 130. Zopet sprejeta: Frančiška Čampa, c. 8826.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: Jack Grilc, c. 1649, Juhu Hočjevar, c. 8969. Frank Stonič, c. 41. Pri mesec suspendovani: Frank Bratkovič, c. 9783, John Urbanec,' c. 12345.
Slovenski Napredek, štev. 132. Prvi mesec suspendovan:	Flor
jan Kranjcec, c. 13609. Izobčen: Ignac Koisec, 9156.
Balkan, štev. 133. Zopet sprejeti: John Kinkof. c. 10453. M. Hauptman, c. 11672. Sieve Vidmar, e. 11670. Prvi mesec suspendovani: J. Škufca, c. 9167, Mihael Muliich, e. 9169, G. Grgurich. c. 9784, J. Glasieh, c. 9982, Marija Muliich, c. 10454, Frank Horvat, c. 11036, Frank Vidmar, c. 12004, M. Mišin as, c. 12852. Drugi mesec suspendovan:	Frank Haupt
man, c. 9159.
Bratska Ljubezen, štev. 134. Zopet sprejet* Anton Koritnik, c. 9324. Prvi mesec suspendovan: Felix Repotochnik, e. 9322.
Michigan, štev. 136. Novo pristopil: Joseph Pintar, e. 14016.
Napredne Slovenke, štev. 137. Zopet sprejete:	Al. Hočevar, c.
7154, Fr. Logar, c. 9367, Fr. Oblak, c. 9521. Mar. Hočevar, c. 9786. Anna Karlinger, c, 9361, Al. Flaistnan, c. 10457. Kar. Mod e, c. 11038. Marija Strniša, c. 11227, Marija Vihtelich, c. 11-415, Fr. Hočevar, c. 12008. Marija Jug. c. 12009, Apolonija Lah, c. 12176, Marija Prijatelj, c. 12176,_ Neža Hren, e. 12352, Marija Tratar, c. 13077. Fr. Prše, c. 13244, Terezija Mrhar, e. 13245, Lena Breskvar, e. 13431. Julka Volk. c. 13432. Prvi mesec suspeudova-ne: M. Bajc, c. 7300, M. Germ, c. 8195, Marija Race, c. 8365, Marija Znidarsich. c. 9357, Franja Levstik, e. c. 9520; Anna Pozun. c. 9988, Danica Samson, c. 9989, Marija Stefančič, 10459, Marija Simiči). c. 12180. Ivana Kuret, c. 12353. Marija Trampuš, c. 13246. Drugi nie,see susp.: Josipi n a Demšar, c. 9362, Josipina Kastelic, c. 11844, Franja Sajovec, c. 12178, Rozalija Smole, c. 12509. Izobčena: Katarina Novak, c. 10458. Novo pristopile: Anna Anzlovar, c. 14017. Marija Anzlovar. c. i4018, Magdalena Merhar, c. 14-019, Marija Pihnar, c. 14020.
Postojnska Jama, štev. 138. Prvi mesec suspendovan: Frank Sustersich, e. 4941. Novo pristopli: Adolf Kiren, c. 14021, Andrej Simčič, c. 14022, Frank Japel. c. 14023, Joseph Delost. e. 14024.
Tabor. štev. 139. Prvi mesec suspendovani: August Mergoli, c. 12866. Anton Pusnar, e. 12867. Drugi mesec suspendovan: Frank Vidic, c. 9992. Novo pristopil: Frank Kastelic, c. 14025.
Bratska Zveza. štev. 140. Prvi mesec suspend o vanj:	Marko
Prašnovcc, c. 12872. Peter Petek, e. 13639.
Brod na Kolpi, štev. tol. Prvi mesec suspendovan: Joseph Bo-stiancic. e. 9565. Novo pristopli: George Bel jan, c. 14026, Joseph Ozanich. c. 14027. Matt Crnkoviči),	c.	14028.	Slavko	Abramovich.	c.	14029.	John	Rački, c.
14030.
Slovenski Lovec, štev. 143. Drugi mesec suspendovan: John Krašovec, e. 7311. Novo pristopli: Louis Mave, c. 14031. Joseph Orazen, c. 14032.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Zopet	sprejet:	Paul	Dukmaaio-
vieh,	c.	12880.	Drugi	mesec su-
spendovan: Mile Krivokuca, c.
12517.	Izobčeni: Mile Gacesa, e.
12518,	Peter Krivokuca, c. 12879.
Kanarček, štev. 146. Zopet, sprejet: F. Rudolf, c. 12889. Prvi mesec suspendovani: Karol Harvan, e. 9812, Marija Harvan,. c. 11056.
Vidnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti:	Frank Skoda, e.
11228, Frank Kavsca, e. 12019, Frank Gornik, e. 13268. Prvi mesec suspendovanIgnac Zdešar, c. 12361. Drugi mesec suspendovani : Joseph Mestek, c. 8004, Frank Nahtigal, c. 10465. Novo pristopil: Anton Koci, c. 14033.
Zorislava .štev. 148. Prvi mesec suspendovana: Anna Govekar, c. 10026. Novo pristopila : Marija Suhadolnik, c. 1403J.
Slovenke v Boj, štev. 150. Izobčena : Anna Mazek, c. 10263.
Slovenski Narod, štev. 153. Prvi mesec suspendovani:	Joseph
Skrl, c. 10863, Jas, Koss, c. 12-210. Izobčen:	Tmbro Turkovich,
c. 11858. Novo pristopil: George Penic. e. 14035.
Gorjanec, štev. 154. Drugi mesec suspendovan: Martin Doltar, c. 10488.
Kras, štev. 156. Zopet sprejet: John Umek, c. 7829.
Zavedni Sosedje, štev. 158. Prvi mesec suspendovani:	Thomas
Russ, c. 10681, Ignac, Kušar, c. 479.
Ferrer, štev. 159. Zopet sprejet: Vence ;Boboth, e. 12896. Prvi
mesec suspendovani: John Kotnik. e. 12214, John Centa, c. 13655.
1 alvazor, štev. 163. Novo pristopil: John Rink, c. 14036.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Zopet sprejeta : Aloizija Sušnik. c. 11259. Prvi mesec suspen-dovane :	Margareta	Jenko, c.
12877, Julijana Juvan, c. 11279. M. Bozich, c. 13092, Marija Selak! c. 12899. Novo pri-togila : Rozalija Kosmač, c. 14037.
Lunder Adamič, štev. 165. Zopet sprejeti: Joseph Kober, c. 11861, Val. Rogink, c. 13271. Prvi mesec suspendovani: Matt Kr-glak, e. 11868. Drugi mesec suspendovan: John Vavpotich, c.
12901. izobčeni: Frank Zupančič, c. 11566, Joseph Muha, c. 8083. Novo pristopil: .John Mlačnik, e
14038.
Slovenske Sestre, štev. 167. Novo pristopil : Frank Ravnjak c
14039.
Svobodomisleci, štev. 169. Novo pristopli: Matt Kalan, c. 14040. Joseph Hribar, e. 14041. Joseph In d of, e. 14042.
Dolenec, štev. 170. Novo pristopil : Frank Debelak, c. 14043.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopli: Marija Potisek, c. 14044, Frank Potisek, c. 14045. Mihael Malgaj, e. 14046, John Se-ver’ 11047, August Kovač, c. 14048, Leo Karuicnik. e. 14049.
Dobri Prijatelji, štev. 172. Novo pristopli: Joseph Stolasz, c. 14050. Anna Klarich, c. 14051. Ursula Shaffar, c, 14052, Marija Klarich. c. 14053, John Stolasz. c. 14054.
Slava. štev. 173. Prvi mesec suspendovan:	Joseph Furlan c
12543. z
Vrtni Roj. štev. 174. Novo pristopil: Andrej Arhar, c. 14-655.
McKinley, štev. 175. Prvi mesec suspendovan:	John Jerom, c.
12334. izobčen : John Grahak, c. 12911. Nevo pristopil :	Anton
Jančar, c. 14056.
Jadranska Vila. štev. 178. Zopet sprejeti: Ant. Samsa, 12934. Frank Skul, c. 12928. Prvi mesec suspendovani : Vinko Bole, c. 12942, Frank Frank, c. 12835, Anton Obram, c. 12933 Frank Ivančič, c. 13461.
Lavdon, štev. 179. Lzoheen: Gregor Berger, c. 13106.
Dom in Svet, štev. 181. Novo pristopil: Joseph Mostar, c. 14057.
Slovanski Rudar, štev. 182. Novo pristopli : John Mohar. e. 14-058, Jobu Fabicli, c. 14059, Karl Kerze, c. 14060. Frank Jurčič, c. 14061. Leopold lias. c. 14062.
Narodni Doni. štev. 183. Novo pristopli: Marija Bichek, c. 14063. Katarina Dolenc, c. 14064.
Planinski Roj. štev. 185. Dru-jfi mesec suspendovana : Marieta
Ulic, e. 13691.
•
Jugoslovani, štev. 186. Novo pristopli: Simon Šinkovcih, c. 14065, John Novak. c. 14066.
Novo društvo:	Pohratimija,
štev. 188. v'Dawson, N. Mex. Pristopli so :	John Steklacic, c.
Í4067. Jacob Pavlich, c. 14068, Mihael Andrich, c. 14069, Mihael Šuštar, c. 14070, Slavko Ruzich, e. 1407.1, Joseph Svital, c. 14072, Jacob Subat, c. 14073, John Kopriva, c. 14074. John -Makav, c. 14075.
PRESTOPILI SO:
Od dr. štev. 2. Marija Amerza, c. 10798 k dr. štev. 38.
Od dr. štev. 4. Joseph Lamper-ger, c. 1827 k dr.' štev. 145.
Od dr. štev. 5. Frank Vihtelie, c. 8541, Fr. Krašovec, c. 11432 k dr. štev. 121. Jos. Gregorič, c. 9839 k dr. štev. 173. Frank Nagode, e. 12955 k dr. štev. 88.
Od dr. štev. 6. Anton Lavrenčič, c. 10306, Frančiška Lavrenčič, c. 12969 k dr. štev. 138.
Od. dr. štev. 10. Joseph Porenta. c. 7307, Frank Rank, c. 7080 k dr. štev. 47. Martin Tomazin, e. 4137 k dr. štev. 109.
Od dl-, štev. 13. Paul Fortuna, c. 7752 k dr. štev. 52.
Od dr. štev. 22. Joseph Abramoviči), c. 884 k di-. štev. 136.
Od dr. štev. 24. Andrej Gantar, c. 3904 k dr. štev. 66.
Od di'. štev. 28. Antonij Gašpa-rac, c. 12024. Matt Gašparac, c. 12678 k dr. štev. 154.
Od dr. štev. 30. Ferd. Sedenik. e. 1487 k dr. štev. 27.
Od dr. štev. 38. John Kovač, e. 3045 k dr. štev. 68. Matt Grabel-šek. e. 10333 k dr. štev. 5.
Od dr. štev. 40 Andrej Boštjančič. e. 7270 k dr. štev. 100.
Od dr. štev. 41. Valentine Zajec, e. 12434 Malija Zajec. e. 12435 k dr. štev. 169. Frank Jazbec, c. c. 12997 k dr. štev. 32. Frank Konc, e. 1989 k dr. štev. 181.
Od dr. štev. 43. Joseph Kozina, c. 9048 k dr. štev. 175.
t)d dr. štev. 165. Frank Golob, e. 4120 k dr. štev. 165
Od dr. štev. 47. Frank Oorse, c. 2306 k dr. štev.. 151.
Od dr. štev. 48. Joseph Luke-zich, c. 9444 k dr. štev. 160.
Od dr. štev. 52. John Zupeve, e. 7755 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 54. Joseph Kasea, c. 8254 k dr. štev. 19.
Od dr. štev. 56. Louis Mantony, c. 6262 k dr. štev. 12.1.
Od dr. štev. 65. Mihael Vozelj, c. 7355 k dr. štev. 72.
Od dr. štev. 68. Mihael Rugelj, c. 8754 k dr. štev. 20.
Od dr. štev. 69. Anton Dolenc, c. 8672 k dr. štev. 125.
Od dr. štev. 87. Anton Kalj, c. 7226 k dr. štev. 124. Fr. Križnik, e. 8049 kr dr. štev. 165.
Od dr. 'štev. 88. Frank Petrich, c. 9266, Anton TJeman, e. 9935 k dr. štev. 145.
Od dr. štev. 92. Anna Strukel, c. 11443, Anna Sraj, c. 3494, Frančiška Nahman, c. 7038 k dr. štev. 187, John Nucie, c. 11976 k dr. štev. 110.
Od štev. 95. Rudolph Pavliha. c. ,3836 k dr. štev. 96. John Nele, c. 11087 k dr. štev. 161.
Od dr. štev. 97. Poseph Korgelj, c. 12824 k dr. štev. 7. Frank Kočevar, c. 1330 k dr. štev. 37.
Od dr. štev! 98. John Slivnik, c. 6765, Alois Zupančič, c. 5874 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 104. Frančiška Zontar, c 9271 k dr. štev. 137 Od dr, štev. 106, Frank Vozel, c.. 9955, Anna Vozeljj, e. 11981 k dr. štev. 7. Frank Trusmovic c. 7523 k dr. štev. 29 Fra-nk Alič c. 8298 k dr. štev. 4.
Od dr. štev. 107. Joseph Novak c. 3918 k dr. štev. 31.
Od dr. štev. 110. Simon Na glich, c. 13575 k dr. štev. 20.
Od dr. štev. f112. Paul Sahec c. 10200 k dr. štev. 26.
Od dr. štev. 143. Anton She-ga, e. 9597 k dr. 142.
Od dr. štev. 145. JohnTurkaj, c. 10975 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 156. John Umek. c. 7929 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 167. Marija Kogel-nik, c. 11709 k dr. štev. 37.
leno drevje ravnotako ušesa kot KAJ JE MAUPASSANT ODGO-
zidovje iz kamna. Ali lahko rešite uganko? Kedaj sta vaša denarnica in vinski vrč bolj prazna kot polna ? ’ ’
“Mislim, da nikdar!”
JE
nista nikdar polna. Boljše je, da izpraznite vrč, predno ga ponudite kakšnemu Saksoncu, in pustite doma svojo zlato, predno odidete v zeleno šumo.”
‘Tedaj meniš, da so naši prija telji navadni roparji!” je vprašal vitez.
‘Tega nisem rekel, gospod vitez. Konju storimo dobroto, ako mu odvzamemo oklep, kedar gre-
VORIL MOLTKU, KO HVALIL VOJNO.
Nekoč je nemški gen. pl. Molt-ke, organizator modernega klanja
od blizo in daljave, dejal na kon-Al™ tako odgovarjate, tedaj | ferenci liril.()vnih delegatov :
“Vojna je svetost božje naredbe; je sveti svetovni zakon; ohrani v ljudeh velike in plemenite misli : čast, nesebičnost , pogum in jih obvaruje, da se ne pogreznejo nizkem materializmu.”
Guy de Maupassant, znamenit francoski <i|isa)ielj :je nekaj dni kasneje odgovoril v pariškem časopisu.
, ,	,	• -o , I “Ljudje, ki se vojskujejo, so
mo na dolgo ootovanje. Ravnota- .	,	,
,	.	, j. *r v . j	n kuga na svetu. Mi se borimo pro-
ko je pa tudi duša jezdeca vesela, I .
Razno,
je pa tucii duša jezdeca ako se ji vzame, kar tvori korenino vsega zla. Raditega ne dajem ljudem slabih imen. ki izvršujejo taka dejanja. Vendar pa želim, da bi bila moj oklep in denar do-. ..	.	.	.
kedar bi -e sestat s temi do- olaJ8ah Sovje svojega brata clo To pa raditega. da |veka- Delavni v svojem^ koristo nosnem, delu, množijo iznajdbe, širijo ljudsko izobrazbo, bogatijo
ti naravi, nevedi, vsakovrstnemu poneumnevanju. da bi ne bilo našo borno življenje tako trdo. Človekoljubni ljudje študirajo, da bi našli sredstva. ® katerimi bi
ma,
brimi fanti.
bi jim prihranil, delo.”
Dolžnost naju veže, da moli va zanje, dasiravno jim podtikaš slabe lastnosti.”
Prav rad molim zanje," je odgovoril Vainba. Ali to bom zvr-šil v mestu in ne v zeleni šumi ker nočem, da bi se mi godilo kot opatu, ki je moral citati mašo, med mašo so ga pa oropali ”
znanost in dajo vsaki dan svetu nove nauke v korist vsem. “Vojna nastane. V šestih me
9
secili je general razdjal in uničil sadove 201etnega dela, potrpežljivosti in ženija. Temu ne pravijo, da se. pogrezajo v nizkem materi alizem.
,j,r i	•	. „	,,-v v | Mi smo to doživeli in videli
Varnim, govori, kar hoees.	,.
Osvobodenei so pomagali Cedri- v vojm Vi-deh smo da so ljudje
kn, tvojemu gospodarju pri tork- 1^”'^ ™ mordl. od
vilstonskem gradu. ’ ’
“Seveda.” je odgovoril Vamba.
“Ali to je bila njih kupčija z Bo
goni.”
“Kupčija z Bogom:’ Kaj pa hočeš izreči?'
je prenehala pravica in je zakon mrtev, ko so zamrli vsi čuti pravičnosti, tedaj smo videli, da so streljali nedolžne ljudi na cesti, ker so se jih bali. Videli smo streljati pse, ki so bili priklenjeni k
IVANHOE.
ttoman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
Gurt je vitezu pritrdil velike pozlačene ostroge, katerih se je opat vstrašil. Bilo mu je žal, da je vitezu posodil kobilo.
“Vprav sedaj se spominjam”, je spregovoril opat, “da moja kobila ne prenese ostrog. Bolje je, da vzamete druzega konja —”
“Častiti oče! Kobilica je že osedlana. Gurt naj nosi oklep. Ne bom jo preobložil, pa tudi ne bo premagala moje potrpežljivosti. Srečno!”
Ivanhoe je hitrejše stopal po stopnjicah nizdol, kot je bilo pričakovati. Zasedel je kobilo in skušal ubežati opatu, ki je sedaj hvalil njene vrline, pa zopet mn dajal nasvete. Ivanhoe je s svojim zvestim Gurtom hitro krenil na pot, po kateri sta izginila črni vitez in Vamba.
Mejtem je pa črni vitez potoval počasi s svojim kažipotom. Včasi je zapel poluglasno veselo pesen, potem se pa meril v dovtipnosti s svojim tovarišem.
Vitez se je obnašal brezskrbno, kakor bi ne prežale nanj razne nevarnosti. Zgornji dol obrazne krinke je imel odprtega, da je laglje dihal.
Norec je bil oblečen v svojo staro šaro. Le leseni meč in ščit je za nenjal za pravi ščit in širok, oster meč. Pri naskoku na -torkvil-stonski grad se je izkazal zelo pogumnega.
Vamba je imel zlo navado, da ni mogel obstati sekundo na mestu. Z d., j je sedel konju na vratu, pa je kmalu zopet Zdrknil nazaj na hrbet. Obrnil se je, da je gledal nazaj., potem pa obračal kozolce, dokler se ni konj naveličal in ga telebnil v travo. — Vitez se je smejal, da se je držal za trebuh. Ko se je vitez nasmejal do grla, sta zopet pričela peti. Po končanem petju, pr ikaterem je Vamba odgovarjal vitezu, je črni vitez spregovoril:
“Želim, da bi bila tu vrli Loks-lej ali pa njegov kaplan, veseli menih in cula naju peti.”
“Tega ne želim,” je menil Vamba, ”že radi rogu ob vašem boku.”
“Hm, to je darilo dobrega Loksleja, dasi ga ne bom najbrž rabil nikdar. .Ali resnica je vendar, da trije glasovi zberejo četo-pogumnih fantov.”
“Dejal bi — Bog nas obvari, da jih srečamo,.” je pripomnil Vamba, ”ako bi roga ne imeli kot darila ”
“Kaj si rekel?” je vprašal vitez ,--------”da bi naju napad-
li?”
“Verujem ,pa ne rpčera nič,” je odgovoril Vamba, “ker ima ze-
mat e-
Ej, mislim tako le. Ljubemu	gospodarjem, v vrata, ker
Bogu se hočejo prikupiti z do- 80 hoteli poskusiti svoje nove sa brimi deli, ker upajo, da taka de-|mokrese. Videli ;snm streljati la rosijo nebeški blagoslov njih dejanja.”
Vamba, ne razumem te. Raz-1 vzrok, kot da so streljali za zaba-loži natančnejše.”	vo- Temu ne 1'ravijo. da se po-
Ej, ako me ne razumte, tedaj kre2»j° J vnf ki. materializem. U
moram govoriti že bolj jasno. P“* v dezel° — m^Jtl	kl
Ako siromašnemu meniku poda- branijo svoje ognjišče, ker ne rijo krono tedaj vzamejo bogate- 0?G!: 'ojaške cepice: požiganje mu opatu sto zlatnikov. Vedno p* nesrečnih ljudi, ki nimajo pa tehtajo slabo delo z dobrimi.” kruha; razbijanje pohištva, kra Katero pa je v tem -slučaju sti blago in piti vino. ki ga naj-dobro ali slabo delo?” je vprašal dejo na cest h požgati za milj one črni vitez.	frankov smodnika in puščati za
‘Dober dovtip,” je vzkliknil seb(>i iok- stok in bedo- np ime' Vamba. “Dobra družba zbolšuje I nuiejo pogrezanje v n.zk običaje — pa tudi dovtipe. Pri rializem.’ sežem, da niste še nikdar pogo- “Kaj so storili ljudje, ki se bodili tako finega dovtipa! — Pa k .ju je jo, da. bi dokazali svojo inte-stvari! Veseli gozdni bratje zgra- 'igenco. Nič! Kaj so izumili? To dijo kočo, kedar so požgali gra- pove in puške. To je vse! Ali ni ščino —, pomagajo cerkvi, kedar izvršil izumitelj samokolnice, ker so oropali altar — osvobo- je pritrdil kolo na dva droga, več dijo jetnika, kedar so umorili za človeštvo, kot izumitelj moder-prevzetnega Jšerifa. osvobodijo nih utrdb?
franklina, mejtem ko so pekli ži- “Kaj nam je ostalo od Grkov? vega normanskega barona. Ga, I Knjige in marmornati izdelki, vljudni roparji in prijazni tatovi Ako sn Grki veliki, potem zakaj? so. Vendar je pa najboljše, ako j£er §o osvojevali, ali ker so pro-se človek ž njimi ne snide, ako so izvajali? . . . Nihče ni prinesel s zvršili kakšno črno dejanje. ^ sabo na svet pravico, da sme vla-Zakaj \amba? je vprašal dati druzega. To se lahko zvrši v V1^ez-	dobro onega, ki vlada. Kdor vla
Ker jih peče vest in bi radi da, ima dolžnost, da odvrne voj-poravnali svoj račun v nebesih. no kakor veže kapitana dolžnost, Kedar so pa z računom gotovi, da pazi, da se ladja ne razbije, tedaj naj pomaga Bog onemu, ki | Ako kapitan izgubi ladjo, ga po-
—	Zenska zagovornica pred vojnim sodiščem. — Dočim novi vojaški kazenski proces v Avstriji šele sedaj dovoljuje odvetnikom zaščito vojaških obtožencev, se je v Italiji pravkar zgodilo, da je ženska, in sicer z uspehom zagovarjala pred vojnim sodiščem. Sodražica Terezija Labrio-la, ki je prva odvetnica v Italiji, je te dni v Rimu v sijajnem zagovora branila pred vojnim sodiščem mladega vojaka, ki je bil obtožen, da se je dejansko lotil svojega predstojnika. Vojak je bil oproščen.
—	Zloraba alkohola v Indiji.
Od nekdaj so bili prebivalci srednje Indije trezni ljudje. Sicer nam kaže v njplvovih starih svetih spisih. Rigvedah. ki lahko gledajo na veličastno starost pet do šest tisočletij, neka pesem Indro, “kralja bogov”, pijanega, in imenitniki na dvoru so se udajali razuzdanemu pijančevanju . dasi jim je bil islam prepovedal opojne pijače; ampak velika množica ljudstva se ni udeleževala pijančevanja. Šele vpliv Evropejcev je provzročil preobrat na slabo stran. Zlasti premožni razredi teli domačinov ter učeči se mladi Indijci, ki so iskali vsekako dvomljivo čast v doslednem posne-mauju angleških študentov, so'se najpreje in najtemeljiteje naučili pijančevanja. Angleži imajo seveda vse razloge, da protežirajo uživanje alkohola v Ihdiji; ker jim prinašajo davki na opojne pijače sijajne dohodke. V petero-rečju so znašali dohodki v pro-aeunskem letu 1900—1901 nad poltretji miljon, čez tri leta že tri miljone in dve leti pozneje celo štiri in četr miljona. Dohodki indijske vlade iz davka na alkohol so danes štirikrat tako veliki kakor leta 1875. Pijančevali je torej silno narašča; žal, da se navadijo tega zla tudi delavski sloji.. Preiskava, je dognala, da delavci v Bombaju več izdajo za alkoholne pijače, kakor za hrano in stanovanje. Zdi se. kakor hi bili Indijci vsled “kulturnega napredka”, ki jim ga prinašajo Angleži, obsojeni na degeneracijo, kar se je opažalo že pri raznih ljudstvih, ki jim je kapitalistično
—	imperialistična osvojevalna strast vcepila navade, ki polože marsikako zdravo ljudstvo na postelj izumiranja.
mora odpreti zanje nov račun! Vendar so pa bitja na svetu, ki so bolj nevarna kot gozdni bratje.
“Kakšna bitja? Volkovi ali medvedi?”
“Oborožeaci Malvoizina, gospod vitez.” je odgovoril Vamba.
stavijo pred sodišče. Ako se mn dokaže, da se je ladja pogreznila radi njegove nezmožnosti ali ne marnosti, ga obsodijo. Zakaj bi ne 'sodili vsako vlado, ko se je napovedala vojna. Ako bi ljudstvo razumelo soditi in bi reklo, da
‘V dobi meščanskih homatij je Le noge .dati poklati brez vzroka
tueat njih tako nevarnih kakor krdelo gladnih volkov. Zdaj čakajo na žetev. Pomnožili so se z vojaki, ki so ubežali s torkvil sionskega grada. Ako se sedaj ž njimi sestaneva, tedaj bodeva dragoceno pacala najina junaška dela. Gospod vitez! Kaj bi storili, ako bi srečala dva iz med njih?
“Lopova bi s sulico pritrdil k tlom, ako bi naju napadla!” “Ako hi bili štirje ?”
“Izpili bi isto čašo?
“Ali šest — ali bi se ne poslu-žili rogu. katerega vam je podaril Lokslej ? ”
“Na pomoč naj bi blical radi par lupežev, katere lahko en vitez podi pred seboj kot veier listje?” “Ali ne dovolite, da smem ogledati rog, ki ima čudodelno moč.” Vitez mu je izpolnil željo. Komaj je imel Vamba rog v roki, že ga je obesil okoli svojega vratu.
“ Tra-lira-la! ” je brenčal polglasno. “Da, poznam melodijo.” “Malopridnež, kaj to pomeni? Vrni rog!.”
‘.‘Gospod vitez! Rog je v dobrih rokah. Ako pogum in neumnost potujeta skupaj, tedaj mora rog ostati pri neumnosti — da razume najglasnejše zatrobiti vanj.” “Dovoliš si preveč,” ga je opominjal črni vitez. “Mojo potrpežljivost izrabljaš preveč.” “Vitez, nikar napadajte mene,” je dejal Vamba in ostal je previdno v daljavi.” Ako me napadete, bo neumnost zbežala, pogum naj pa pazi, kako bo našel pravo pot v gozdu.”
Dalje prihodnjič.
in bi obrnilo orožje proti onim, ki mu ga dajajo v roko, tedaj bi hi-, vojna mrtva.”
prebivalcev en telefon, v Londonu na 20, v Berlinu na 21, v Parizu na 36, v Kristjaniji na 5 in v Kodanju na 8. Da je telefon v Skandinavskih deželah tako razširjen. je zasluga privatnih telefonskih družb,, ki močno konkurirajo z državnim telefonom. “Splošna telefonska družba” postavi vsakemu naročniku aparat brezplačno. Njena najnovejša u-peljava je telefon za prodajalke na trgu.
—	Delo pri panamskem preko
pu. Pri panamskem prekopu de la 70.000 delavcev. Zanimivo je. kako se preživlja ta delavska armada. Ob obeh bregovih je vzra-stlo mesto, kamor dovaža življen ske potrebščine in. obleko ladja po šestdnevni vožnji. Pekarna, kjer peko za delavce kruh, je po rabila leta 1911 šestnajst tisoč 538 sodov, moke, iz katei'e so napekli 5 miljonov 236 tisoč 474 hlebov kruha, 557 tisoč 557 že melj in 97 tisoč 581 funtov potic. Pralnica je neizmerno velika. Lansko leto so v pralnici oprali 3 miljone 581 tisoč 923 perilnih kosov.
—	Miljonarji se množe. Lansko leto se je pomnožilo število miljo-narjev za 1000 in to samo na Pruskem. Davčne oblasti so naštele leta 1910 na Pruskem 8355 miljonarjev, leta 1911 pa 9349, s skupnim premoženjem 25 in pol miljard mark. To so pač nezdrave razmere!
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča deia dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26ih St.
CHICAGO, ILLINOIS.
$10.35			K. 50
$20.50 			K. 100
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 			K. 1000
1020.00 			K. 5000
S temi cenami	so vraeunj'eni
vsi stroški. PRODAJAMO
ŠIFKARTE.
MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Is 1 and Av., Chicago 111.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
So. Chicago. 111. Štrajk v delavnicah železnic Har riman o-v ega sitema še vedno traja.-Na štraj-ku so vse delavske stroke, kot so bile v začetku. Na štrajku so torej tudi delavci v železniških delavnicah v Burnside. Poizdrav!
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remington-ovega
za seštevanje in odštevanje
Pisalnega stroja
Granville, Ul. L. B. Kedar bodete poslali imenik elanov, Vam, bodemo tudi poslali liste. — Pozdrav
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vlog« o tej banki. Nt kateri živijo v drugih državah, zopel drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Am* riki. Z enim dolarjem lahko začneti vlagati in vloga vam bo nosila štiri o< sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
—	Iznajdba ogrskega inženirja Bergerja. Ameriški mornariški urad je kupil iznajdbo budimpe-štonskega inženirja Bergerja. Iznajdba omogočuje brzojavni promet podmorskih čolnov pod vodo.
—	Mesto telefonov. V glavnem mestu Švedije, v Stockholmu, ni met# damini predal (box) iz Armorje
vega jekla, v katerem so vaši privatna

St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naj»
nič ihanj kakor 76.848 telefonič-
papirji, vrednosti varni pred ognjem
nih aparatoj \ rabi. Na štiri pre- tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi bivalce je prišel en aparat:	v Vabimo Vas, da si ogledate hraniln«
New Yorku pride na vsakih 17 predalo med uradnimi urami.
Pravna in notarska pisarna
220^ Grove Street	MILLWAUKEE. WIS.
Pravnoveljavne konzularno potrjene listine, kakor: pooblastila, pogodbe, zadolžnice, pobotnie izjave,' itd.
Sporne in izvespome sodnijske zadeve: vsakovrstne tožbe, zastopanje pri zapuščinskih obravnavah, testamenti, ločitve zakona, prošnje in pritož,be ua politične oblasti.
Odškodnine, dedščine in drugi zahtevki se iztirjajo vestno in v najkrajšem času.	.
Zemljiškoknjižne in posetne zadeve: intabulacije, prepisi, izbrisi itd.
Kdor ima opraviti ž vojaščino, naj bi se v svojo lastno korist obračal vedno le na podpisanega.
IVAN KAKER
(Sešlevalm mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava In seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, 01.
«mm irsaaaBKKSv
b. rrrdni’- r. ’u I r. rnr
bon-ulata chiksčVerr..
EÜ3EK

VAZNO
za pošiljalee denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo cez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. •
To je zelo važno za pošiljalee denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,-	NEW YORK, N. Y.
¿0 Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. A»
□
L< .
R in hrt
R se je
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.
Največ j* slovanska tvorniea za ZASTAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vaa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srb ska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
poznanih društev.	_______
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski _ l:l:1iIHWlši:Yltj
hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar
ustanovila.

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
T
?
?
T
f
T
T
T
f
f
f
Narodna Tiskarna
2I46-S0 Blu• Islan d Jh>e., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, C-eškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
*
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,000.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemlji!** m ¿rsr
55. cesta in St. Clair Ave,	Huron Road in Prospect Ave.
,	Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačano 4 od sic.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajemo pac> biodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vaj*ga znanstva.
J*e. M. Sundry, preds. Harley B. Gibbs, počpreda.	H. W. King, pedp-**.
J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in GeoTge F Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave;, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Go. 2616 S. Lawndale kn. Chicago, Illinois