Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
maištro in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju.
Hnerc   izhaja   vsaki   drugi    petek, Hditiran z dne naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
KOpisi se ne vračajo in se morajo Wiljedo pondeljka pred izdajo do-ticne številke vposlati.
Stajerc.
Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K  1.20. Pri odjemanju vec" ko 10 Številk primeren rabat,
Cena za oznanila za: 1  stran K 32.—, Vi  strani K 16.— V« strani K 8.—, '/*  strani K 4-'/,6 strani K 2.—, »/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena,
Štev. 12.
V Ptuju v nedeljo dne 16. junija 1901.
II. letnik.
Odgovor »Gospodarju" zaradi 20.000 K.
, Lansko leto sklenil je ptujski občinski odbor plati župana Omiga v Gradec k cesarskemu na-iku in na Dunaj k ministrom s prošnjo, naj za tiste mestne posestnike, ki imajo svoje vino-e v Halozah in ki potrebujejo denar, dovolilo 00 K. brezobrestnega posojila. Gospodje pri ptuj-tem občinskem odboru so rekli: vlada ima denarja pol. zakaj ne bi tudi nekaj za naše vinograde dala; na ima miljone za druge dežele, toraj zamore tudi ■Spodnje Štajersko 40.000 kron več v račun popiti. Tako se je toraj zgodilo, da se je ptujski odpeljal z vlakom najprvo k namestniku v in potem k ministrom na Dunaj. Ko pa je pred te visoke gospode prišel in jim žalostni polj vinogradnikov razložil, moral je kot poštenjak feedati, da se kmetom še veliko slabši godi kot Dem v mestu. In končno je čisto pozabil, da je lie župan mesta Ptuja in rekel: Ako daste kaj tjanom, potem dajte denarja tudi kmetom, ker si nemorejo prav nič pomagati, oni nimajo ne ja ne kredita. Dalje je prosil, naj se kmetom, se jim par goldinarjev da, se ne bo kar na njegovo to intabuliralo, ker bi prav Šele potem kredit
sumna društva, njihov  začetek in konec.
pljcvauja starega zapeljanega štajerskega kmeta o konsumnih društvih.
I Kako srečni so ljudje, ki niso šli na limanice, ■ so preti dvema letoma po več krajih ustanovljali ■osumna društva. Vabili so tačas v nekterih krajih ■kor blazni v konsumno društvo; pa kolikim se je Bj že odprla mrena — kakor Tobiji.
II Kaj je konsumno društvo ? Konsumno društvo je naprava,   po  kteri   boš ti jmgega plačal. Tako sem jaz že za druge plačal; bil sem zapeljan enih obljubah, zatoraj vas moram pa svariti. oslušajte mojo žalostno prigodbo  v tem oziru! o je bil moj prijatelj v zadregah me je,prosil. mu podpisal menjico (ali beksel) da bi 600 gl. dobil. Bal sem se zmirom za drugega porok i kako menjico podpisati, ker sem že slišal ve-
zgubili. In gospod Ornig je tako dolgo prosil in govoril, da je vlada tudi za kmete 20.000 kron brez in-tabulacije dala. Bilo pa je nekaj ljudi v Ptuju, ki so se čez Orniga jezili ter rekli: kaj pa grejo našemu županu mar kmetje? on je naš župan, ne pa župan kmetov! No, sedaj pa psnje „Gospodar" in „Domovina", da je 4000 Ptujčanov, ki itak imajo dosti denarja, dobilo 20.000 kron, 48.000 ubogih kmetov v Halozah pa tudi samo 20.000 kron. — To je vsekakor krivično in žalostno. Ali, kdo pa je kriv? So krivi Ptujčani? Je-li kriv g. Ornig? Gotovo ne! Pač pa naši poslanci, oni so krivi] Ako bi se bili gospodje hofrat Ploj, dr. Jurtela, Žičkar . t. d. tudi v Gradec in na Dunaj peljali in tam prosili kakor župan Ornig, potem nebi kmetje samo 20.000 kron, ampak 200.000 kron dobili, in ko bi ne bil g. Ornig župan mesta Ptuja, ampak da bi on bil zastopnik kmetov, bi gotovo tako dolgo ne od-jenjal, da bi 200.000 kron za kmete izprosil. Ali, tako so mu pa gospodje v ministrstvu rekli: Ljubi gospod župan! saj ni mogoče, da bi se kmetom v Halozah tako slabo godilo kakor pravite Vi, kajti, če bi to res bilo, bi bili gospodje dr. Jurtela, Gre-grec, gotovo že k nam prišli in prosili. Ako bi tedaj časniki pošteni bili in bi kmeta namenoma ne hoteli
liko svarilnih prigodb o poroštvu in o menjicah. Zato sem se branil, pa končno sem vender prijatelju to dobroto storil, ko mi je prijatelj zagotovil, da bo na zapadni dan pošteno plačal in ko sem tudi podpis mojega prebrisanega soseda na menjici videl. A kaj se je zgodilo? Moj ljubi prijatel ni plačal, tudi ne moj zviti sosed, ki je bil za poroka podpisan, pa je bil zelo zadolžen, kakor sem še le pri tej priliki zvedel. Prijeli so mene in moral sem v treh dneh 600 goldinarjev in stroške plačati, in hitro živino pod ceno prodati, da sem se rešil rubeža. Svojega denarja ne bom nikoli več videl.
Solze sem prelival same žalosti, ker sem se veliko let ubijal iz ženo in otroci tako težko nekaj premoŽenja pripravil. Pa vsa žalost mi ni nič pomagala, samo izpametovala me je popolnoma. Kmet ima le malo pravih, odkritih prijateljev; tisti, ki so najbolj sladki, so najbolj nevarni in navadno najhujši njegovi sovražniki.
nalagati, morali bi mesto psovati, kmetu povedati: Zapodite hofrata Ploja v kraj in izvolite na njegovo mesto svojim zastopnikom g. Orniga ker, če bi bil Ornig zastopnik ptujskih kmetov, potem bi še desetkrat bolj delal in uspehe dosegel, kakor pa sedaj kot mestni župan.
Vojna v Južni Afriki.
Iz bojišča prihajajo vedno resnejše vesti. Poroča se, da se Angležem sedaj najhuje godi, ker se Buri ne le krepko branijo, ampak začeli so Angleže sami napadati, ter jih v par bitkah potolkli in jim topove pobrali. Angležki tepeni polkovnik Dixon poroča: V bitki pri Vlakfonteinu je bilo 1450 Angležev s 7 topovi. Čete so se umikale proti Vlakfonteinu, ko je začel skriti sovražnik nanadoma streljati na zadnje čete. Te so imele 530 mož in 2 topa. Buri so se najprej polastili topov, a potem so dobili Angleži pomoč, ter so pregnali sovražnike. Angleži so imeli 6 častnikov in 51 mož ubitih, 6. častnikov in 155 mož ranjenih, 1 častnika in 7 mož so Buri ujeli. Buri so izgubili 41 mož, — Med 25. aprilom in 2. majem pa se vršila blizu Pretorije še druga, za Angleže nesrečna bitka, o kateri se je izvedelo natančno šele sedaj. Angleže sta zmagala Beyers in Breitenbach, ujela 600 mož in vzela 6 topov. Tudi v Zwartruggenu so bili tepeni Angleži.
Nek časnik piše: Zadnji »pepel vojne." kakor imenujejo optimisti, je iznova vzplamtel v strašen požar. Kitchener, to je angležke vojske poveljnik je tega brezuspešnega bojevanja sit. On pravi, da se mu naj pošlje toliko novega sposobnega vojaštva, da zamore hitro narediti konec vojni ali pa da se pusti Burom popolna neodvisnost, ker tega cincanja je že do grla sit, zlasti radi tega, ker sprevidi, da s svojimi bolnimi in nepokornimi četami junaškim za svobodo in domovino se borečim Burom ne more biti kos, marveč da utegne istim danes ali jutri podleči. Ker pa angleška vlada prvi zahtevi ne more ugoditi, ker vo-
Zatoraj mislim, da je moja dolžnost, vam, ljubi kmetje in prijatelji svoje misli o konsumnem društvu razložiti in vas srčno svariti, kajti nevarnost je velika. Nekatera konsumna društva so že konkurs napravila, prišla na kant ali na boben, druga pa še gotovo zadene ista usoda.
Veseli so le tisti udje konsumnih društev, ki nič nimajo. Pa gorje premožnim posestnikom, ki so zdaj udje, kajti oni morajo biti za slabe plačnike porok, in to ne samo s svojo stopnino po 10, 5 ali 2 goldinarja, ampak s celim svojim premoženjem morajo eden za drugega dobro stati.
Nesramno je, da niso tisti, ki eo ljudi v konsumno društvo lovili, nikoli pojasnili grozovite dolžnosti in nevarnosti, v katero se podajo udje. Ljudje so se dali pregovoriti in so bili tako zmešani, kakor da bi omot-nilo dobili, drugače ne bi bilo mogoče, da bi si zavoljo dragih nalagali tako velike dolžnosti in odgovornosti, ko na tak način lahko spravijo svojo rodovino ob vse
_
jaštva nima, drugi pa noče, ker jej brani sebii radi tega utegne Kitchenerja kmalu nadomeščati novi vrhovni poveljnik. Preko Kapa se poroča. ( ondi v gorovju Zuur zbranih mnogo burskih : čet, ki se organizujejo in vežbajo.
Listi se sedaj najbolj zanimajo za namen, ima poset gospe Botha, ki je prišla 12. t. m. h kemu predsedniku Krugerju u Haag. ,,Daily Exp trdi, da prinese gospa seboj načrte   svojega   soj za splošno kapitulacijo Burov. Gospejin spremlje tajnik   Fischer   pa   je izjavil   nekemu dopisnika pride    gospa    Botha    radi    svojega    zdravja, pooblastil in docela privatno. Vendar bo delala; pri Krugerju na to, da se sklene mir čim preje. Ca „\V. Dispatch1' pa ve celo, da sta sklenila Kitcl in Botha predzadnjo sredo v Standertonh  po d pogajanjih provizoren mir. Gospa   Botha  je   bil Chamberlainu, Robertsu in vojnem ministru.   T Milnerjem se snide. Prorokuje se torej, da se i kem že sklene mir.
Razne stvari.
Lastno hčer zadavil, sežgal in njeno meso jede
rotna sodba dne 11. maja proti morilcema, zako Franc in Marija Bratuša iz Majšperga pri Ptuju nesla je strašanske, mozegpretresujoče zločinsti dan. Sedaj živeči svet y Avstriji kaj tako grozoi še ni doživel. Zaradi pomankanja prostora, ni mogoče o tem, več kot zverinskem dejanju va drobnosti navesti. — Kar se obtožbe proti tema ma zločincema tiče, smo že v eni prejšnih Številk deloma pojasnili. — Zatoženec viničar Franc Bi je star 40, njegova žena Marija 50 let. Iz tega za rodili so se trije otroci, od katerih starejša hčer Bratuša, rojena 24. maja 1888. leta, je bila omenjenega zločina. Ta deklica je v svoji, p otročji nerazsodnosti lansko leto na velikonočni deljek v nekem votlem kostanjevem drevesu a Marije Mencinger zakurila ogenj, vsled katerega j
premoženje. —   Zakaj pa si take skrbi brez jk za druge nakopati?
Gotovo je, da se kmetu slabo godi, a rav to se ne sme podati v tako nevarna podjetja, 1 verno verjeti take prazne obljube, da se bo p ki stane 20 krajcarjev dobilo pri konsumnem di po 8 krajcarjev, sol za 2 krajcarja ceneje, nam 9 krajcarjev in da se mu bo konec leta izp dobička 20 do 30 goldinarjev.
Dosihmal še ni nobeden toliko krajcarjev pr sumnem društvu videl, kolikor  so mu   obetali narjev. Nekateri so bogastvo pričakovali in mist bo denar pri okni priletel, ali — žali Bog — fali so se!
Te obljube so se le storile,   da bi  ljudi 1
privabili, zdaj pa vsakega greva, da je pristopil
že udje večidel izstopajo.   Navadno   kupijo  za
I 10 goldinarjev blaga, za toliko, kolikor so  vst<
a y veliki nevarnosti. Ker se je deklica zbala kazni, Jla več domov, ampak se potepala pri raznih solnih kmečkih ljudeh. Neka soseda, pri kateri je [lica med tem služila, poslala jo je 29. aprila do-jr po svojo delavsko knjižico. Deklice pa ni bilo S nazaj, pač pa sta jo kamnosek Jane in Marjeta Janik videk G'. maja 1. 1. blizo njunega poslopja Mi tavati. Ze 26. aprila oglasil se je oče de-Ee pri žandarmerijskem stražovodji na Ptujski a in naznanil, da se je njegova hčer zgubila. ijsko okr. glavarstvo dalo je vsled tega naznila, uico iskati. Meseca junija bralo se je v časniku, se je neka okoli 12 let stara deklica našla v neki feriji pri Spilfeldu mrtva, se obducirala in pokola. na kar je šel Bratuša tje, rekel, da je to njegov rok in vzel ono obleko seboj. Letos, šele v marcu je dognalo, da je tista v Spilfeldu najdena deklica I dragih starišev. ki je vsled sumljivih razmer ifla smrt. Ker je žandarm od Sv. Trojice pri Sv. lartu vedel, da je Bratuša obleko one deklice seboj L naročil je žandarmeriji na Ptujski Gori, naj se kušu ona obleka odvzame. Stvar začela se je fejna novo raziskovati. Žandarm Leskovar iz Ptujske p podal se je v hišo Bratuša, vzel ono obleko in [poslal sodniji v ev. Lenart, kjer se je ob enem iti. v Spilfeldu mrtvo najdene deklice v preisko-(Inem zaporu nahajala in ki je priznala, da je ta fcka njene hčere. Bratuša bil je torej vsled teh pkavanj povabljen 1(>. aprila 1901 k sodniji v pbor kot priča, ter se zaradi tega oglasil pri žan-Inariji na Ptujski Gori vprašaje, če li naj gre aH ■v Maribor kot priča k sodniji. Ko se mu je tam tlo. da mora vsekakor iti, je rekel: nHvala Bogu, t se mi pri tej stvari nič zgoditi ne more". — To, feuševo obnašanje postalo je žandarmu sumljivo, in Sel ga je natančneje zasledovati. Šel je 20. aprila p k njemu, ga spraševal o oni obleki in ker se Bratuša pri izpovedbi zapletel, ga je na lastno od-fernost aretiral. Ko je namreč tudi hišo preskoval, pel je v kišti obleko, na katerej so se še poznali Bovi krvi.
■^gg^JJia-LLX-J^egggggM    I M.     I HULLO-----UJMg^Wg-
Kali, potem pa vržejo družbene bukvice na mizo
■rečejo:
I .Jaz nočem več vaš ud biti."
I Kakor zapuščajo podgane ladjo preden pogrezne,
■se tudi zdaj pri konsumnih društvih godi. V kratkem
pri nekem konsnmnem društvu   pomagači  in   po-
■avka izstopili   in   sami  za se ustanovili trgovino.
■Zakaj?
■ Ker nočejo pri propasti (konkursu), ki je ne-Bbna, pričujoči biti.
■ Trgovci imajo itak med seboj kupčijsko tekmo-tje. pogajanje in boj, tako da že izučeni trgovec Kaj izhaja.
■Celo sposoben, res zmožen trgovec, ki se je 4 ali Ht učil in potem še v 10 do 20 letih kot trgovski ■ocnik izkušenost pridobil za svoj nevarni stan, ■omaj v sedanjih časih preživi. Tukaj dela samo
ftlava. če sta dva v družbi, že ne gre več tako.
Bratuša se je nato prestrašil ter priznal svoje zločinstvo. Pred sodnikom je izpovedal, da je šel 12. maja 1900 v hosto listje grabit, tam našel svojo hčer onemoglo od lakote na tleh, jo po koncu postavil, a ker ni mogla ga ubogati in za njim iti, jo je zgrabil z obema rokoma za vrat, jo nekaj minut tiščal, potem spustil, in hčer je bila mrtva. Potem jo zagrnil z listjem in zemljo, ter šel domov. Doma je svoji ženi povedal kaj* je storil, katera pa je bila s tem tudi zadovoljna. Po posvetovanju vrnil se je zvečer v gozd, prinesel mrliča domov, ga položil za peč in do nagega slekeL Najprvo odrezal je deklici z nožem za kruh rezati glavo, iz katere je porezal lase, da ne bi v peči delali smrad, potem noge pri kolenih. A ker kosti ni mogel prerezati, je vzel sekiro in jih ž njo presekal. Vse kose metal je posamično v peč na ogenj. Potem prerezal je truplo Čez hrbtišče navzdol. Želodec in čreva je spraznil, da bi mu ne po-vrzočalo v peči smradu. Naredil je torej iz trupla pet kosov. Ko se je vse to v peči Žgalo, domislil se je, da je bral knjigo „Avstralija in nje otoki" kjer je popisano, da divjaki jejo človeško meso. Odrezal je potem kos plečeta svoje izstradane hčere, ter ga dal na lončenem krožniku v peč da se je speklo in groza — ko se mu je zdelo, da je že pečeno, ga je tudi jedel. Njegova žena je izpovedala, da tega ni videla, on pa pravi, da je ona tudi to mogla opaziti. Bratuša je izpovedal, da mu je njegova žena tudi pomagala pri razmesarjenju trupla, kar pa ona taji. Pred sodnikom v Ptuju ona ni hotela ničesar priznati, in še celo, ko je Bratuša ob njeni prisotnosti vse priznal, je rekla: „Pač ma noro pamet, pa je obstal, jaz pa že ne obstanem, če oni tu glavo proč odrežejo, saj nikdo ni videl". — Vse okolščine pa govorijo, da je vse resnično, kakor je izpovedal Bratuša. — Ta žena, satan v človeški podobi, je od konca vse tajila, a pozneje je deloma svoje dejanje priznala. Vse to, za kar nimamo sposobnih besed, vršilo je od osme ure zvečer, do blizu tretje ure zjutraj. Po svem tem sta šla spat, in vstala, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Bratušekov   10 letni sinček je tudi pričal proti svo-
Pri konsumnem društvu jih je pa 10, 20 glav, vsaka ima druge misli in druge želje, a nobeden izkušenosti in zmožnosti.
Kako lahko se trgovec zakoplje, če pravega blaga ne naroČi. Ne more ga prodati. Koliko ložje zabrede konsumno društvo, ki nima za takšno opravilo potrebnega znanja. Prej ali slej sledi gotovo polom in škoda.
Glejte, izkušen in razumen kmet mora pri poljedelstvu hlapcu vedno za petami biti, da se vse delo dobro in točno opravi. Pri konsumnem društvu pa kmet za veliko tisočakov dober stoji, a se mora na mlade ljudi zanašati, kteri so v tej stvari neizkušeni.
Večina konsumnih društev ima vodje in pomočnike, ki so že imeli sami zase trgovino in so zavolj nevednosti  ali zapravljivosti  prišli na  boben.
_ 4 —
jim stariŠem in marsikaj grozovitega izpovedal. Porotna razprava trajala je do desete ure zvečer. Franz Bratuša poslušal je celo obravnavo hladnokrvno. Porotniki spoznali so ga enoglasno krivim umora. Bratuša obsojen je t smrt na vislice, njegova žena pa na tri leta težke ječe.
Od Sv. Urbana pri Ptuji. Že zopet ga koža srbi, tistega »fanta iz župnije (šča?) urbanske", kakor kaže dopis v „Slov. Gospodarju41 od 30. maja. Pred tremi meseci obljubil je ta »fant" v nGospodarju", da bode že še pisal kaj o Urbančanih i. t. d. ali ker ga je vrli „Štajerc" takoj za žilo potipal in ga pošteno okrcal ni se upal ta junak cele tri mesece iz svojega brloga. Ta junaška srajca pa se tudi sedaj ni upala pisati o urbanskih fantih, ker oni bi mu že krepko odgovorili, ampak spravil se je mimogrede na nŠta-jerčeve" naročnike in na „ Štajerca samega. Ta laži-fant pravi, da tudi tukaj par kmetov bere „Štajerca"; ta pa je bosa, ker resnica je, da se tudi tukaj prebira „ŠtajeTca"najmanje desetkrat več kakor „Gospodarja" ali njegovega Bmladega". Pritožuje se dalje, da se tukaj ljndje na „ Štajerca" naročujejo in to bolj zaradi njegove nizke cene kako neumne vsebine. Jaz pa pravim in za menoj vsi drugi, da mi se pa na „Gospodarja" in njegovega „mladega", bolj zaradi njegove neumne vsebine, kakor pa zaradi visoke cene nočemo naročiti. Res je sicer, da je »Gospodarjev" ta „mladi" za dva groša ceneji kakor „Štajerc", ali zato pa je BŠtajercB trikrat večji kakor ta „mladi". — Pa trdo kožo ima „Gospodarjev" dopisnik tudi, ker se ga tiste bombe prijele niso, ko mn jih je „Stajercu v svoji 6. številki v obliki zgodovinske morale in  narodnosti okoli
In od takih ljudij naj udje konsumnih društev pričakujejo, da jim bodo pomagali?
Kdor zase dobro gospodariti ne zna, bo še veliko manj  znal za vas gospodariti.
Neizvedenim, neizkušenim, mlečezobim fantom in tu in tam tudi dekletom izroči konzumno društvo svoje premoženje, to je premoženje vseh udov in udov naj ne bo strah, da pridejo v nesrečo?
Konsumna društva morajo iz druge in iz tretje roke nakupovali blago, vsaka roka pa hoče imeti svoj dobiček in se skuša le slabega blaga iznebiti. Da kon-sumnim društvom takšno blago večjidel ostane, to je gotovo. Zatem pridejo plačila in stiska za denar. In kaj je konec temn?
Krida, velika škoda in jok!
Veliki trgovci z mešanim blagom se preskrbijo z dobrim in trpežnim blagom iz prvih fabrik ali tovarn. Konsumnim društvom pa tovarne sploh ne prodajajo. To pa zategadelj, ker vidijo, da kmet nima nobenega dobička od konsumnega društva temveč le voditelji, ki so večinoma tako lakomni na denar, da vsako besedo in vsako stopinjo drago računijo.
Tisti, ki kmeta v konsumna društva zapeljujejo in ga šiloma v zgubo spravljajo, ga nočejo poznati, kadar pride v potrebo ali v nesrečo, še manj pa komu pomagajo.
(Konec prihodnjič.)
urbanjskega vodnjaka tako krepko v obraz  lučaji
Lažifant urbanjski pa s svojo moralo  ni samo I
tičen, ampak tudi nerazsoden. On piše dalje: ?H
pošten kristjan   in   Slovenec   si   ga   („Stajercaii'.i
bode naročeval.   Navedem   tukaj   naj le eden <iH
katerega sem ravno bral v štev.  10  »Štajerca" H
niste štorih smrten greh,   ker ste ga brali?  Op tal*
Tamkaj   piše  ta   nemškutar  o sijajnem pogrebuH
ki je te dni neki   Stelli   Miller   poginol.   Dala ju
pokopati v svileni srajci in   v   rakvi,   ki   je   biiH
mahagonskega lesa ter obita z zlatom.   ŽalostmH
račnico je igral na klavirju slaven  virtuoz. Poj^»G
bil  sijajen,  več  kočij  se je  peljalo  za  psom.   mafl
je samo duhovnik,  ki  je povabilo   odklonil.   Mil
da vsak pri svoji pameti zna, da se  „Štajerc     !
očitoma norčuje iz namestnika božjega. Ali ni toH
ko preveč za kristjana, da bi mogel takšne neunnl
brati."   Tako.    le   počakaj  malo.    ljubi gospodski H
videl   boš.   kako   si   se   sam   čelestnil   po ustihH
Upam, da nisi tako neumen,   da  ne bi poznal I
..Slovenca",   ki  izhaja v   Ljubljani,   če ga znabitiM
ne bereš,   in ki   je  bratec   ..Slov.  Gospodarja" ifl
se dela mogoče še bolj pobožnega kakor  „XašdH
ali  „Slov.  Gospodar, o katerem se pravi, da gal
gira   celo   Sušteršič-ev   sv.  duh,   pišejo vaul
duhovniki.  Glej,  »Slovenec" je pisal v pondelek m
nija t. 1. v svojem fanatizmu sledeče:   „A 1 i  bodi
D a  Slovenskem  s kurji m  p e r j e m mafl
j e z o v e  i a z M o j z e s o v o p a 1 i c o n a K rfl
odpirali studence?"   »Slovenec41  se  tu ol
norca dela iz Mojzesove palice, toraj iz čudeža, ifl
po svetem pismu potrjen   in   vsled tega vzvišen I
vsak dvom. Težko si je misliti večjega norčevanja, ki
da se   čudodelna   moč   Mojzesove   palice   postavil
isto vrsto s  kurjim perjem.   To   „ Slo vence vo" nfl
neprostovoljno   priznanje,   da   ima   kurje   perje ■
mor kakor Mojzesova   palica,   si moramo   za  sil
ko bodejo  »Slovenec",  »Gospodar,,   in   »Naš   dool
..Štajercu"   zopet   pisali,    tla   se  on   iz   božjih  obnl
norčuje,  zapomniti.  No,  ti   pobožni  fantek,   kaj«
k vsemu temu? Ako tedaj kaj takega, kakor preji
njeno, pišejo duhovniki v svoj list iz svojega nagiba,!
zamoreš ti potem »Štajercu", ki praviš, da je libenl
očitati   prezbožnost,   četudi   je   on   to   notico ll
drugih časnikov povzel. Ker te pa zavoljo one nI
o sijajnem pasjem pogrebu koža toliko srbi, se nI
preveč ne čohaj,   ampak   pojdi   k   gospodični  Si
Miller v Ithako, pa boš zvedel, da tisti duhovniki
je povabilo za psom Fidoin odklonil, ni bil krš&l
duhovnik ,    ampak    duhovnik    divjaških     Ciilukal
katerega so Angležem za  » muster"  poslali  Buril
Sv.  Urban, tri mesece pred kozoprsl
Gospodarček pripoveduje v svoji   zadnji štel
da ho trgovci, kateri kmeta, ko pride k njim kupi
sicer prijazno pozdravijo s sladkimi besedami:  .»
kaj pa bo dobrega?"  Drugači pa nam  za hrbtaml
kažejo   in   nas   imenujejo  »bindišer troti."   Mil
kaj  takega  nismo  še nikoli slišali, ali, ako „G<I
darček"  po  domače »Naš Dom"  to pripoveduje, I
že res biti.   Mi   bodemo   našim   bralcem   dokazali!
Is kmeti tudi resnično držimo in ne tako s trgovci, »r^Gospodarček" lažnjivo trdi. Mi tedaj tem potom luno in zahtevamo od urednika »Našega Doma" ■onasa, da nam imena tistih malopridnih trgovcev Imije. da bodemo potem tudi mi naše bralce pred Krni trgovci svarili, in da bodejo potem naši bralci Beli, kateri trgovci slovenskega kmeta zasramujejo Bdajo. Ako pa nam g. Jonas imena tistih Btcev ne imenuje; potem je on sam so-■žnik kmetskega stanu, lažnik in slepar. ftspodarček"! ven torej z imeni kmečkih Bažnikov.
I „GospodarČek" se jezi čez našo pripovedko »Hofrat Kovic   pred   nebeškimi   vratmi"   ker  tam   stoji:   V Bkadilni kamri, zraven nebeških vrat sedi sv. Peter ■obrovoljno kadi iz svoje fajfice ter prebira »Stala''. .,Gospodarček" je torej čisto zdivjal in misli: len pošten človek  ne bere »Štajerca", velikomanj ■ sv. Peter.   — No, mi  smo od konca sami mi-Bria  bi  bilo bolje  zapisati   mesto  »Štajerca", — ■podarja", kajti   gospodje   duhovniki,   in   k   tem k tudi  sv.   Peter, berejo vsekakor rajši  »Gospo-I,kakor BŠtajerca". Ali mi si tega nismo dopasti ili,   , Gospodar"    razsrja   ljudstvo   preveč, psuje sobno in ščuva enega proti drugemu, mesto da bi uiski  rekel:   »Otroci   ljubite se med seboj!" pa saj  je mogoče, da  tudi   na  onem svetu   go-je duhovniki bereje »Gospodarja", ali to so gotovo i tisti, ki se  pečejo v peklu, kajti, da tudi cluhov-pridejo v pekel, to nam je povedal nek vrl mi-lar pred   dvema   mesecama   pri   sv.   Marku   pri d. On je   celo  rekel, da je pekel s slabimi   du-niki   potlakan   (poflaštran).   Sv.   Peter   pa   bere Ijen-a"    gotovo    rajši    kakor    »Gospodarja",   ker ■jen" napeljava ljudstvo   k slogi in ljubezni, hu-Bikom pa stopa za vrat.
I Iz Šmarja pri Jelšah nam piše kmetski fant: Pre-
■ mi »Štajerc!"   Tudi pri nas v našem Šmarju in.
lici berimo   »Štajerca" v ogromnem številu. Zakaj
lad i beremo, ne bom natanko opisoval, kajti vsak,
H le enkrat bere ta list,   spozna   takoj   njegove
B lastnosti,    oči    se   razsojevati    ter    spozna
Belja    in    boritelja    za    kmetski    stan,     in    to
■m zadostuje.   Ako nas   tedaj  ta list  brani,   uči
Bnstrašljivo zastopa,   dolžni  smo se ga hvaležno
■iti. — Pa   kakor je   sploh navada,   da   vsakdo,
Bdi še najpopolnejši, ima sovražnike (še Bog vsem
Im ne vstreže),   tako se   nahajajo   nekateri   tudi
las. ki jih zavoljo tega lista precej glava boli, v
Bo se jim naša večina pošteno smeji. Ali pustimo
B strani, bo že morebiti   drugokrat   prav prišlo.
Bedaj naj vam pa, dragi  »Štajerčevi" bralci,   na-
Km iz lastne izkušnje malo prigodbico, katero sem
Bratkem   doživel:   Bilo je v   pretečenem tednu
Ba prijaznega večera, ko smo bili, od velike vro-
Bd napornega   dela utrujeni,   zbrani   pod   vaško
Bantjc in dekleta, vaški kmetje kot narodni ko-
Bi in tudi njih ljube Ženice. Prebirali smo »Šta-
I, zajemali iz njega lepih, koristnih nam naukov.
Bključbi zašel je tudi ta večer k nam neki ne-
povabljeni gost. Skraja se nikdo ni zanimal za njega, ali dalje ko je šlo, večjo pozornost smo obračali na tega že ostarelega možuna, ker vsiljeval nam se je, kakor da bi hotel pri nas prenočiti. Prašali smo ga: odkod pa „brate!" odgovoril nam je, da pride iz Maribora, da vsak teden roma po svetu, da je že preživel britke izkušnje, ja, celo ustil se je. da je tudi on naš prijatelj, da je kršen na naše ime, samo da ga ljudje zdaj že kot „starčka" hočejo prebirmati, in da je to pot vzel svojega novorojenega »sinčka" seboj, da bi se mn on pomagal boriti proti sovražnemu svetu, kajti da njega že preveč poznajo kakor na sejmu starega »mešetarja* in mu že nečejo nič več verjeti. Pazno smo se tedaj ozrli po njegovem „sin-čeku" katerega je »ta stari" tako skrbno skrival za svoj luknjičasti plajš. Takoj hitro smo zvedeli od njega njegove zvijačne načrte in ga mahoma spoznali, posebno ko je začel po volčje napadati nam dragi list »Štajerca", spoznali, da je jako podoben »ta staremu", samo siromaček mali je še zelo majhen in prav nič izkušen. Boljše bi mu bilo, da bi bil še vsaj nekaj časa ostal v Mariboru pri svojih roditeljih in vzgojiteljih, da bi ga Še z mlekom redili, ga še malo »poajčkali" in mu v glavico majčkino modrosti vtepli. Kako se bo le sirotek boril, med že toliko izkušenem svetom! saj ni nič večji, kakor da bi kak brivec svojo britev po njemu obrisal. Besede ima res precej hinavske in puntarske, in njegove novosti so že stare ter od plesnobe čisto kosmate. Posebno piko ima na nas fante, ponuja in prilizuje se nam kakor petelin kuri. Hode, da bi mi ostali vedno tepci. Kakor sprevidimo, bi mu najljubše bilo, da bi še slovenskega jezika ne znali, velikomanj pa še katerega drugega. No, že samo pri vojaščini bi se mu prav lepo zahvalili. Pravi, da bo nas napeljeval k varčnosti i. t. d. Lej ga, še te clrob-tince črnega kruha nam ne privošči in misli, da bi še to svojim ustom pritrgali in hranili za njegovo nikoli . . . bisago. Pravi, da nam bo kazal skrivne sovražnike (niste tisti sami ?) ki nas hočejo preslepiti. Oh »striček mali", hočeš biti učenejši od nas, pa ne bo šlo, prav nič ne bo zaslužka pri nas, predobro poznamo tvojiga »ta stariga" kaj je on za en stric. Nas le pri miru pusti, mi se ne damo nič plavšati, in kadar boš zopet privandral, glej da ti ne bo treba kakega kozjanskega zdravnika, kakor je g. Jankovič, da bi ti nšesa makari zastonj obvezoval, kajti, nad katerim mi zlijemo svojo jezo, temu ni več pomagati. Tako sem mu odgovoril. Kaj ne, dragi bralec, da sem mu jih dobro zasolil? In ako bi tudi ti naletel na ta dva mariborska popotnika, ki se imenujeta »Gospodar" in njegov sin »Gospodarček", jima pa tudi kako izvrstno kar s korajžo povej.
Pozdravim ... . n.....r.
Poslanec Žičkar in koleslji. Si. N. piše: »Slov.
Gospodar" razpisuje nagrado 100 kron tistemu, ki zamore pričati, da je poslanec Žičkar kdaj rekel, da se še kmetom zmeraj dobro godi, dokler se vozijo v kolesljih. Naj »Slov. Gospodar" položi 100 kron v roke kakemu naprednemu šentjurskemu kmetu, ker drugače ne verjamemo,   da bi jih  potem dobil tisti,
— 6
ki bode to spričal. Na „Gospodarjeve" baharije in obljube mi nič ne damo.
Konsumna društva na Štajerskem pokajo. Pri Sv. Emi v šmarskem sodnem okraju je župnik ustanovil konsumno društvo. To poka sedaj na vseh straneh. Ubogi kmetje, ki so udje tega društva, kako bodejo plačevali! Sodišče v Šmarju se neki Že bavi s tem konsumnim društvom.
Izpred sodišča. Dne 4. maja vršila se je pri mariborskem okrožnem sodišču porotna obravnava proti Janezu Brezniku, zidarskemu pomočniku iz Dobrove, zaradi težke telesne poškodbe. Obtoženec udaril je 4. marca ob 10." juri zvečer po kratkem prepiru Franca Pečovnika s kamnom po glavi tako, da je slednji moral v bolišnico. Breznika je sodišče obsodilo na 6 mesecev ječe in na plačilo 66 kron za bolečine in zamudo poškodovancu. — Dne 18. maja pa je bil obsojen pri okrajni sodniji v Mariboru Franc Pečovnik zaradi lahke telesne poškodbe na 14 dni zapora, ker je s steklenico udaril Janeza Breznika iz Dobrove; Janez Rajh od ondot pa na dva dni zapora, ker je vrgel Pečovnika na tla. Fantje, bodite pametni in varujte se slabe tovaršije, po kateri tako rada glava boli.
Iz Št. Ilja pod Gradičem. Gospod urednik! Tužnim srcem Vam poročam iz naše pamtiveka mirne doline. Živeli smo v slogi in ljubezni, zdaj pa so pri nas razmere vse drugačne. Za „purgamastra" vsiljuje se nam neka oseba, mi mu pravimo Korošec, kar pa menda ni, je morbiti Kranjc. In od kar je ta človek med nami, ga ni več miru in sloge ter ljubezni. To se je tudi pokazalo pri zadnji obč. volitvi. Razcepili smo se na dva tabora, iz česar je sledil le prepir, Korošec vendar dobil je le nekaj glasov od svojih pristašev, ki so menili: boter so našim otrokom in potem ne bi dali več pisanke. Še celo neki mesar iz Velenja dal mu je glas. — Mimogrede bodi še omenjeno, da je nekaj odbornikov v družbi z drugimi osebami pred nekaj tedni neslo Korošcu neko diplomo, Za skazano (ne skaženo?) mu čast, priredil je Korošec pojedino, katera je trajala pozno v noč. Pilo, jedlo in kadilo se je na debelo. Pekle so se gibanice in potvice, katere je slavitelj zamenjal za diplomo. Ena potvica našla se je drugi dan za nekim plotom, katero je najbrže eden povabljenec proč vrglel češ, tako malenkost pa res ne nesem ženi domu, ne, neboš Jaka. Ta pojedina pomenila je večinoma na zdajšno občinsko volitev, da bi s pomočjo njegovih privržencev vsaj enkrat za zaželjeno krmilo prijel, pa mi smo stari odbor večinoma izključili in volili novega, na kterega upamo, da mu bo za blagor občine več, kakor pa za Koroščeve gibanice in potvice. Mislimo, da kar se tiče Koroščeve diplome, se mu bode na onem svetu približno tako godilo, kakor horafu Lojkoviču z njegovimi medaljami. To se bo zopet nekdo jezil.                                       Št. Iljčan.
Iz Ljutomera. (Ogenj v cerkvi.) 7. junija okoli desete ure začelo je na dosedaj neznan način goreti v tukajšni farni cerkvi, kar bi skoraj grozne posledice imelo. Goreti začelo je pri orgijah in takoj je bil celi kor v plamenu.  Ljutomersko gasilno društvo
bilo je nemudoma na licu mesta. Naloga gasi bila je težavna in nevarna. Misliti si je vročino, je bila tako silna, da so se piščalke pri orgijah to Gorele so na koru že klopi in strop se je že vne Dva junuška požarnika, Arnosch in Luckner, pi reta ogenj, hitita na strop in iztrgata že goreče pfl ter jih vržeta doli. S tem je bila omejena najv nevarnost. Delo požarnikov bilo je dvojno ncvai ker se je vsled velike vročine lušil strop in vedno pa doli. Po poldrugournem napornem delu se je oj lokaliziral. Škode je okoli 1500 gl. Cerkev bil zavarovana.
Iz Teharjev. (Nekaj po volitvah.) Vsakovrstne; nike dobivamo v roke, pa kakor beremo, eden dragfl nasprotuje. Eden sam sebe hvali in drugega zanič— drugi pa zopet ravno tako dela. Katerega časnikafi bodemo mi kmetje držali dobro vemo; tistega nam ki se za kmeteki stan najbolj poteguje. Mi kmetje! ramo se svojega lastnega prepričanja držati.  Mi imafl vsekakor dosti skušnje, poznamo naše nasprotniki vemo kako se je   zdaj   pri naših   občinskih   voli godilo. Ravno tisti, ki se najbolj verni in pobožni] lajo, so pri volitvi take  zvijače   delali,   da   se čuditi, seveda imeli   so  dobre   pomagače.   Kolikd imeli volilcev, kateri niso imeli volilne pravice in l so v volilne liste  prišli,  tega ne  vemo,  pa tudi koliko je bilo takih, ki davke plačujejo in imajo lilno pravico,   pa niso  smeli   voliti,   ker   niso   bil volilnih listah zapisani:   seveda  tukaj   mislimo m naše stranke.   Koliko pa je bilo tudi takih, ki pla jejo veliko več davka, so bili v tretjem   razreda pisani, tisti pa ki manj, pa v drugem razredu. bil je tega kriv, ne vemo.   Najbolj čudno  pa je to, da so cel6 ranjki pooblastila dajali. — Naša stra( imela je veliko moč, ker naših volilcev bilo je dv več kot unih, pa smo  komaj   dva   odbornika   vej dobili.   Nasprotniki napravili so pivnico   ravno vratmi občinske pisarne,   tam pristregli   vsakega liha, mu listič iz rok vzeli in svojega dali, potemH kruglo pive pod nos porinili. Tako so nekatere zi tili, da so potem prav težko volih. — Pri naši strai dragi kmetje, pa nismo tako delali.   Imeli smo si nekaj pravičnih pooblastil, pa še tiste so nam ved zavrgli.   Pri naši stranki ni bilo nobene zvijače, se pa lahko prepričamo, katere stranke se nam je drži Kateri Človek pa je   poln   zvijač,   tistemu   ni   tn nigdar verjeti, naj  se še tako svetohlini. —   Kel je pisal v   ,,S1. Gospodarjn",   da   so Štorečani farni cerkvi fige kazali; to pa ni res, kazali  80 pa le tistim dolgojezičnim   klepetuljam,   katere nas zijale.   Mi ostanemo možbeseda. Mi hočemo nI cerkev staviti, čeravno smo nekateri možje pri vo propadli, Sedaj pravijo naši  nasprotniki,   da so testirali, da bi radi volitev ovrgli. Mi pa bi radi ve kaj bodo pri nas nepostavnega našli.   Naj   le pos sijo zavijati, mi jim pomo pa takrat  njihove zvij dokazali.   Če bi pa bila še   ena   volitev,   takrat bomo pač pot pokazali, čeravno nekateri  pravijo, ne grejo več na našo stran,   pa saj tisti se tudi daj niso naše stranke držali. Še general Laudon
Is svojo vojsko kamor hoče, mi ga ne potrebu-b. da bi nas osrečeval. Ko bi pa do drnge vo-re prišlo, do katere pride, ako mi hočemo, ne manj-M) bi nam volilcev. Konečno še neko pojasnilo: Neki I bil je na nekem volilnem shoda in držal govor, | se moramo hrabro in stanovitno vojskovati kakor ■don pri Belemgradu, pri volitvi pa je volil z na-btno stranko.
Zunanje novice.
I 4Vi leta star morilec je pač nekaj nečnvenega. i vendar živi na Dunaju fantek Fran Vanek, sin Ivljarja. ki je te dni s krivcem, črevljarskim nožem,
■ cesti zabodel dečka Schmidta, ker se- je z njim bi. Policija je morilca iskala tri dni. Morilec je spo-ika tajil, končno pa priznal, da je Schmidta res ■nil z nožem v trebnh, radi česar je ranjenec umrl. nek se je po umoru vse tri dni igral,  kakor bi se
■ bilo zgodilo nič, in tudi ni doma ničesar povedal. Igov brat, 13 let star deček, je v korekcijskem za-■u v Grulichu, ker je tudi lopov. Morilca radi ■gove starosti ni možno kaznovati. Dunajski listi Ko o prirojenem zločinskem instinktu v rodbini neka.
I Princezinja Chimay, ki živi že več let, ločena od ■jega soproga, s ciganom Rigom, je podedovala po Kem dedu več milijonov. Govori se o 15 milijonih. ■cesinja Chimay je živela zadnje čase v Aleksan-I. S svojim nečuvenim luksusom je zapravila make vse svoje imetje ter jo je sodišče zategadelj Kavilo pod kuratelo. Sedaj živi v Karlovih varih. im jo je našla vesela vest o veliki dedščini. Baje Iz njo poplačala vse svoje dolgove.
Nevesta — samomorilka. Dne 16. maja je sko-m blizu  Dunaja   v Dunav  20-letna   ženska v   beli ločni   obloki   ter   se utopila. Bila je nevesta, služ-ja Frančiška F.
Francoska Barbara Ubryk. V Poitiersu je bila nche Monnier 25 let zaprta v nikdar prezračeni osnaženi sobi, kjer se je skoraj čisto poživinila. roriti ne zna in udje so se ji skrivili in pohabili. ii duh je otopel. Zaprla sta jo mati in brat, stra-si klerikalec in monarhist. Zato bi radi potlačili zadevo. Ali zaman. Uradniki se ne dajo podati. Brat je sestro stražil, kadar pa ga ni bilo »a. jo je stražila dekla, ki je ubožico tudi pre-ala. Za svoje „zvesto službovanje" je bila dekla od ie — odlikovana! Brata barona so aretirali, ne-pico pa prepeljali v blaznico. Jack, razparalsc trebuhov. V Londonu se je iz-ra pojavil strašni morilec žensk, ki svojim žrtvam a trebuhe ter izginja potem brez sledu. Se nedavno našli neko prostitutko umorjeno z razparanim tre-lom, te dni pa zopet drugo, in sirer prav blizn štora prvega nmora, v neki gostilni. V soboto je la neka delavčeva žena, prostituciji udana vlačuga, lekim možem, ki je dejal, da je Rus, v neko go-do. ter se zaprla z njim v poseben kabinet. V so-Djih sobah   so   popivali   gostje. Nakrat   so   začuli
kričanje ženske, a se za to niso zmenili, ker so mislili, da kriči le za šalo. Drugega dne pa so našli natakarji mrtvo žensko s prerezanim telesom, „Rusa" pa ni bilo nikjer. V Londonu vlada med ženstvom velik strah.
Mož treh ž«n. Preteklo leto se je oženil uradnik električnega tramwaja v Budimpešti Ivan Pinter. Živel je par mesecev prav zadovoljno s svojo soprogo, toda nakrat se je oglasila pri soprogi neka gospa, ki je dejala, da je tudi žena istega Ivana Pinterja. Preiskava je dognala, da je imela dotična gospa prav; dognala, je pa tudi, da ima Pinter še tretjo ženo, katera mu je povila, že osem otrok. Sedaj so pa te tri Žene v velikem strahu, da se ne bi pojavila nakrat še kaka četrta in morda tudi peta soproga njih ljubeznivega možička.
Morilen mandat. Volilni okraj Pistoja je že par mesecev brez poslanca. Vsak poslanec je v teku 30. let vsaj dve leti po svoji izvolitvi umrl. Lani imeli so volilci dotičnega okraja kar trikrat zapored volitve, kajti vsi zapored izvoljeni trije poslanci so drug za drugim pomrli. Sedaj so omenjeni volilci Že od aprila meseca brez poslanca, ker nihče noče sprejeti mandata. Vsakdo se boji, da bi kot poslanec nagle smrti umrl.
Morilka lastnega otroka iz obupa. V Brnu je bila pred porotniki oproščena dninarica Fr. Kwasny radi umora otroka. Mož, pijanec, jo je zapustil in v največji bedi je rodila dete v najdeniščnici, Po porodu je bila brez strehe in kruha. V mrazu je begala sem ter tja in prenočevala v kanalu. Radi silnega mraza je zavila otroka v svoje krilo ter sama smr-zovala. To se je zgodilo več nočij zapored. Dne 2.3. februarja pa je sklenila, da otroka rajše umori, kakor da ga vidi umirati radi lakote in mraza. In res, v kanalu je prijela otroka za noge ter njegovo glavico tolkla ob zid tako dolgo, da je bil mrtev. Trupljo je zakopala v sneg. Dva dni nato so jo zaprli. Priznala je vse takoj.
Ljubimca vrgel skozi okno. V Genevi je vrgel neki postrežček iz III. nadstropja na cesto ljubimca svoje zaračenke. Ljubimec se je takoj ubil. To je tisti postrežček ki je po umoru cesarice Elizabete avstrijske zgrabil prvi morilca Lucchenija.
Roparski umor. Blizu Berolina se je izvršil te dni strahovit roparski umor. Na nekem polju so našli trupljo moža, kacih 40 metrov od trupla pa glavo! Truplo je imelo več ran, o morilcih pa ni doslej sledu.
Velikanski Šopek je dobila soproga predsednika Mac Kinleya v San Frančišku. Šopek je navezan na 39 črevljev dolg drog ter je sestavljen iz več tisoč najlepših cvetlic. Odrasel človek seže s svojim temenom do tja, kjer se cvetlice začenjajo.
100 oseb Ubitih. V Beirutu v Syriji se je podrl hotel, v katerem je prebivalo tudi 20 rodbin. Ubitih je bilo 100 oseb.
Anarhisti v Madridu. Razni listi poročajo, da sta dospela v Madrid dva anarhista, Španec in Poljak, da umorita mladega kralja in kraljico regentinjo. Vse ladje, ki  dohajajo iz Marseilla in  Genove, preiskuje
policija. Tndi na ministerskega predsednika je baje nameravan atentat. Policija je zaprla nekaj sumnji-vih oseb. Na kolodvorih in na meji so straže. V Madridu vlada velik strah za kraljevsko rodbino in za ministrstvo.
Galantni porotniki. V Parizu so porotniki oprostili neko Ameljo Rigaud, ki je slikarka. Ponarejala je bankovce lastnoročno s toliko spretnostjo, da jih ni razločiti od pravih. Rigaud je lepa. mlada in joka — krasno. Zato so jo ginjeni porotniki galantno oprostili.
Moritev Otrok. V Birminghamu so našli v neki kleti v zabojih 29 trupel umorjenih otrok. Sosedje so čali ponoči večkrat zabijanje zabojev ter so se zato pritožili. Neki otrok pa je pravil, da v hiši strašno smrdi. Policija je hišo preiskala ter našla 17 zabojev za milo, v njih pa trupla otrok, ki so širila grozen smrad. Trupla so morala biti že več tednov v kleti. Gospodinjo Knowles so zaprli.                  .      f
Natakarjem v New-Yorku se ne godi slabo. Napitnine baje ne sprejemajo, če jim je — nihče ne da, sicer pa prav radi! Na teden zasluži glavni natakar 100 dolarjev, ali na leto okoli 20.000 kron!
Stanovanje pod vodo. Grofica Montagne, katera se je navžila in naveličala vseh prijetnosti tega življenja, si je naročila pri neki znani tvrdki v Mar-seillu ladijo, ki se bo vozila pod vodo. Stanovala bo vedno v tem pamiku, kateri bode seveda • krasno opremljen, dolg bo 150 čevljev, širok pa 24 čevljev. Grofica bo imela krasen salon, v katerem bo hkratu tudi knjižnica, jedilnica, 2 spalnici, kopalnica, električna kuhinja in shramba. Vso ladijo bodo razsvetljevale električne svetilke. Ladija bo že kmalu gotova, in grofica namerava odpluti v njej prihodnjo zimo po sredozemskem morju proti grškim otokom. „Ta ladija bo moj dom", pravi baje večkrat grofica, no vprašanje je še, jeli se bodo vse mašinerije te komplicirane stavbe v praksi res dobro obnesle.
Umor ljubimca. V libercah na Češkem je ustrelil neki vojak s puško spremljevalca svoje ljubice, ko se je baš vračala s plesa. Na to je ustrelil ljubico, končno pa še sobe. Vsi trije so obležali mrtvi.
Čudna OSOda Častnika. Pred nekaterimi dnevi je izginil iz Prage bivši nadporočnik Josip Mariassy. Pred dobrimi 6 meseci je pustil častniško službo ter se oženil z neko rojakinjo, mlado in lepo Madjarko. V 6. mesecu pa mu je žena rodila otroka, in takrat šele je izvedel, da je njegova žena že pred poroko živela intimno z nekim brnskim tvorničarjem. Tvor-ničar svojega razmerja do Mariassyjeve žene ni tajil ter tudi priznal, da je oče otroka. Tvorničar je Ma-riassyju ponudil večjo svoto, ako mu dovoli, da je še nadalje — domač prijatelj. Častnik se je zategadelj ustrelil.
Zamorska godba. V Planenu na Saškem je zbujala lani godba zamorcev veliko zanimanja in navdušenja. Zamorci so igrali ognjevito in vztrajno, da jih je imelo rado vse. Zlasti ženstvo! Ko je godba odšla, so jo gostilničarji rotili,' naj letos gotovo zopet pride. In res, godba je letos prišla, ali policija jo je odslovila nemudoma, kajti bati se je bilo nemirov in
8 —
izgredov. V zadnjih treh mesecih se je namrecl Planenu in Denbenu narodilo več zamorskih oj katerih matere so ondotne omožene ženske. ŠkaJ je seveda velikanski. Zamorcev pa baje sedaj niti žena več ne marajo.
Nevaren morilec. V Varšavi so ujeli pred kratil nekega Feliksa Krasinskega, kateri je umoril in oroJ že več ljudi. Še ko so ga lovili na nekem vrtn,B je branil z revolverjem ter tako ustrelil dva polic™ agenta, potem je pobegnil; na poti je še nek« jako nevarno ranil z revolverjem. Ubežal je v vM prazno stanovanje v pritličju. Streljal bi bil še, al volver se ni hotel več izprožiti, Zato je skočil morili na dvorišče, odkoder je metal opeke na vse stral ter tako nevarno ranil hišnika dotične hiše. Šele 1 zervnemu častniku Skorposticikovu se je posreči da je zadel morilca; udaril ga je dvakrat s sabljo (j glavi ter ga ustrelil v trebuh. Krasinski je nevarl ranjen in leži, straži ga več policajev in policijsll agentov.
V zaboju Sta umrla. V Polannu sta koncem maj izginila dva, 10 in 12 let stara dečka brez sledu. I dni pa so ju našli mrtva v zaboju nekega skladiša Dečka sta se igrala, zlezla v zaboj, čegar pokrovi se je zaprl tako, da ga nista mogla odpreti več. Gj tovo sta dolgo klicala na pomoč, toda zabojeve deal so bile tako debele, da ju ni cul nihče. Tako J umrla v zaboja. Menda sta se zadušila.
Dvojen umor. Kakor javljajo iz Saganova v Gi liciji, je dejal 5. junija neki lamošnji mesarski i močnik Palka, da mora na vsak način umoriti kakel zida. In res je porinil opoldan mesarskemu mojsll Balisnu nož v srce; prav tako je umoril takoj na tudi njegovo ženo. Oba sta takoj umrla; morilca p so zaprli.
Nesrečna mati. V Castagnaru je šla neka ki naznanit policiji, da se ji je izgubil pet let star otri katerega je iskala dva dni brez vspeha. Med tem« spala doma 12 letni sin in 18 mesecev stara deklia Ko se je mati vrnila s policije domov, je našla hčeri vso opečeno. Otrok je umrl kmalu. Takoj nato pai našli izgubljenega otroka utopljenega v vodnjaku.
Skesan grešnik. Mitninski urad v Newyorko j dobil nedavno sledeče pismo; „Nekoč nisem plaa določene carinske pristojbine na zlate ure, katera znašala 50 dolarjev. Ker me je zapekla vest, va pošiljam tu 5 dolarjev na račun. Kakor hitro sel iznova vzbudi vest, boste že zopet kaj culi o meni Podpisa pa seveda ni bilo.
Zvesta ljubezen. V mestu Hodolice na Češkei sta umrla nedavno istega dne, skoro v istem času i konca Anton in Ana Pecej. Mož bil star 84 1^ žena   pa 81.   Živela sta skupaj srečno 51 let.
Gospodarske stvari. Nekoliko besed o paši in o zeleni klaji.
(Konce.)
Zatorej moremo reči, da ima oboje nekaj ug< nega, a tudi nekaj   neugodnega,   namreč zgajanje pašnike in zadrževanje živine po hlevih. Kdor pa
krav presodi, bode priznaval, da se nezgode po pašnikih jajo mnogo laže skrčiti in zmanjšati. Vremenskim iz-jremembam se privadi sleharno živinče polagoma ter loeiane zanje manj občutljivo. Kdor vrlo pazi, odvračal kode uspešno tudi vsakojake bolezni, ktere živali na-radno dobivajo na paši: vsaj njih število lahko skrčimo.
Z ozirom na vzrejo, zlasti plemenske in vprežne Kvine, ima paša veliko prednost mimo klaje v hlevu, pr je v takih slučajih najprej gledati na prirodi primerno rast in ugodno krmljenje mlade živine. Polaganje jo hlevih pa ima zopet drugih prednostij; živali dodajo hrane enakomerno in določeno množino, česar aa paši ni. pa tudi biti ne more.
Rekli smo, da moremo preteče nezgode na paši odvračati. Isto je mogoče tudi pri polaganju po hlevih, jko živino vsak dan za nekoliko ur gonimo na piano. Joda v to svrho ne rabimo ograjenih gnojišč, ampak wbiramo prazne travnike in lepe pašnike. Ako sedaj timer jamo prednosti in hibe našnikov s polaganjem n hlevih, moremo reči, da oboje utegne ob svojem lasu biti koristno, ako se sploh vestno in pazno po-ftopa in ravna,
Po pašnikah ne smemo vsega prepuščati prirodi, ttnpak moramo tudi sami gledati, da zabranimo sle-krno škodo, kolikor je človeku mogoče. Vender rao-Bmo paziti tudi pri klaji, da živina ni neprestano piklenjena k jaslim, ampak da včasih pride na piano I se tod sprehodi.
Kje pa moremo, kar je potrebno, laže oskrbeti, ali la pašnikih ali v hlevih, to je odvisno od gospodarskih [umor in posebnostij, ki so zelo različne. Ponekod na |rimer kaže vsekakor živino goniti na pašnike, ker je Ho lahko mogoče. Drugod pa kaže ravno nasprotno, jmreč polagati v hlevih. Za vzrejo sodijo sploh in ajprej pašniki, tudi svinje so tako veliko zdravejše, i še kravam molznicam ugaja paša, če se rabijo za prežno živino; vsaj poleg klaje naj se jim včasihpri-te kaj paše.
Pri polaganju v hlevih je treba skrbeti, da je ^Derom zadosti zelene krme, pa tudi slame. Te je zelo reba. Slama odvrača nezgode, ki rade zadevajo živino Ira zmerom stoji v hlevih. Z njo uravnavamo hra-lilnp snovi, ki se nahajajo v zeleni krmi, da ne ško-mejo. Sploh slama pomaga žival ohraniti zdravo, Isti pa, kadar prehaja od suhe klaje na zeleno in p zelene na suho; vsaj skozi 14 dnij naj se tedaj »dno in pazno postopa. V to svrho priporočamo hmo in zeleno krmo skupaj rezati, ali zjutraj in zvečer hsti slamo. Sveža zelena krma naj se pripravlja samo a eden dan naprej; bolje pa je nakositi vsak dan po ■krat, in sicer zjutraj uro po solčnem vzhodu in »Ser. predno pade rosa.
Nadalje svetujejo zeleno krmo hraniti po hladnih kstorih, kamor ne sije solnce. V prevelikih kupih Iva ne sme ležati, sicer se greje in zvene. Ako je I že ngreta in vela, jo je treba razgrniti in poškropiti 7 vodo, da se shladi. Od dežja zmočeno travo pa jaze polagati le, če je pomešana s slamo. Nekteri imajo fcebno lesene stolice ali lese, narejene iz desek in 1 Vložena krma se ne ugreje kmalu in če je mokra
od dežja, odcedi se voda ter jo zatem zračni prepih hitreje suši. Kadar polagamo travo, je treba tudi paziti. da živino napajamo ob pravem času, namreč nekoliko časa poprej ali poznej, nikoli pa ne precej potem, ko smo položili sveže krme. Najbolje kaže pri govedih Čakati, da začnejo prežvekovati.
Velike previdnosti je treba, kadar polagamo mlado bujno travo ali deteljo. Držati se moramo trdno določenega časa za polaganje, da živali ne žro prehlastno. Polaga naj se večkrat, vender vselej zmerno, napaja malo ter pazno, in le ob pravem času. Trave rezati ni treba morebiti zaradi lažjega prebavljanja, ampak včasih le zato, da se bolje pomeša s slamo ali se preveč ne raztrosi, kar se godi zlasti tedaj, kadar so muhe sitne. Takisto pazno je treba živino goniti na pašnike, kar je pa včasih veliko teže, kakor če polagoma v hlevih. Pred vsem je treba skrbeti, da bode na pašnikih zmeraj dosti paše, ali pa vsaj druge krme pripravljene, kadar bi je zmanjkalo po njih.
Navadno pritisne takšno pomanjkanje sredi poletja in preneha Šele tedaj, ko je moči živino goniti na str-nišča, kar škoduje zlasti mlajšim živalim. Poprej so namreč gladovale, potem pa nagioma dobe mlade trave. Posebno škodljiva je rana paša spomladi, kadar je vsled dolge zime pošla krma, in pozna jesenska, da Še poberč vse do zadnje travice. Koder so torej pašniki nekaj časa prazni in popaseni, je treba skrbeti za drugo klajo. Dobro je, živalim, ki zahajajo na slabe pašnike, polagati nekaj oljnih tropin. Tudi slame bodi nekaj pripravljene, polagati jo kaže zjutraj in zvečer- To odvrača slabe nasledke, ki skoro vselej nastopijo, kadar dalj časa dežuje in so pašniki mokri, vlažni ali imajo po nizkih legah kislo krmo, ali kader pasejo po mladih, bujnih deteljiščih. Paziti je tudi treba, da se pravilno prehaja od polaganja po hlevih na nepretrgano gonjo na pašnike, da se za živali polagoma privadijo novi krmi in izpremenjenim vremenskim razmeram.
Posebno naj se pazi na odstavljeno mlado živino. Pitne vode ne sme manjkati živini po pašnikih, in veljajo o tem ista pravila, kakor pri polaganju sveže trave. Naposled bodi še omenjena rosna, mokra, zlasti pa s slano pokrita paša in sploh takšna, ktero je skvaril nočni mraz. Na takšno pašo ne smemo živine goniti tešče hitro iz toplega hleva, ker si prehladi želodec, dobi drisko, grižo, krave pa zvržejo. Na deteljišče in druge travnike živino goniti je najbolj nevarno kadar je po njih rosa, ker živali taka piča napihuje. Mnogo škodujejo tudi pašniki, kamor je živino treba daleč goniti, ali koder pomanjkuje pitne vode. Zlasti nevarni so ob veliki vročini in poletni suši. Mnogovrstne bolezni napadajo živino, pluča se vnemo aH zbole sluzene. Treba je torej skrbeti za senco, ker si živina odpočije zlasti opoldne.
Loterijske številke.
Trst, dne 1. junija: 11,    73,    3,    67,    35. Gradec dne $. junija: 4,    31,    68,    86,    52
— 10 —
_Š t" a j e r š k a
Kdor si želi naročili
79
osvežujoča pijača. Nepresegljiva zdravilna voda.
>■■■•>. -" ...ii ...........
•I borita, Iz ceinrxexita, |*
oglasi naj se ustineno ali pismeno pri JANEZ  F R A S-u,  zidarskem   mojstru
pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
i
Kdor namerava kupiti nagrobne kamene
naj obišče kamnoseško podjetje
J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a) ■•" tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novih nagrobnih kamenov TSg
po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. Najboljše dobavanje!                                                         Strogo solidna in lepa dela!
V hiši v   spodnji dravski ulici štev. 2 (Unterdraugasse)   v   Ptuju   proda   se   po   ceni
HflT    kompletna   uprava   za   špecerijsko _____________trgovino. ~3BS__________2u_
V najem se išče
prostor   za  malo   štacuno.   Ponudbe   pošiljati   so  na upravništvo BŠtajerca".                   238
Oznanilo.
Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru vršil se bode v času od 17 do vključno 22. junija poletni tečaj za vino-gradarstvo in sadjarstvo, razun tega pa tudi tečaj za viničarje, cestarje in sadjarje.
Prvi tečaj ima namen obiskovalcem poletna dela v vinogradu in sadonosniku, ter zatiranje raznib škodljivcev teoretično in praktično raztolmačiti. Drugi praktični tečaj za viničarje in sadjarje pa ima namen vdeležuike praktično v raznih potrebnih delih izvežbati, o tej priliki razloži se jim pa tudi vsako delo toliko kolikor je to namenu potrebno
Število obiskovalcev sadjarskega in vinarskega tečaja je z učitelji, ki so od deželnega šolskega sveta za to odločeni, omejeno, na 40. Tečaja za viničarje in sadjarje udeleži se pa lahko 20 oseb.
Viničarji, cestarji in sadjarji, ki niso poslani od njih posetnikov, občin ali druzih, ki se pa temveč sami za se, za svojo lastno posestvo tečaja udeleže in ki dokažejo s spričevalom od občine svojo potrebnost, dobe podporo.
Javiti se je treba do 10. junija pri podpisanem ravnateljstvu. 232 Maribor, maja 1901.
Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole.
V najem se da trgovina
na dobrem kraju brez konkurence. Vprašanja sprejem upravništvo  „ Štajerca".                  239
G. SCHMIDL-H
nasledniki v C e 1 j i
Rotovžka ulica I „zum Bischof Glavni trg 20!
ti-govina z suknenim, roKotvornim, platnenim, drobnim tkanim in nouošepim blagom.
Največja in najstarejša zaloga
šivalnih strojev in bicikelnov.
Obrazci se brezplacano   dopošiljajo in  vsem zunajnii naročilam najhitreje in po vsem vstreže.
iajfišje
(i lil c
J. FRISDLAENDEB
tvoraica strojev Dunaj   XX,   Dresdenerstrasse   46
specijalitett: *XXI  stroji  DOC*
grabljc, obratišea za travo, deteljo in žit
Košnja za poskusu jo! NB. V različnih krajih na Štajerskem vršile se bodejo mesecu juniju poskušnje s košnjo in podelim na vprašanje ri dotične naslove.
1 leto polna f/araneija. *^m
— 11 —
mestna
hranilnica
t> Celii.
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znaSalo je koncem leta K 8.833.56042.
3.  Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5Vs°/» nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi  oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.   Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun Štev. 807870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje.
6.   Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.     Kreditno in posojilno društvo c Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5l/s% nimi obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
<Ml: Siraneggef,
kamnoseški in stavbenski mojster^ v Mariboru, graška cesta
pri kolodvoru
priporoča svojo veliko zalog/o
nagrobnik spomenikov
iz vsakovrstnega marmora.
Izdelovanje   nagrobnih   kamnov   in   predelovanje   3 starih kamnov in napisov.                         ;
m    Zaloga   in   izdelovanje   mlinskih   kamnov  in      J <&                      kamnov in kamnov za šrmle.                   213«
Seiger~jeoa
| trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
miporoca svojo najveco zaloga molitvenih in Šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov,              20/f.
FRANC KOSI,
civilni vojaškim krojaški mojster v PTUJU
naznanja stem da se je iz dosedanjega stanovanja preselil v BUrgergasse Štv. 10 in svojo obrt dokaj povečal.
Ob enem se tudi nadalje priporoča cenjenemu občinstvu, visoko častiti duhovščini, slavnemu urad-ništvu za napravo
oblek za gospode in dečke, za izdelovanje uniform
po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi za prav obilen obisk.                                           216
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne  4.  maja;  dne   4.  junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28. oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi             ____
WC  konjski sejmi  "W
s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da cel6 inozemski
kupci.                                      *&
— 12
H. MORELLY
poprej Franc Petrowltsch
slikar« barvar in trgovina z barvami (farbami)
v Ptuji
naznanja slavnemu občinstvu,   da  se je   prestavil  iz
ogerske   ulice   (Ungarthorgasse)   k   veliki  cerkvi
Bahnhofgasse  št.  5  poleg gostilne g. Knaus-a
(Judennatzl)
in priporoča svojo obilno založeno zalogo
najboljših oljnatih, barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v  to stroko spadajoče stvari
vse frišno blago in po najnižji _______________ceni.___________  177
AMPIJ0N1 j^~
v največji izberi in po najnižjih cenah priporoča
W. BLANKE v PTUJU.
Naznanilo.
Ako želi kdo svoje stanovanje gospodarska poslopja, opravo, obleko, klajo, slamo, zrnje, vozove in živino dobro in po nizkej ceni zavarovati proti ognju, ta se naj oglasi pri
1. Rkgtlbauer-ju v Ptuji,
okrajni zastopnik dunajskega zavarovalnega društva, vrhovni zastop v 6ra4eu.
M«. Vsaka škoda se hitra in natančno izplača.
123
D
va kolarska pomočnika takoj sprejmem. Martin Rakuš,
kolaraki mojster v  Jurovcih,   pošla  Sv.  Vid
pri Ptuji.
235
223    Trgovski učenec
slovenskega in nemškega jezika vešč, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom na deželi pri g. Leop. Hofer-ju v Sv. Ilju pri Slovenjemgradcu. Prosilci z dežele imajo prednost.
Brata Uray
poprej M. Thurmann
usojata   se,   cenjeno   občinstvo   opo-    fij zarjati na
posebno znamenito zalogo strojev:
mlatilnic, vitel (kupje)
za rezanico, kakor tudi
travme, žekniftie sine,
stavbinske okove (Baubeschlage), pocinjeni železni pleh, strešna lepenka (Dachpappe), judendorfski roman- in port land -cement, cinasti pleh, motike in lopate najboljše vrste i. t. d. Vse to po izredno nizkih cenah.
Za izvrstno
kvaliteto najinih kos
prevzameva
v-saRo garancijo
in v slučaju,   da bi
imela   katera   kako
napako, jo
brez zadržka za-
zamenjeva.
Štev. 12627.
Vslcd dovoljenja c. kr. štajerskega namestništvn z dne 11. maja 1901, štev. 11496, se mestni občina Maribor proti opustitvi dosedaj obstoječih mesečnih in letnih živinskih sejmov podeli dovoljenje, da se smej mesto istih od sedaj naprej vsako drugo in četrto sredo vsakega  meseca eden živinski sejem vršiti.
Pade H kateri teh dnij na kak zapovedan praz-| nik, vrši se sejem na delavnik en dan poprej.
To se naznanja s pristavkom, da se bodejo ti novi sejmi že sedaj to je 12. in 2G. junija vršili.
Mestni   odbor  v Mariboru,   dne   30. maja 1901.
Zupan: Nagy.
»—«■—•■•■•■•■—■•■»■—■■■•■•■•■c—■•»
->—► Chief-Office: 48, Brixton-Road, London. SW. -<•—<—
■  —-------------------------------------------------------
Na   potovanje    naj    se vselej >-»»»>»•
A- Thierry-jev
balzam
seboj vzame, da Je za vse slučaje to navadno in vendar najbolj zane' sljivo, za vnanje in notranje bolečine najbolje zdravilo, pri roki. Pristen samo tedaj, ako je z zeleno nunsko- tovarniško varstveno znamko in z klobučkovim zatvorom /.vtisnjeno firmo: Edino pristno previden. — Dobi 86 V vsaki lekarni. S pošto franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za i krone. Steklenice na poskušnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu 1 krone 20 h, lekarna Adolf Thierry-ja v Pregradi pri  Rogaški Slatini.
— 13 —
C. kr. priv.
tovarna za cement
Trboveljske preraogokopue družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoanano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriliflioči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.. Centralni urad; Dunaj, III/3 Rennweg 5.          m
Pravo domače platno
|za rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga
Bratov Slavitsch v Ptuju
Wagplatz pri mostn.                        161
Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW.
A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo
najnovejše izvlečno mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito Čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno.
Dobiva se v vseh lekarnah.
S pošto franko 2 lončeka 3 krone 60 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Ogiblje  naj se ponarejanja   in pazi na  gornjo   na  vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko.                                        136
Učenec
Kari
Dobre ure in po ceni
letni pismeni garanciji, pr
flckermamt,
proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in   razpošilja
urar, trgovina 8 zlatnino,  srebernino  in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju.
Drtre nikelnaste remontoir-urt              Dobre pcndel-ure x bitjem ur od
od gl. 3.50 višje.                                   gl. 6.50 višje.
Dobre srtbernc retnontoir-ure od            Pristne   sreberne   verižice   od
gl. 5.60 višje.                                        gl. 1.20 višje.
Dobre praoe zlate remontoir-ure        Pristne sreberne poročne prstane,
od gl. 15.— višje.                                 par od gl. —.80 višje.
Dobre stenske ure z btjem                  nikclnaste ure,  budilke od  gl.
od gl. 2.60 višje.                                   2.— višje.
Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in do ceni.          14
Z24
iz dobre hiše in iz z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri firmi
Hnulcr RKlTEjt v Slov, Gradcu,
Brata Slawitsch
priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nšihmaschinen) po sledeči ceni:
Singer A.............70 K — h
Singer Medium...........90 „   —  „
Singer Titania..........     120  „   —   „
Ringschiffchen..........140  „   — „
Ringschiffchen za krojače.....180  „   —   „
Minerva A     ...........100   „   —  „
Minerva C za krojače.......160 „  — „
Howe C za krojače in čevljarje   .   .   .   . 90  „   —  „
Cylinder Elastik za čevljarje    ....     180 „   —   „
Deli  (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.    Cene po
pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno.   178
plugi i z j e k 1 a  na   4.re„u,
za travnike in mah. razdeljene  in diagonalne,
brane
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje ..AgriGOla".
stroji za košnjo in žetev, za ^a^0
grahlje za seno in žetevt za obračanje inrvc,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Prese za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za nadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja,
stroje za   re zanič o.
na   valjčkih    in  z   mazljivimi  tečaji, Jako lahko za goniti pri cimur se prihrani 40°/« moči.
Mline za debelo moko, reznice za   repo,
Najizvrstnejsi in priznano najboljši
i-.    2-.    3-   in        cf m II 70 m 11 tli t s   patentovanimi valjčnimi,   okroglimi SLI UJI Acl IlHclLlLI in mazljivimi tečaji na roko,   na vital in za na par.     *
Tritell (kupje)
Ustanovljene 1872.
YYYYYYYYYYYYYYYYYYYY
Najnovejši mlini za čiščenje žita   trijerji za roskanjc turške.
Samolvorne patentovane
brizgalnice za  pokonča-
vanje grenkulje in trtne
uši
„Syphonla".
prenosljive
štedilne peči,
parniM za krmo,
preše za seno in slamo
na roko,   pritrdljive in za
prepeljati,
kakor tudi   vse druge  poljedelske  stroje  izdeljuje garaulovano   po najnovejši in pripoznano najboljši napravi
Ph. Mayfarth & Co.
C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par.
Dunaj, lil   Taborstrasse št. 71.                   7S0 ***»»<*»>
Odlikovana s črez 450 zlatimi, arebernlml In bronastimi Svetinami na vseh veojlh razstavah.
llustrovani katalogi in mnoga priznenska pisma brezplatno — Zastopniki in predajalci se radi sprejmi.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
98
— 14 —
Vstanovljena leta
1862.
Čekovnemu računu št. 808051
pri c. kr. poš-
tno-hranilničnem
uradu,
vlad. drsa on eg amesk
Mestni denarni zavod.
i
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradca.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-
■i WM Ki HUM ■■ Bft
jočega posredovanja, istotako tudi 2a posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko.    ■■ Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Obccnje z
avst. ogersko banKo.
a
Ravnateljstvo.
R
azglas.
Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 19O0.
Letni sejmi:
(Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra.
Konjski in goveji sejmi: *UfelS
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemsi prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki me«
sec dva goveja in konjska sejma.

Svinjski sejmi: "IfcJ
Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
Tedenski sejmi;
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino.
Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine stavbenega   tesarskega
lesa, krajnikov, letev (lat)  trsnega kolja i. t. d.                   Žunan-
Mestni nrad v Ptnji.                                               j    Ornig.     |
— 15 —
r. nose Daizam
"^i^-------»j iz lekarne B. FBABNER-ja v Pra^Tjt
Prašiio domačo mazilo
je že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanie pospešujocega in milo odvajočega učinka.   Prenavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva  okrepčuje  in obdrzuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K. mala I K. DC Po pošti razpošilja se vsak dan. "90 Proti vpošiljatvi K 256 se poSlje velika steklenica in za K loO mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter
hladi.
V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako   se   vpošlje  naprej  gld.   1*58,   se   pošljejo 4/1   pušice,   ali   za
gld. 1-68 6/2 pušic, ali  za gld. 2;30 6/1  pušic, ali  za gld. 248 9/2
pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije.
H VARILO! Vsi deli anbalaže
\ imajo  zraven  stoječo po-
U stavno   deponovano   var^
stveno znamko.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu"
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Razpošilja  se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a,
v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav Uxa-tu ia pri g. Maks Leyrenju v Radgoni.         101
Pozor gospodarji!
„Gioria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre.
■■Gloria" začimbna krma /a govedo, pospešuje prebavljanje,  čisti  kri, zboljšuje in množi mleko.
■■Gloria"   prašek  za krmljenje in  pitanje
svinj,  povzročuje,  da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
,,Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5'— poslano iz Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. o kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22"— iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: V» kg 60 h, t kg 1 K, 5 kg K 4-—.
Rusko patentovano mazilo za usnje po '.', kg K 1*10, 1 kg K 2'—, 5 kg K 8.—.    •
Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1-40, 100 kg 24-—,
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug, Dunaj X.
W Občuje se slovenski. *W§  99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju in Franc Kupnik v Konjicah.
mešana trgovina &0^g^w^^ v najem
se odda vsled   družinskih   razmer in   proti ugodnimi pogoji. Trgovina je na dobrem prostoru in z blagom
dobro založena.
220
Kari  Spirkf  v Negovi pri Radgoni.
Pozor!
Pozor!
Za samoi zdelo vanje domaČega Icsiba rabi se »jedilni mnca". 31/, kg. te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig.   Kg. 70 kr.
DC" Za loiie preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr. j ta vsebina s 5 litri vode pomešana, da 5 litrov Izvrstnega domaČega je-siha
K. WOLF,   drogerija v Mariboru, Herrengasse štev. 17.
Pazi naj se ime flrme.
220
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-_____________________bati i. t. d.___________________*>
A d.  Hochegerja
glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil
(Marlenfelder Motoren- und Locomobllen-Fabrik)
Dunaj UIII/2 Josefstadterstrasse 64
nasproti postaje mestne železnice „Josefst&dterstrasse.u
Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom,
špriitom in plinom.
Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja m Schranza.
Uonilni stroški ene konjske moči za eno uro samo 4 do 6 vinarjev!!
SLU-danes
I Ceniki  brezplačno in  poštnine  pre il    t. :  - :  i. i  i i    /ii .!.__■:
rosto.
106
tyria b i c i k I ji (Fahrrader)
danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata
brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni.
Ceniki (Preiskourant) brezplačno.          204
— 16
152
Sezona 1901.                                                                                               Sezona 1901J
Salon za imenitne gospodske olbieke po meri,
najelegantnejšega kroja in zmernih cenah.
Leopold I£lein, l^Fojaš^i mojster, %. Igp. imetnik pFiuilegijaj
Vzorci zastonj in franko. Maribor, Tegetthoffstrasse Štv. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in frankj
Vnovič znižane  cene!
Use stroje za poljedelstvo*
Trijeiji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi.
Sušilnice za sadje In zelenjavo, škropilnice proti peronosporl.  Zboljšanj
sestav Vermorelov. Mehovi za žvepljanje trt Mlalilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav.   Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah* Stiskalnice za seno in slamo,   ter vse potrebne,   vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER, na Dunaju, ll2 Praterstrasse 49.
ceniki brezplačno!                 Pred ponarejanjem se le posebno treba poročati!
Zastopniki se iščejo!
147
Josef Gspaltl
zlatar,   srebrar,   optiker in   trgovina z urami v PTUJU 5N?****
priporoča svojo n a j večjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših in naj-solidnejših dragotin, zlatnine, srebrniue in blago k r isto f le kinežkega srebra, vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov^ tudi po zdrapniikib predpisih, stekla za brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter, zdravniške maksi-maltermometre, vodne vage (libelc),  Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, VSakOOTIint  klostcrncuburike P3flC  za
tekočine, za pino, žganje, moit itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih jpicarsKib žepnih ur, zlatih, srebrnih, tula in nikelnastih, samo dobrega izdelka najboljših firm in mark proti pečletni garanciji po najzmernejilb cenah. — Vsakovrstni
lišp, ure, stare srebrne in rimske bronaste denaric, starovino. pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur v popolno zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrže.                                                                                                                    219
Prodaja in prevzetje [
vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, esih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri
KARL ACKERMANN-U, urarju
trgovina   z   urami,   zlatnino,   srebraino   in   optičnim blagom v PtUJU v gledališkem poslopja.  182
Kot najlepša birmska darila priporoča
m o I i t v e n i k e
■i? ■:
veliko izbiro v najlepši vezi po najnižjih cenah
W. BLANKE v Ptuju
Glasni trg   •   •  «   «   •   Ungertnoraasse
nasproti mestne župne cerkre.                                   nasproti veljlci vojaJnici.
„Štajerc"
izhaja vsaki drugi četrtek,
prinese najnovejše novice in zastopa in«
rese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred s<
1 krono 20 vin. ali 60 kr.
10 izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s poi
vred. Naslov: „Upracitelj$tw Štajerca v Ptuju."

/Srkostavški učenec
(Setzerlehrlino)
nemškega in slovenskega jezika   zmožen, s zadostno šolsko brazbo se sprejme v knjigo-tiskarno               !
W. Blanke v Ptuju.
wmm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: VV. Blanke v Ptuju.