Od Triglava do Vardarja CENE RASTEJO, OSEBNI DOHODKI PADAJO - Po podat-kih zveznega zavoda za statistiko se v lanskih desetih mese-cih v primeFjavi z istim obdobjem v letu 1981 osebni dohodkt niso znižali zgolj v Vojvodini; medtem ko so BiH in Srbiji padli zaen odstotek, naHrvaškemin vSlovenijizatri, včrni gori in Makedoniji za štiri in na Kosovu za sedem odstotkov. Zani-mivo je seveda tudi to, da osebni dohodki (realni) upadajože tretje leto zapored in da so se tako v Sloveniji v zadnjih dveh letih znižali za 13 odstotkov. Hkrati s tem je pomembno tudi to, da je razkorak med najnižjimi in najvišjimi osebnimi do-hodki v Jugoslaviji čedalje manjši. • • • MODRI VLAK - Čeprav sklep še ni dokončen, kajti o tem so govorili le na seji koordinacijskega odbora za označevanje Titovega imena in dela pri mestni konferenci SZDL Zagreb, naj bi modri vlak, s katerim je pogostokrat potoval tovariš Tito, odslej vozil na progi med Kumrovcem in Zagrebom. Dogovorjeno je, da naj bi salone v modrem vlaku preuredili za razstavo o življenju in delu predsednika Tita. • • • ¦- BORZA DROBNEGA GOSPODARSTVA - O borzi slišimo zgolj takrat, kadar govorimo o poslovanju gospodarstva na Zahodu. Sedaj pa vse kaže, da bo borzo drobnega gospodar-stva prav kmalu dobila Ljubljana. Tako naj bi na Poljanskem nasipu ustanovili Poslovno informativni center drobnegago-spodarstva. Na tem kraju naj bi slovenska industrija in drobno gospodarstvo izmenjavala informacije, kaj kdo potre-buje oziroma kaj ponuja. V informativnem centru bo tudi stalna razstava izdelkov, ki bi jih industrija ponujala v izde-lavo zasebnikom ali enotam drobnega gospodarstva. Naj zapišemo še nekaj o začetnih težavah tega centra oziroma borze: podpisniki sprirazuma, s katerim bodo ustanovili cen-ter, bodo za začetek združili tri milijone dinarjev, še letos pa naj bi se borza začela sama vzdrževati. GOSPODARSKA STATISTIKA - Po dosedanjih ugotovi-tvah že 21 let jugoslovansko gospodarstvo ni doseglo tako pičlega povečanja blagovnega izvoza in 27 let jugoslovanski blagovni uvoz ni padel tako silovito kot lani. Tako je izvoz blaga narasel za 0,7 odstotka, uvoz blaga pa je bil v primer-javi z letom 1981 manjši za osem odstotkov. Lani je največ izvozila Srbija (26,6 odstotka), zatem Hrvaška (21,9) in Slove-nija (19,9 odstotka). Zanimivo je, da so več kot predlani izvozili v Sloveniji (za 2,7 odštotka), BiH in še Makedonija, medtem ko v drugih republikah oziroma pokrajinah blagov-nega izvoza niso povečali. Morda je ob drugih dokaj nerazve-seljivih podatkih bolj pomembno to, da je lani jugoslovanski izvoz na konvertibilne trge narasel za 2,7 odstotka in da so k temu pripomogle skoraj vse republike in pokrajini (razen Makedonije in Kosova). Naj povemo še, da je Slovenija ohra-nila vodilno vlogo v jugoslovanskem konvertibilnem izvozu. • • • ZNANOST V JUGOSLAVIJI - Predlani je bilo v Jugoslaviji približno 25 tisoč raziskovalcev in znanstvenikov. Ti so pora-bili približno 1,3 odstotka družbenega proizvoda, vendar je bil pri tem dosežen sorazmerno skromen napredek pri uvaja-nju novih in izpopolnjevanju že znanih tehnologij. Kljub temu, da je denarja tudi za razvoj raziskovalne dejavnosti vedno manj, bi lahko po sedanjih načrtih imeli pri nas do ieta 2000 nekako 40 tisoč znanstvenikov, kar bi pomenilo, tia bi za njihovo dejavnost porabili dva odstotka bruto družbenega proizvoda. - ' , • • • SLOVENCIVJLA-VojaškipoklicSlovencemmendanikoli ni bil preveč »pri roki« in to dokazujejo tudi zadnji podatki o zastopanosti Slovencev v vrstah naše armade. V prebivalstvu SFRJ so Slovenci zastopani z 8,2 odstotka, v JLA pa jih je glede na želje po enaki zastopanosti vseh narodov in naro-dnosti le 2,8 odstotka. Trenutno manjka 2500 slovenskih staeešin, kaže pa, da tudi v prihodnje ne bo bolje. • • • DRAŽJA TELEVIZIJSKA NAROČNINA - Slovenska sred-stva javnega obveščanja se žes nekaj časa srečujejo z mate-rialnimi problemi. Prav zaradi tega so se delegati skupščine RTV Ljubljana strinjali s predlagano podražitvijo naročnine za 60 dinarjev. Seveda so ob tem nekaj več povedali tudi o kakovosti RTV programov in ugotovili, da se je prav zaradi denarnih težav nekoliko poslabšal predvsem televizijski pro-gram, vendar so poudarili, da~je treba načrtovani program obdržati v planiranem obsegu. Hkrati so še povedali, da RTV res ponudi svoj programski načrt v javno razpravo vsako leto, toda zdi se, da se vsako leto ponavlja nekaj pripomb, ki pa jih kasneje nihče ne upošteva.