rošfno tekoči račun št.   24.   —   Conto corrente  con   la  posts).
Posamezna stevuka   au   stotink
Izhaja vsaJt pondel/nk
in četrtek ob 8. uri
~  predpoldne.   —
Stane za celo letolö L.,
zapo//efa8 L.,zaCetrt
'eta 4 I». Za inozemstvo
ce/o Jeto 30 L>.
/V*  narcSila  brez
d°poslane naročnine se
ne   oziramo.
Odgovorni urednik:
mmmti
števiika 34.        V Gorici v potiedeljek 30. aprila 1923.
Letnik VI.
flefrankirana tisma se
ne sprejemajo.  Oglasi
se računajo po dogovo-
ru in se p/ačajo vn apre/.
List    izdaja  konsorcij
nGO7l/8/(EST71AŽE"
Tisk. 5. Spazza/
v  Trstu.
Ctprava in Uredništvo:
u/ica Mameli 5.
(prej Scuole)
Kmet, organizirai se
tfu
.M"Ki shod, ki Mi» jf priredua;
Knietsko-delavska zvoza v Dornber-
^1, rodi svoje sadove. (ioriški vino-
'«jci se zavodajo svojega igospodar-
KK poldžaja in polagiajo temelje
sv°ji  staiiovsk.i  orgianizaciji.   V  Goru
'. so Je vrSilo napovedano    zborova-
.|Je   strokovnjakov  in  vmorejcev    in
^If'lal so jo načrt za obrambn.i    Ijoj
'^ega  kinotskega  ljudstva.   Temolj-
1 Kainoji strokovne onganizacije na-
°^t kin.pta vinoroj'Ca je  položen.
f^Holucijo,  ki  jili  jo  predlagal   dr.
'tt'znik in so hue onoglasno spreje-
e» vsdbujejo najbolj  življenske zah-
liasaga ksmetskega   ljudstva
Zato    Jill     dajemo    celi       deželi
in
na
o:
*}•) '/jC obstoječe vinorejske     zadru-
*y. naj  bi  so  združilo  v zvczo  viiio-
' jHki] i    /a.(lniig.   Zveza    vinorejskih
j    ruK iinoj svoj sodež v Gorici.  Vi-
]   rsk«'i zvoza  niaj  bi čimprej otvori-
a Posrodovalni  urad in  poskušoval-
!Co za vino. V ta namen n,aj bi sto-
')l!a v ,stik zaonkrat z Zadružino zve-
/° v Gorici.   Vinarska  zvoza  imj   bi
^Ätavila    v   ta    namrn     strokovno
°*. Za sesUivo pravil     Vin.    zvoze
^J se  napro.si    tajnisfvo     Zadru/.no
Zv«>ze v Gorici.
*.) Vin. zvoza mij in iniijucj
¦ skrbi'la zh. ustanovit-ev Zvozine
'^'•niJuo Jcloti in zadružno gostilno
. Gorici. Da so vlogtt zadrušne kleti
^   Rostilno čimprej reši,    se naprosi
(|.   u^'na zvoza   v  Gorici,     da    to/a-
'v'io   posredujo-     Potrobini    kapital
(>.   Ustanovilcv    naj    bi    votirale    /c
jOstoj^,,    zadnigo   v    obliki   blaga
^ ¦avilj|0 hi morale zadruige odidati v
^Uružno klet vse    vino, kar    pa    jc
^eniutno     noniogoče,     kor     n<o    ])(
74x>la^ala  zvoza  z dovolj  d«manii-
•) Iz sred.njih in slabili vin bi sc
Ci^a^. Pi*irodiii onotni tipi do-
U,ik Se Inora'a \miiv - inoCiva in
ik\ °^^a briska, in vipavska vina
^hju) sortimti.
II -' Istotako bi se moralo ustanovi-
^ru \ Va^n'M Tkrižišr-ih inanjš« zad.ru-
jn- ^l'ti, in siccr ]>ri Sv. Luciji, v Tol-
«lov^v I.Jovcn' KoharUlu, lteki, Aj-
j,Stl^', Idriji, Kanalu in Solkanu.
Hi./' ^°skrbeti bi se    moralo.    da a<
icir0Vij'0. p(>lcg obst°Je«ih vinarskili
°atarB vill<)rPJsk1p ztfidru^o tudi \
^jsk viuorodfiiili krajih. Vino-
t\iz\ aad.i-ug« bi no srnele hiti or«u-
^in^an(' Po občinali, marveC po legi
^ RTadov in donosu vina.
Wi V 6etrt<>k dno 3- In^Ja *-• ] s" t)()
^ik V 9or'c' I^v' »estancik prodsod-
U^ J  vinarskih  ziadru^, kakor üudi
kiinx1-.  Za(lrui», ki ®o petajo z virisko
7PtlJo.
t>o ^0vVi.niarsko aodruigo odpoSljejc
^{fOrilf .v uajkrajšom öasu svojr
Vjjw Oi kl l>' naj sprojeli naro^ila z-a
tovi Od- 1>(xlcj^l«kih krini/arj'C-v. Vgo
aajanaj.vse tudi, koliko in kdo pro-
Jia q ^^1«-, vipiavHka in kraška vi-
ki ~ s^w>ju, o conaJi in krČinarjih,
J)0rov to^'jo naših vin. so bo stialnr
tUdi v naäih üstih. Vršil se bo
defceiJ .kratk°ni shod krfmarj«v iz
jir^      ln lz (iorice,    n,a    kaiorern sr
^radr.^asni    Položaj    iiaÄoga    vino-
^»Stva.
^"'ftrsk^1'T n° I)rido ^0 ustanovitvc
'"ti-tvi         •   r'adru#    odbor.     ki    bo
R-a  izvršitov    današnjih skle-
ov.  Odbor  naj    tyorijo     pro<Jsodniki
zadi'iig,  njiliovi   nainostniki     naj   bo-
do tajniki.  Na odborove sojo naj  sc
pov.  Odbor  maj     tori jo    prodsodniki
Resolucije
Kosoluc.ijc so bile s splosnim od<j-
bravanjoni sprejeU; in so neizmorne
va'/nosti za maše vi noigradništ-vo. G'l-av-
no in odločilno has So Čaka: kar snio
sklonili, inoranio tudi izvesti. Ako
oslanojo rosolucijc na papirju, \u bil
sosiunx'k- jo bil  shod  in v(js trud za-
niaii. luliiio dejanja luorrjn r<>šiti
našoga kinota in no bosodo. Zato nio-
rajo ili naši vinorojci noinudoina n«
dolo ! Jasno in dolofno naj so pa za-
vodajo, da l>o trolia žrtov, disciplino
in tožkoga <J'iida, pred'On dos«'žoino
svoj cilj. lioj za obstanok ni bil so
nikdar in nikoli igra'a, lirjal jo vso-
lo v/trajnili mož, k!i sU)je irdno in so
nc1 plasijo na]»or«v. Verujonio v |kkI-
jelnosL. /jlavost. in po/rtvavalno-;*
sU)vensk'0ga knioia. in zato snio noo-
niajno ])roprionni ih sc bo znal cirtr;i-
nziraii.
Kmet, orgamziraj s<\ kajti edino v
organizaciji jo tvoja rešitov !
Kai se godi po svetu ?
Vladna kriza v Jugoslavsji i)ostaja
vodno bolj zapletona. Sporazum mod
Srbi, Hrvati in Slovonci se jo zopot
uniaknil v daljavo. 1'aši-f: jo odložil
svojo oblast in odstopil. Kaj bo »se-
daj? Tri imjvplivnejše stranko v
državi: radikalna, H'adicVva in ljud-
ska so stopila v ozadje.
Na pozorišon jo Juigoslova.nska (\c-
rnokratska stranka, ki bočo, da so
obrani sedianji centralLzom. Kralj jo
dal demokratskemu voditolju Ljubi
Davidovi-Tni; nalog. naj sostavi vlado.
Davidovič jo šol takoj na delo, tod a
dvomimo, da 1k> irnol uspeh. Kako
naj tudi sestavi deniokratnka stran-
ka vla<lo, č«; ima ])roti m^Ih tistc
stranko, ki prods-tavl}ajo ve^inoniod
Srbi, Hrvati in Slovenci? Kako naj
vodi drzavo- co nima v i>arlamontii
večine? Naravnosit nomogoče jr; da
bi živcla in so vzdržala taka vlada
Samo v dveb .slučajih bi rnogLa do-
inokratska stranka obdržati držav-
no krniilo t rokaJi: če bi takoj
razpisala nove volitvc ali pa potisni-
la jiarlainomt v stran in vladala bre.z
jxirlamonta.
Smo vedno tain.
Kaj j« z novimi volitvami ? Ali bi
volitve spromi,nilo položaj v državi?
NfiinopoCe. Saj so volilci ravnokar
]K>voxiali svoje Tmionjo in gnjiovo bi
ga ne mogli sprenneniti v par me-
socih. VoLivni izid bi bil približno
einak. Kaj je pa % vlado brez parla-
inonta? Ali jo mojgofo vladali brcz
zastopnikov ljud.stva? To jo zolo ne-
varno in kočljivo potijetje. Tožko da
bi hotela kaka stranka v Ju^oslaviji
vz<;ti naso tako ocigovornost. I're-
j)ričani snio, da ho dwnokratska
strank-o odklonila mi&el na it ako
vladanje. Zato bo gospod Ljuba
DavidoviC najbrž to ˇ par dnoh sto-
,jil pred kralja in izjavil, da no mo-
re sostaviti vlado. Kaj na to? Skoro
^otovo bo kralj povabil zopot Pa.ši-
ja, naj poskusi svojo sro^o. Zoj)f4
iiomo videli staroga jmlitika- kako
se pogaja % Kadicoim, Spahom in
Koro&ce-m. Vladna kriza so vrno tja,
odkoder je irSl«a- Ja-sno jo pa^ zA
.aakogar, da jo- odino sporazun
mod Srhi, Hrvati im Slovonci prava
podla.ga «a niirmi razvoj državo.
Sporazum jo prvo in tornpljno vpra-
šanjo TH(!>ga politi^-nQga življonja Ju-
goftlavijo. Zato «w eopot in zopet
vrača vsa politika drž-ave k spora-
zumu mod tremi plonieni. Samo
skozi ta Trata pnljo pot ˇ l>odočnos.t.
Vrnk vli'ce na onem koncn.
Zadnjič smo |K)udarjaIi, da izpod-
jnla boj mod Nornci in Franoofci ži-
vljonske Bile oboh narodor. Eni in
drugi na vidijo nikjor  izhoda, čutijo
]){i dan na dan oppronino skodo na
svoji lastni koži. Porocali smo, da .L1
Angle/ napravil zato poskus, j)osri.'-
dovati nied obema sovra/nikoniH. An-
gk'skj zunanji minister Curzon jo
povabil Nemce, naj povejo javmo j>o
goje za mir. Vsi so prirakovali. kaj
poreoejo Nemci in upali, da so ven-
dar onkrat bli/a ras six)razuina. Saj
trpijo polog Nenicov in Francozov
voliko škodo tudi Angloži, Holandci,
Švicarji, Skandinavci in Darici! To-
da gloj, Francoz so jo zbal ainglaske-
ga posrodovanja. Zbal se jo. da bi
Angleži dali v marsičein j>rav Nem-
com in da bi ostale, državo potegni-
],.  ..   \ --ipzr'iii.
Odložite orožjo!
Zato je francoski niini.str»ki
j»rodsodnik J'oincaro v največji na-
gli jtlanil pokoncu in udar.il v an-
gloške narrte. Preden so Neinci i»o-
vedali javno svoje stališčo, je raz-
glasil po časopisju, da morajo Nem-
ci noniudorna nehati svoj boj v za-
sedonom ozomlju- ako hočejo, da
pride do sporazuma. To so y>ravi:
Fraricija so toliko •časa no inara po-
giajati z Nemčijo. dokler so ljudstvo
na Porurskciri ne vda Francozom.
Rudarji morajo kopati promog za
Francozo, so ne sinojo prav nič bra-
niti rekvizicijam, žolezničarji niora-
jo prevažati premoig -Coz franco^ko
mejo in Bog ne daj, da bi stavkali
Z eno besedo: nornftko ljudstvo naj
vrže iz roko edino orožjo, ki ga je
dosloj vi/hstolo proti svoji in sovražni-
kom. Co se Nemci iK>korijo
francoskemu vojaškemu poveljstvu,
jo njih odporna moč vničona. Zato
&e je v Nemčiji dvignil splošen upor
I>roti toj francoski zabtevi. Sociaii.
eti so izdali geslo, da zagre.Ši «izdaj-
»tvo nad državo»- kdor so odpovc pa-
sivnemu odjtoru proti francoskim
čcUun. Na taki podlagi jp sfiorazum
med Francozi in Nomci nemogoč. Co
hose jo Francozi, da ustavimo boj
proti njihovi armadi, T|aj zapuste
rursko doželo Ce teiga no store, se
mi ,ne homo razorožili. Začneino pa
lahko kljub tomu poffaj-anja. Ko sr
sporazumcino, odložimo vgi akupaj
orožje Da bi pa mi žoprod pogajanji
kapitulirali, to^a ne boste od nas
nikdar dosogli.
Francoz bo5e i& v kali vni-
Citi vsako pogajanjo z N(Mnci. Njo-
gov Tiamen je ja&en: «Pojdito vi An-
gleži i>roc, kajti jaz hočcm potisniti
Nomca na kolenu.» §e vedno upajo
Francozi na zmago in v svoji trdo-
vratnosti so j)ostali slopi >n gl"bi za
vsak parnetni nasvet. Toliko časa,
dokler jim ne pojdo voda ˇ grlo, se
ne iitreznijo.
Nova Rugija.
Jz Kusijo priliajajo zolo riMJki gla-
sovi. V zadnjorn #asu smo sliftaJi o
ostrih bojrh, ki jijj vodi koinuni»tio-
na vlada proli pravoslavni in kato-
liški vori. Koinuuisti no trpijo, da
bi ])ravoslavna in kaioJjška duhov.
ščina kritizirala njiliovo dolo. Kalo.
liški du.hovniki so morali v sjjirt in
jočo za sv.obo<]o svojega j*r«j}>ri^a-
nja. V teli dneh so prisli iJa -
pravoslavni Akofjo. J'atriarli J
jo pod procosoru in ni izkljuoo.no, da
bo moral tudi on plarati s krvjo
svoje vorsko prepričanje. KatoJiAka
in. pravoslavna corkov sta zdru/
v skupm-m Tnuconistvu. IVvio \< <¦
jo na ruskih tloli katolifano )/»
pravoslavne skupni eilji in skupne
koristi. Skupno prolita kri )k> zbli-
/a.la obe corkvi in to jo velikoga |»o-
mona za ves krš-fanski svnt. I>o-
godki, ki He odigravajo v  lUisiji, 1k>-
do  morda   nirinil.-   v   \cv-.l\   v.,,.,i,., ,..:
Slovanov.
Pnrorila     o     sociaJniJi     in   ^ospo-
darskih mam oral»    Husije    ho pa  Äe
vedno zo.lo nejasna in piCla.  Kar je
mogoče spoznati, je sledeče :  Jiu
so po  tolikib  hoj'ih  in  tetavaJi   |
gonia  krepi.  (Josf>odarski     iwrod    so
umika,   in    razrri^ro    voliko    države
IK)Htajajo  rx^lagoma    normaln«.   Uu-
ski  narod koraka   jw^asi   iz  krvavih
nizav  navzgor
Bliža ae tisti čas, ko bo iirieLa
Husija v evro;>«ki j'oliti ki .ropM svojo
veljavo. To po6a»no prerojenje ){u-
sijo je volikoiga pomemi za KvrojK^
Äe vt^jega jK>mcna pa 7a\ slovan.stvo.
Ko bo Ilusija močna i-n uigledna, \>o
zrastla zavest in voljova vseh o»talih
slovanskiihl narcwJov v Uvropi. Hu-
sija jo bila in bo vseloj hrbtenio»
vso'h  Slovanov.
Pozor davkoplacevalci!
0|>ozarjaino žujKinstva  in   vso  dav-
kijplačevalce, da so vsa kmooka fjoslo-
pja, ki služijo za stamovanj^e poljo'1"1
ca    in     njogove    družine,      \\\n\
i   t. d. ali pa za shram bo in prv
delovanje  zemljiskili  jjndolkov  k;
tu(ij za shrambo    j»oljed.    strojov    in
orcxlja,    prosta     novor-      -'..¦!¦-
stavbe.
V   napovwlnih  jx>lati   pa st>.  morajo
to okolnosti  in fx»slopja, odnosno do!»
ptslopij, ki služijo v navodene name-
o. v zadnji    koloni, ki  je namonjena
za pripombe, l>očno naivesli.
V  tern sluraju se mora navesti tudi
obseg zemljiKČa v hektarih    in    vrsta
kulture, kakor iudi ob^eg isto v Jiok-
Irfirih. To oprostilv'O so doloc'ieiie  v čl.
2. zakona od 20. januarja 1805 At. 21 'Mi
in <•]. 8 zakiona    od    6.    junija 1877.
st. 3684.
Davka so prosta tudi župni&ca, ka-
kor sploh pos]xjtj>ja, ki služijo za sta-
novanjo dušebrižmkov in 1/o na pod-
lagi člena 2. prloge B. h kr. odloku
st. 148 od ii. januarja 1923.
Pri naših hi sah se mora navonti po
moznofTt» Steviika parcele kakor tudi,
(•o jo bila vspostavljena na raoun voj
nt: odskodnine. V tern slučaju je tre-
ba navesli tudi, ali je bilo poslcryjje
postavljeno na drugem inestu in ne
na starern in lo mogoče radi regula-
cijskih načrtov ali pa iz drugih raz-
lopov. (Prilo/iti se morajo rs, la slu-
oaj tudi odrcKibe oblasi.va, ali pa do-
kumente, s katerimi se je zaprosil in
doseg^l prenos rojne odskodnine.) Ni
Stran
GORIŠKA   STRAfeA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Vso cast gospodinjam
ki zahtevajo odločno pri trgovcu
domač izdelek Pekatete.
So najcenejše,   ker  se   zelo   na-
kuhajo.
Foskusite, prepricali se bodete.
mWffMttfllllllllllllllllllllllllllllillilllllMllllllllllIllllttlllllllllfllllll
I
Cene brez konkurence !           j
Pri tvrdki
Anton Terpin in drug
Via Rastcilo 10        GORICA
•tobite najbolj bo^ato izbcro manu-
lakturncga blaga, kakor: volne, tka-
»ine, bombaževine za gosjHi in go-
spode; etamin, batist, svile, iwrkal.
raznovrstinega blai&a xa srajce, as-
»fort, regadin Ritorti, žamcta za
looSke» obleke i. t. d.
Velika izbera perila za neveste,
•deje, kovtre, volnena posteljiui pre-
jrinjala- volne in žimo za žimnice.
Yelika zaloga vseh predmetov za
bitmo.
Cene biez konkurence !
Na debtlo !                      Na drobno !
Pozor gospodinje.
Dnevno sveža piaži;na kava naj-
boljših vrst se dobi v trgovini
R. NRRDIN
v GORICI
.             Via S. Giovanni 10.
Razpošilja si' tudi  po pošti I
iDmi tmn
POZOR!
Edina slov. kleparska delavnica
GORICA — VIA S. ANTONIO 8 — GORICA
Priporočaseslav. občinstvu.vsem prljateljem in
znancem v mestu kakor na deželi za vsa
kovinasta stavbinska dela kakor žlebe, oevl
i. t. d. Sprejema vsa popravlla in galanterijska
dela po najnlžjih cenab.
RUDOLF   PODGORNIK
kleparski moister
Izdelek. Jevlianke zadraae Y Miroo
••
Lastne prodajalne:
GORICA»   Corso G. Verdi 22
TRST, Via dei Rettori 1.
POZOR t
na stai*o slovensko tvrdko
lazpmUjam pohistvo po jako znižanih csnab in sictr
Omare.   .   .   od   200 Mr naprej
posteljnjake      „      90   „       ,
vzmeti(šušte)   ,       70   ,       „
blazine   .   .     „       60   „
kompletne spalnice 800   ,
Velika Izbera navadnih in finejSih sob, kakor
tadl ieteznih posteljnjakov.
Priporoča sc
Ant. Breščak
največja zaloga pohlitva na GoriSkem z lastno
tovarno v Gorlci. Via Carducci 14 (prej Gosposka
ulica) in  V. C. Favetti St. 3
MED. UNIV.
dr. Rado Sffiligoi
se je preselil
v Via Mameii (Via Scuole) St. 8
tik stare gimnazije
ter ordinuje za kirurgijo,
porodništvo in ženske bolezni
od 9-11 in 2-3.
Kmečka  Hranilnica  in Posojilnica
v Kozani - Vipolžah
resisir.  zadmga v  neo-m.  zavozo
vabi tia
rodmi občni zbor, ki s<> Ikj vr.šil v no-
doljo, <tne 6. maja 1923 ob 4^ pop. v
uradtiih   provs-torih  v  Kozani.
Dnfivni red:
1.) Poročilo načulstva in nadzorstva
2.) Potrd. ra/:u,nsk. sklopa z-a 1. 1922
3.) Volitov na-čolslva in. nadzorstwi
4.)  Slucaj^nosti.
K udoležbi   vabi   (Y/Mm.
VABILO
k obciißiiiu zboru Hranilnicr. in po-
sojilnico v Kojskem, rogistrovanc
zadrußro z neomejenim jamstvom k
.se bo vrs.il v nedoijo 20. aprilai923 ob
\\y-i popokino v občinski pisarni v
Kojskem.
Dmovni red:
1.) Poro-čilo na^eistva. O ^onpodar-
skem sianju poroča zastopnik Z.i-
družno zvezo
2.)   Volitev   načolstva,     ra^vvtiskcj^;:
preg-ledova^a   in   njep-ovepa   narnysl
nika.
3.) SlucaitLosü.
Občni zbor .skl«pa pri v^akeni štc-
vilu navzočiJi r.lanov, ker n.i bil
sklospč<iti duo 15. april-a \Sft& sklicani
prvi ohčni zivor (Za4ružjii aakon z
due 9. 4 1873, §. 323).
«OLESCHAU»
PozotI
Pojavil se je Tm tig^i ciigiaretni pa-
pi r «Qloschau». Ta papir jo debelcjši
in po kvaliteti slabejši.
Kadilci in razprodajaki \ Prav.i
Oleschau ima Knjigurna K. T. D.
Gorica.
NA PRODAJ jo: po»tßlja m 2 ohc
hi, »mai"a, 2 kuhi.nj.ski kredonci, mi-
zarsk.a    miza    in    raz.no    mizarsk(,
orodje Via Ponte Isonzo 18 - Garica.
<(Od 1. maja t. 1. bo vozil ob pon-
ded] kih, četrtkih in sobotah avtornn-
bil nPoštnn avtomobilnego. podjelyi
Kobarid Sv. Lucija, f.vrdke A. Drue
ink dndiči v Tolminun tudi k opol-
d.anskemu vlalcu. Odhod iz Kobnridn
ob 10.30, iz Tolmina ob 11.50, prilwd
na postajo Sv. Lucija ob 12.05. Odhod
iz ]X)sfajr Sv. Lucija po prihodu via
U.a [z Trsfa ob 14JO, jrrihod v Tohn/'n
ob 15.05 in v Kobarid ob 16.10.ji
Pozor ! Podpisani niamanjam s1
občjnstvu, da začenši 7, danasnjirn
dnovom sprcjeinam t popravo žrpni
ure. uro * budiIke in d.nj^o, po n;i,jni-
/Jib cenah za 6 li.r.
M. ŠULIGOJ, urar Via del I a Earri«
ra    43    (pri     državncm    kolodvoru'.
GORICA.
^^jTTTIftlllllllliilllllllllllltlllllllllllllllllllllililllllllfBlIlllllllIltllllllllllllllllllllllMillIIIfllllllllliilllllfllltlMlllllllltlllliriUIISirififtlilllltt^.
I Hotel • Restavracila 99Zlati ielen" M
|                             v Gorki, Via Stretta
i   vsem znan po svoji točni postrežbi, dobri kuhinji in pristnih   I
1   domačih vipavskih, briških vinih in izvrstnem kraškem teranu   I
1   se priporoča vsemu občinstvu za obilen obisk. - Na razpolago   |
I                   so tudi lepe in snažne sobe za potnike.                   ~
I =====   Pridite in prepriiajte se:   =====
I                                                      Lastnik Al. Vlda.
^^iliiuiiiii jiijf iiiTJiiiiiiisJiiiiHiiiiiif iiiiiiiiiiniiiiiii iiniifiMiirfTiTJirfwiiiiiiisiiT»iiiiiiifiiiiiiiJiiifiittiiiifiiifiiiiiiiiuiJtiiittistniifuiJM t|f^r
Fotrti neizmerne žaloati uazuanjamo tužno vest,   da hb je nasa   prrlj0'
rnatnici), gospa
EMA vd. ZEGA, roj. IVANCIČ
daneB ob 1 li pop. za rcdno od nas posiovila.
Pogr^b nepozabnc pokojnico so bo vrSi) v sredo ob 4 li pop.
Emil, Vojko, Darke, Anton in Frančlška Ivančič starši.    Heia, Mara »trod
Brat je in se3tre.
Kanal, 23. aprila 1923.
Brez posebnega obvestila.
ZAHVALA
PoTodoni snirti nasega nepozabnega soproga oz. oceta i» stttej» »^**1
-'• ANTONA FIEGL
posestnika
se zalivaljujemo te;r; potom vsem sorodnikoni, piijii.'ljeiu in  maNcem za  «l»»'n0
udeležbo pri pogrebu.,
Št. Mater 23-4-28.                  /alujo(!i
Marlja, soproga
iožefa vd. Rožič in Rozina poroö. Radini ja   hčert
NOVA MOLITVENIKA
Dr. Počjakor, L3lskl ino'.itvcnik ia
Večno Življenjje,
ima vodno v Zalogi  Knjigania l^.i-
tViiSkoira   ti.skovno.ga    dru.štva   v
— :  GOIUCI   :
Važnc knjlge
Feiicita   Kalinšok,   Slcvcnska '
rica   Hamok, Praktiini  »adjar
fin, JJmnk ö itbrlarstvu, ^' (l°
Knjigarni K. T. 1). - (iorica- M°:'
hiäa.
Zadružna zveza
vpisana  zadxnga  t  omsjono  zavero
v Gorlci, Corso Gius. Verdi it. 32, I. nadsf
uraduje ob tfeiavnlklh od 8. do 12.
Zresa zastopa in Tainjo koristi pridioženlh Eadmg, isvišoja n«d ajimi p« ** ,f
revizijo, daje naavete in navodila pri nslanavljanjn norih zadivg, ikrbi ** (
naimo izrarnavB, to i« sprejema od zadiog vlogo in )im tlaje posojila, ?••**,,
po Mnžoesti pii nakepovanja blaoa (umetniix ßnoiil, modro gai^ce, žropla »
in pri piodaji pridolkov, npornblja vsa poslavna sredstva r pospesovani*]
niötva in v porzdigo kmetijsta to domačo obrti.
----------------------------------------*-   - -                                                     —"
\^'
¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«^
Restavracija pri „Črnem Orlu11
v Gorki, Via S, Giovanni 6
Na novo otvorjena staroznana restavracija.
Toäjo se pristna bri^ka in vipavska vina ter  izvrstni   ks*
teran. Postrežba točna. Kuhinja domača. Na razpolago sotü
sobe za potnike.
Toplo se priporoča slav. občinstvu
lastnik Ivan Fieg^
n<
TEOD. HRIBAR «„,„ ¦ GORlC
= Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) ==*
Velika  zaloga  češkega  platna iz znane  tovarne
Regenchart & Rymann, vsakovrstno
blago   za   poročence   kakor   tudi   velika   izbira
moškega in ženskega sukna.
Blago solidno!                            Cene zme^
Pozor na domaio tvrd^
Franc Saunig • GoH*
Gasposka ulica. sedai v. Carducci št>
Velika izbera Pfaffovih in drugih Wy
strojev iz prvih nemških tovarn  &•
jače; šivilje, čevljarje in sedlarje
katere jamči do 20 le*,
Telika izbera dvokoles. lzjensno proilaja tudi na obrok«. Ceniki   na   «ahtoT«  f
proiti. Lastna mehanična delavnica. Brezplačni poulc v umttnem ve<e»lu
__QŠtno tekoči račun št.   24.   —   Conto cor rente   con   la  post a).                                                                                                                                              Posamexna števt/ka  20  stofink
Izhaja vsak pondeljek
in četrtek ob 8. uri
—  Predpoldne.   —
Mane za celo Ieiol5 L,
z*polleta8 L.,začetrt
'eta 4 I». Za inozemstvo
celo leto 20 I».
Na   narcčila  brez
dopos/ane naročnine se
ne   oziramo.
Odgovorni urednik:
GQR/MflRJiZA
števiika 34.        V Gorici v potiedeljek 30. aprila 1923.         Letnik vr
flefrankirana nisma se
ne sprejemajo.   Oglasi
se računajo po dogovo-
ru in se pi ata jo vnaprtj.
List    izdaja   konsorcii
„GOrVSffE ST7{AŽE"
Tisk. S. Spazza/
v  Trstu.
Clprava in Urednišfvo:
ulica Mameli 5
(prej Scuole)
Kmet organizirai se
_ Veliki  shod,     ki    ga.    jo     prircdilaj
^ri"Msko-delavsk<a  zveza  v   Dornber-
^", rodi  svojo sadove.  (ioriski   vino-
«j'Ci se zavedojo svojega igospodar-
l|;('Ra položaja in polaigajo tomelje
*VoJ' staiiovski orgianizaciji. V Gori-
Cl kpi j.c vršil« napovcdano    zborova-
Oe   strokovnjakov in  vinorejcev    in
^If'lal so j(» jYiiCri, za obrainbn.i boj
lla%*a  kinotskoga  Ijudstva.   Teinelj-
1 Kanicii strokovne onganizacije na-
'ott*i kincta vinorojica je položen.
f^'solucijo,  ki  jib  jo  predlagal   dr.
^žnik. in so bile enoglasno spreje-
*> VS('bujojo  najbolj  življenske  zab-
Ve nasnga knietskega   Ijudstva    in
''^0 jib dajomo celi dežoli na
^Küijo;
**•) '/,e obstoječe vinorej>kr /.adru-
*J naj hi »o združilo v zvezo vino-
Jskih /fulriiig1. Zveza vinorejskih
t"ulruK iniej svoj se.dež v Gorici. Vi-
j^skia zveza maj bi čimprcj otvori-
'\ Posredovalni urad in poskuševal-
"co za vino   y (a namGn uaj j)i sto_
J'Ia v ,slik zaonkrat z Zadružino zve-
/° v Gorici.   Vinarska  zveza   naj   bi
tavila    v   ta    nani-cn     strokovno
0(:. Za sesdavo j)ravil Vin. zvezo
, J sc naprosi tajnistvo Zadružne
^ze v Gorici.
^•) Vin..     zveza     naj      bi     eimprej
sMieln. z» usümovitev Zvozine
'd(lnižiU. kloti in zadružne gostiln«1
it» r*c*- I)a S16 vloga zadrusno kloti
p   Rost il no ^iinprej  resi,    se  naprosi
<lo •     'na ZV05yi 'v  (*°rici,     da    toza-
2 Vtlü   posre-dujo     Potrebni    kapital
(>'.   Ustanovitov    naj    bi    votirale    /c
p^tojefic.    zadruge   v    obliki   bla(ga
^ ^viLno ],j  m.orai.p xadruige oddati v
tjiUružno klct vse    vino, kar    pa    je
^  nULno     n.<Mnogočo,     ker     ne    b<
.^Polagala  zveza  z  dovolj  dojrwirni-
'^snHJsUi.
¦' Iz «rednjib in sl.abib    vin bi He
fi^ali.   prirodili      enotni      tipi    do-
t]J "oJJSa brisk a, in vipavska vina
iO4s<i^o sortirnli.
jj •' Istotako bi se morales ustanovi-
žn<\Va^n'n ^rižisčih inanjšc zadru-
iiii, °^' 'n sioer pri Sv. Luciji, vTol-
üovv- Ilovcu' Kobaridu, H«ki, Aj-
^«ciriit idriji, Kanalu in Solkanu.
*is|- skrl>oti ni so nioralo. da s<
«iiS?°vij'°. I)oI°S «bstoječih viiiarskili
°starf vlnorcJsklß ZÄtdj-ugc tiKli v
rejsk vili»rodfnih krajib. Vino-
DjXj ° 7j«ui.n.ige bi iijo mnelo biti orgia-
Vin^an<>' Po obfinab, marveč po legi
ffraxiov in donosu vina.
vrgji     ^trtek d,no 3. maja t. 1- so bo
fiilto V 9orici Prvl »osta-Ti'Cik ixrod-sjxl-
(l^j^Y v*narskih xadruig,  kakor  tudi
^UA.l Zadru^, ki &o pcč-ajo z vinsko
^^jo.
}>o j i * \niarsko zsadru^o odpošljejc
tyb-M .v "«ijkraj.šorn ftas'u svojr
Vi^ °' ki bi naj sprejeli naročila za
tOvi ^ Pwlezolskib knv'iiiiarjcv. Ugo
(JajanaJ.se tudi, koliko in kdo pro-
**a. o riSk'a, vipavska in kraška vi.
ki j- ^wiju, o co^ajj in krčmarjib,
J>oPo* [^'Jo  naših vin. se bo sUilnc
tUdi          V "naSih listih-    Vršil se bo
^e^elJ -kratkürn ahod kr^inarjcv iz
jim p ln lz. ^orioe, na kiatorom ar
tradnivasni    položaj    našcga    vino-
Viaa    °kl°r no pride do ustajiovitvc
°b8Wr/.°v   zvozo.   naJ    so    iKVoli    VJ
"^rhoi         •   r'a(]ru^    odbor.     ki    bo
7;i  izvršitoT    današnjib skle-
)ov.  Odbor   naj    fyorijo     j»re<ls<'<lniki
zadi'ug,  njibovi   nainestniki     naj   bo-
do tajniki.  Nn. odborove  sej« ,naj  se
])ov.  Odibor  maj     tori jo    predsodniki
Resolucije
Hesolucije so bile s s|)k)snim od<;-
bravanjcni sprejett; in so neizmerne
va'znosti za naše vinogradništ-vo. G'liav-
no in odloeilno n^.s š<" caka: kar snio
sklenili, nioramo tudi izvesti. Ako
ostanejo resolucije na papirju, jo bil
so-stanek- jo bil  sbod   in ves trud  za-
nian. Kd.ino dejanja nioirjo rešiti
našega kmeia in ne besode. Zato inu-
rajo iti naši vinorejei neniudoina na
delo ! Jasno in dolouio naj se pa za-
vedajo, da bo treba zrtev, discipline
in težkega <i'iida, j)i'!ileu doseženio
svoj cilj. Hoj za obstanok ni bi! še
nikdar in nikoli igra'a, tirjal je vse-
le v/irajnih nioz. k!i stoje trdno in se
ne plasijo naj'»or-ov. Verujeino v jkkI-
jetnost. žilavost, in jiožrtvovalno^
slovenskepa km eta. in zato sino neo-
rnajno preprirani da se ]h> zrifil orgu-
nzirati.
Kmet. organiziraj se, kajti edino v
organizaciji je tvoja rešitcv !
Kaf se godi po svetu ?
Vladna kriza v Jugoslaviji postaja
vedno bolj zaj)lotena. Sporaziun ined
Srbi, Hrvati in Slovonci se je zoj>et
umaknil v daijavo p.ašir je odložil
svojo oblast in odstopil. Kaj bo yc-
daj? Tri najvftlivnejše »tränke v
državi: radikal na, HfwI;iiV-va in lju.d-
ska so stopilei v ozadje.
Na pozorišču je Juigoslovanska de-
rnokratska stranka, ki boče^ da se
ob ran i sodanji central i.zcni. Kralj je
dal domokraLskeniu voditelju Ljnbi
Davidovi<&u nalog. maj sestavi vlado.
Davidovič je sol takoj na delo, toda
dvomiino, da lx> iniel uspeh Kako
naj tudi sestavi d«mokratska stran-
kfl. vlado, č»; inwi proti si'bi ti.ste
strankc, ki pred»tavl}ajo vefinomed
Srbi, Hrvati in Slovenci? Kako naj
vodi drZÄVo. f.e nima v parlainentn
večine? Naravnost nemoigočo jp; da
bi živcla in. se vzdržflla taka vla<la
Siimo y dveb slu^ajiJi bi rnogla d(^-
mokratska stranka obdržati držav-
no krmilo t rokali: če bi takoj
razpisala nove volitvc aü pia potisni-
la parlaineTit v stran in vladala brez
parlamenta.
Smo vedno tarn.
Kaj j« z novimi volitvami ? Ali bi
volitve sprominilo polo?>aj v državi?
Nemogoče. Saj so volilei ravnokar
jjovexiali svoje mnonjo in gotovo l)i
ga nu mo-gli sprameniti v par nie-
seeih. Volivni izid bi bil približno
einak. Kaj jo pa r. vlado broz parla-
nienta? Ali je moigoče vladati brez
zastopnikov ljud»tva? To jo zelo ne-
varno in koCljivo jXHljetje. Težko da
bi botela kaka »tranka v Ju^oslaviji
vwsti naso tako odgovomo&t. l're-
pričani smo, dia bo dwnokratska
stranko odklonila misel na tako
•¦¦ladanje. Zato bo gospod Ljuba
Davidovič najbrž žo ˇ par dnc^b sto-
,)il pred kralja in izjavil, da no mo-
re sostaviti vlado. Kaj na to? Skoro
^otovo bo kralj povabil zopot Paši-
ja, naj poskuwi nvojo sre^o. Zope4
aonio videli «taroga j)olitika. kako
se pogaja r, Kadift«m, Spanom in
Koroftcom. Vladna kriza, eo vrno tja,
odkoder jo ifšla Ja.sno jo pas z«1
. sakogar, da jo od'mo sporazun;
nied Srbi, Itnrati in Slovonjci prava
podlaga sa mirmi razvoj države.
Sporazum jo prvo in tomoljno vpra-
šanjo Tse.ga politi-sinqg-a fcivljonja Ju-
goslav ije. Z»ato «o Kopot in, rx>pet
vrača Tsa pöliüka držftv© k spora-
zumu med tremi plomoni. S^mo
skozi ta Trata pc.ljo i»ot ˇ bodočnost.
Vrnk vbie na cnem koncn.
Zadnjič «mo poudarjali, da izpod-
jeda boj mod Nemci in Franoo^i zi-
vljonske silo obeh narodor. Eni in
drugi  na vidijo nikjor  iKhodft,  čutijo
l>e'. dan na ilan ofl»onmo škodo nu
svoji lastni ko/J- Pororjali smo, da jj
Angles napravil zato -|>oskus, posre-
dovati med obema sovra/jiikoma. An-
gleški zunanji minister (iurzon jtj
povabil, Nemce, naj povejo javno ]>o
goje za mir. Vsi so prirakovali, ka.i
l)Orečejo Nemci in upali, da se ven-
dar enkmt bliža ras .si>orazuma. Saj
trpijo polog Neincev in Francozov
veliko škodo tudi Angleži, Holandci,
fivicarji, Skandimavci in IXanci! To-
da glej, lYancoz so jo zbal aniglRske-
ga posrodovanja. Zbal so je. da bi
Anglez-i dali v inarsičem j>rav Nern-
ceni in da bi ostale, drž.ave jK>tegni-
le •/, Anglczrni.
Odložite orožjc!
Zato je francoski niinistrski
j>redsednik J'oincare v >najvočji ria-
gli i)lanil pokoncu in udaril v an-
gleške narrte. Preden so Neniici j>o-
vfdali javno svoje staliišče, je raz-
glasil po časopisju, da rnorajo Nem-
ci neniudoina neliati svoj boj v za-
sedenern ozeinlju. ako bočejo, da.
pride do sporazuma. To se pravi:
Fr«iTicija so toliko <časa no mara po-
giajati z Nomčijo. dokler se ljudstvo
na. Porurskcm ne vda Francozom.
liudarji morajo kopati i>roinog za
Franc oze, se ne sine jo prav niC bra-
niti rekvizicijam, želez-ničarji mora-
jo j)revaŽat.i premog cv.'t. franco^ko
me jo in }iog ne daj, da bi stavkali
Z eno besedo: nomSko ljudstvo naj
vržo iz roke edino orožje, ki ga je
doslej vi/listelo proti svojim sovražni-
kom. Ce se Nemci ]K)korijo
francoskemu vojaškemu j»oveljstvu,
je njih odporna inoč vničena. Zato
se je v Nemčiji dvignil splošen upor
proti tej francoski zabtevi. Sociaii-
fcili so izdali geslo, da zagre.ši «izdaj-
stvo nad državo»' kdor se od|>ovc j>a-
sivTiomu odporu proti francoskins
čcuun. Na taki podlagi je sporazuni
med Francozi in Nomci nomogoč. Če
borejo Francozi, da ustavimo boj
proti njibovi armadi, ,n)aj z,ai)uste
rursko deželo Ce teiga no store, se
mi ,no homo razorožili. Začnemo pa
lahko kljub tomu pogajanja. Ko se
sporaznmemo, odloiimo vsi skupaj
orožje Da tw pa "» žepred poigajanji
kapitulirali, U^a. ne boste od nas
nikdar dosogli.
Francoz boCe že v kali vni-
čiti vsako pogajanje z Nomci. Nje-
gov namen je jason: «I'ojdite vi An-
gleži preč, kajti jaz liooem potisniti
Nemca na kolenu.» Se vedno upajo
Frar»cozi na zmago in v svoji trdo-
vratnosti so postali »leipi in gluhi za
vsak painctni nasvet. Toliko časa,
doklor jirn ne pojde voda ˇ grlo, se
ne ixtreznijo.
Nova Rusija.
Iz i^usije priliajajo zelo rmlki gla-
sovi. V zadnjem -T-asu smo slišali o
ostrib boj/Ji, ki jiji vodi komiinistič-
na vlada. proti pravoslavni in kakj-
liški veri. Komunisti ne trpijo, da
bi pravoslavna in katoJjška duhov.
šcina kritizirala njibovo delo. Kftto-
liški du.bovniki so inorali v smii. in
ječo za svoixxJo svojega. proprira-
nja. V teb dnoli so prišli nn vrsto
pravoslavni skofje.. PatriarJi Tilion
jo pod procesom in ni izkljnc« no, da
bo moral tudi on pJac'ati s krvjo
svoje versko prej>ri*anji'. Katoliska
in. pravoslavna cerkev sta zdrnžona
v skupnein Tnufeni<tvu. I^rvir- veže-
jo na ruskib tlob kat.oliCa.ne i»»
liravoslavne skupni cilji in skupne
korisiti. Skupnc» prelita kri bo /,bli-
žala obe cerkvi in to je '¦¦'¦]'<l-
meria za ve» kr^Canski
godki, ki ne odigravajo v J'.usijj, Jm>-
do inorda nxjnik v verskr zjrodovini
Slovariov.
Poro^ila    o    socialnU)     in   ^<,
darskib raz/meraii    llusije    so  |,
vedno zelo  nejasna in  j)iCla.  Kar jo
mogoco sjMiznati, je sledeCe :  Kusija
se po tolikib  bojib  in tetava.li   \h*\h-
gojna krepi.  Gospodarski     Twj-ed   ne
umika   in    razrmTo     velike    države
postajajo   jK>lagorriii     no-nnaliw;.   Ilu-
ski  narod  korakn   im<'-!.--'<   ¦•/   \ ,-,,.., ;i.
nižav navzigor
Hliža »ei tisti    taw,    ko    bo  >
l^!',sija. v »*vro;>«ki ;.")liti ki .rop«1 :     ..
veljavo.   To   jx>6a«no  j>rerojcnje   Itu-
sije je  volikoga pomena    za Evropo,
se v(^jega pomena jta y>a slovanstvo.
Ko bo  Husija rnočria  in  Uigledria, f>o
zrastla zavest in voljeva vseii ostaJib
»lovanskifil    narodov v  Kvroj»i.    Hu-
sija je bila in  bo     vseb-j    brJitf-nic»
vse»b  Slovariov.
Pozor davkoplacevalci!
Opozarjamo žujKinstva  in  vs«>. dav-
koplac*evalce, da so vsa krneel
pjii. ki .sluyjjo za starnovanjt' ;     .,
en     in     njegove     dru/Jne,      blapoev
i   i. d. ali pa za shram bo in prvo iz-
delovunje  zemljiskib   pndelkov  kakor
tudi za shrambo    jHjljed.    strojev    in
orodja,    prosta     novetra      '!avk;i      un
stavbe
V   napovwJnjb   polal'i   pa  se  morajo
k> okolnosti  in  jK>slof)ja, odnosno do!»
px;slo^)ij, ki služijo v navedene naine-
e.  v zadnji    koloni, ki  je na'1"1"1"1"!
za pripombe, točno naivesti.
V  tern sluraju so mora navesti tudi
¦obseg zemljiisča r hektarih    in    vi-sta
kulturo, kakor tudi obs>eg iste v bek-
f^irih. To oprostitV'O so dolooene v ol.
2. zakona od 20. januarja 1805 st. 2i'Mi
in  (-]. 8 zakona    od    6.    junija 1877.
si. 3084.
Davka so prosta tudi župnisča, ka-
kor sploh poslopja, ki služijo za sta-
novanjo dušebrižmkov in k» na pod-
lagi člena 2. prloge B. h k.r. odloku
si.   148 od 11. januarja 1923.
Pri naših hišah se mora navegti po
ijiožnosli stevilka parcele kakor tudi,
če je bila vspostavljena na rarun voj-
ne odAkodnine. V iein slučaju je tro-
ba navesli tudi, ali je bilo poslopje
postavijeno na drugem mestu in ne
na star em in to mogoce radi reguln-
cijskih načrtov ali pa iz drugih raz
lopov. (Priložiti se morajo ea fa slu-
rfij tudi odrodbe oblastva, ali pa do-
kumente, s katerimi se je »aprosil in
dosegol prenos rojne odškodnine.) Ni
St run 2
(iOHlSKA    STHA7.A
izkljucöno, da. btxlo Imli t,a poslopja.
! or nove stavbe, ki so so zidale nu
-¦ in raf'.un, oprošftena, davka na
btavbe v smislu odloka i»ii 11. svota
skoz 25« let.
Županstva niorajo  imx'-iti   napoved-
lic pjle za obdačenje stavb do 8. ma-
¦jn. Zai.o jini svetujerno, da izvrsijo
nalanrno v zadnji koloni obrazrov
zgorajšnja navodila do tega roka.
A k o pa so nek at era ž u pan st v a %c odpo-
slala napovedne pole* d'lvenrm ura-
doni. naj jili dvignejo ter v navede-
nem smislu ])opravijo.
DNEVNE   VESTI.
Novi prefekt.
Visoki fašistovski koinLsar za
Furlanijo odvelnik Piscnti je ime-
oovan za prefekta naše dažele. Mož,
ki nastopi to volevažno nifcsto, spa-
da med. voditolje lašistovske stran-
ke. Ne moreino danes prorokovati,
kakšria bo njegova politika do na-
šega ljudstva in k»akšni bodo slcdo-
vi, ki jih bo pustil med Slovenci.
Premalo ga poznamo in . nismo ga
videli so na delu. Želimo pa, da hi
hil z nami pravičen in slvaren. na.->
\ ])olni mcri vpošteval in small1 il
za enakopravne državljane.
Vr ])6trjk popoldne je bil novi pre-
fekt v Gorici V razgovoru s tukajs-
njimi fašistovskimi voditelji je izja-
vil, da bo najprvo odopotoval so na
Krancosko proučevat vprašenje izso-
Ijeništva, kar srno zadnjič poročali,
ter so le po vrnitvi —- v kakib dose-
tih dneih) — prevzel vodstvo pre-
fekture.
Far.non v ruskem prevodu.
Tc dni jo prejel prijatelj naikya li-
sta iz Moskve pismo- v katcrem inn
edon urednikov «Državno založbe»
(«Gosudarstvenega izdajatoljstva»)
nazinanja, da izide v najkrajšem ca-
su Bevkova zbii'ka novek «Famon»
* «Vsemirnaji biblioteki» (Svetovni
knjižnici) državr^e zaloz.be. Ta
dvojen uspeb: naLe.ga goriškega pi-
satolj.a in «Naše založbo», ki je Fa-
rawia izdala- bo iskreno razvesoül
vse Primorco. Pripominjamo, da jo
.ylavni uml.nik «Vsemirnaje biblio-
loko»   veliki  ruski    pisatelj    Maksim
Gorki.
Kako bomo volili.
Visoki l'asistov.ski svet je sklenil.
odpraviti sedan ji volilni red. Odslej
naprej ne bo dobila vsaka stranka to-
l;ko |K>slaiH'ev, kolikor znaša njena
stevilna moc\ temveč bo ena stranka
lobila vet* zastcpnikov, kakor ji pri-
i iT*e l>o steviki. Recimo, da bo treba
izvoliti v eneni okrožju ^«0 poslancev.
V volivni boj stopi n. pr. 5 strank.
Kna dobi 100 ti.soT; glasov, druga SO
tisoč, tretja 60 tisoč, četrta \() fi.sor in
peta 20 tisoč. Po novem vclilnem re-
<lu bi dobila ]>rva stranka o«l /|() po-
.slancev kar 30, dru.^a stranka le -'i,
tretja 3, retrta 2 in |>ela i.
Proti temu volilnemu  redu     nasttj-
•pajo nekateri listi prav odlo<*no in tr-
<Iijo, da je zelo krivieen. Nasprutna ni
le ljudska  stranka,  temver  tudi   libe-
ralna, ki v svojem listli  "(Jorriere del-
la seia»  budo napada vlado.
«Da je tak sistern kriviren — |>ravi
Corriere — pa<le T'loveku brž v ori.
Stranka, ki dobi od 300 liscf- oddahih
plasov 100 tisor pošlje v parlaiiKMit 30
poslancev. dru^a stranka. pa. ki je do-
bila SO tisof' frlasov, dobi le stiri no-
slanc.e. T'tj je krivirno. Po tern volil-
nt-m viM]u dobi namref- iinjmornejša
stranka tri retrtine poslac.ev, vse dru-
ffe le cno retrtino. Sicer pa ni se pro to-
vo, re obvf.'ljajo tri retrtine. Mogncv.
se bo zadovoljila najverjn -slranka L1
z dvenii  tretjinanii.
Volilni  zaknn  morn  namrer se  izif.:.
' Svobodno   srednje   sole.
Pred par dnevi j<1 sklenil niini-
strski svet zakon, s kalerim se po-
polnonia preurndijo srednj»1 sole v
državi. Zasohne srednje Sole (jgimna-
zijo, realko, iiritelj^ca) bodo odskij
napre.i eriako vredne državnim. IJ^-e-
nec ki obiskuje ]>rvatno spednjo solo,
bo stal v isti vrsti s svojim tovarisem
na xlrzavmi soli: o]>a liosta niorala
polaprati iz|)il,e pred izpraševalnimi
komisijarni. ik ne bod.) sestavljene iz
njibovih   profes(jrje\r.
Vsak laliko u«tano\i .polnovredno
snulnjo šolo in zato so srednje sole
odslej naprej svobo<lne. Želinio, . <la
bi bile hwli yai ncts. Slovence svo-
bndiK!.
Odpravili  so ministrstva.
Ko so odšli iz vladr ministri lju«l-
sko stranke, je. vsakdo mislil, da si
bo Mussolini bt'lil glavo, kotra, po-
stavi na njibovo mesto. Toda Mus-
solini je stvar rešil zelo erxxwliavuo.
Izpraznje.no ministrstvo jo kratko-
malo odpravil in, kakor sliširno, bo
odpravil tudi niesta državnib ])od-
tajnikov.
Prvi   majnik v Trstu
Socialisti se pripravljajo nauj zclo
tibo in svctujeJD le vef.<'riV9 sestari-
ke. Koinunisti in republikanci so bi-
li  manjt; skremni.
« Lavoratore ». ki j<v j;i-i.icsel
vrcraj nslrr proghus, zdnizfrii z
najostrejšin» piotcstoni proti faši-
stovsk«'inii režiinu- so fašisti zaple-
nili in. požgali. ]{epublikaiici si izda-
li manifest na rdečrm pa])irju, ki
naj bi ga razdebiJi ]>o niestu. Kve-
st ura je liatis jirepovedala in da. ne
bi jjroglas priišel med državljane, ki
bi se mogli okužiti, je oblastvo
preiskalo Spazzalovo tiskarno in
odntpwlo   vse  ]iroj?lase.    «]1   Lavoi'ato-
re del libro», stroknvno ^la.silo
črkostavcev, j«' oblastvo zajjleuiilo,
k<M- je v listu bil tale stavek: «Po
vaein svetu se bo praznoval prvi
niajnik kot pi'aziiik bratstva vse-ii
¦nai'odov- saino v llaliji je reakcio-
nai'na vlada i)rej)ovcdala obbajanje
If.ua.   praznika.»
Okrajna   bolniška   blagajna.
S' sedjnii). iiiajciu stopi \ veljav0
nova tarifa na zavaroval'iiino in Iia
bolniško podpoi'o. Dosed a.nji Prl'
spevki se z,nizajo za 25%, podpoi^
pa za 8.(10%.
Kaj je novega na deželi
PLANINA PRI CERKNEM.
Neizprosna smrl. iiam je uu-L-aia iz
naše srede l)la^ega g. lu'itelja Slan-
kia Bogataja! (In j;.1 pomaigal, da sc
je na.še izobr. društvo jio vojski spet
poživJlo in mil je bil predsed'nik in
zadnje nresec« fia. podpmlscdnik.
Vodil j(^ tiuli jievski zbor, s kakiriin
jo dosegel za. našc razinere pi'av le-
pe vspebe. Zadnje nn'secc pa je bo-
lebal vediio bolj in se ni več nio^el
v(Uileževati društvpnega življenja.
Pi'cpeljali so boljie^a dojnov v Ko-
barid na 20. t. m. in že dru#i dan
sjno dobili biv.ojavno poročilo o nje-
provi sinrti. Poigreba se je udeležilo
<) č.lanov in. 4 -članice društva. Me.sto
venca na grob darujr dru.štvo 50 L
zai* Slov. sirotišče. - V smislu
društvenib pravil je bila. v sr«'do sv.
iriaÄa za pokojne^a. Vtleležili so se
je vsi člani  in vsi šolski otroci.
Naše drustv'o ]>riredi na binkošti Ks.
M<!Škovo igro «Mati.»  Vlo-ge so ž«; se-
daj   dobl'o   li;i 11 "m lie   Sos(m1ii;i.   ill'iislva-
pridite!
IZ VEUKIH ŽABELJ.
Ker je Clor. Straža v 31 šl. pricjbriiii
rlanek o nasi «/ai-:pani mlladini«, si
sf'C-jenio v d'olzncst ]>ou("«iti juvnost o
njcnenr «spanju !»
1.) Mladina se je zavedala /c koj
I« vojnj svoje narodne dol/nosli. I In
tela je zopet oživiti Kat. S. Iz Dr.,
kar pa se jejui posrečilo, kor je )iale-
ti la )>ri voddnili organili \m\ glubi
usesa.
2.) Ker je brez inteligerjta. (posebno
precej po vojni) iieniogoče. vodit:
diustvo in njega ])nreditve, si no bili
prisiljeni iskati jH>nioc v sosedni ob-
rmi, kjer snuo jo tudi dobili. Koinu
ni še v sponiinu velika pomladanska
narodna ])rireditev 1. 15)20 pod spret-
niin vodsivom bivšega, svetokriskegn.
nadiiriielja g. Ivcopolda Paljka? Pri
pri red it vi je sodelovalo nad 7><) '-¦inu)
r.iladdi  niori.
Nadalje imamo y,e nad 1 leto nabivi-
biano r-lanarim) 2ri najvztrajnejšili
ndadeničev: toda društvo se ni^rnaglo
ustanoviti zato, ker rrianjka priuier-
nili prostorov. I'rostore, ki bi odgo-
Viirjali drusvenim nainenom, pos'edu-
jo ffospoda, katori je ljubse, da v njih
predejo j>njki kakor da bi s.> v njih
na rod JAobraževal.
Da se rnladina zaveda svojc rlolžno-
sti, o tern naj se blagovoli g. dopisnik
preprir^iti pri Kat. SI.   Iz.    Dr. v    S\-.
Ki'izu, pri katerem  je vpisHinh  ti <<|a'
nov. iz naše obv'uw.            '
Vprajsarn g. dopisnika: N;i rigavo
srainoU) bo<li naša mladina iskat i^(>
biazbe v ]hj] ure oddaljeni Sv. Križ"
Nu. na.šo? Ne ! Na vas je krivda, nu
vas ki iiani niorete dati j)rost«ro\- ^
vas, ki  nas  nodpte  ]K>d|)irati'!
in kratke kikeljce ? Na.ša dekleU
liorejo zabave, hocej'O razvednla. K^i1
pa isle ne inorejo dobiti drugai'e-. j°
i.šrejo v kratkili kikeljcah in l^J'i«1
frizurah. 0 spaceni obleki pa se še nü
more govorifi, izvzeni.si par novodob-
nih  f raj lie. Toliko v znanje javnosti.
(1. dopisnika ]>a prosimo, da ne ilie'
cc ve<* v javnosl vesti, ki blalijo Jias0
mladiiK). Podpre naj vsaj dopis s svo-
.jiiii  liisfnororhim  podpisom.  Bog- /iv'
Mladina.
VRTOVIN.
In prišla je ix'la ž.(Mj.a. v biso-kovn-
^¦ijo. Natibonia, popolnonia nepH-
fakovana je vstopila, nič potrkal*»
nir* vprašala: kar ugrabile nan»
jc le[)oga in maiijiv<'ga Tonsil
Podigoniika, desert.letneg'a prvoroj011"
ska. Zgodilo so j« to ravno ma «les<ll-
letnico poroke njegovili rodite-ljev.
Pn'tcklo srod.o je šo d,oJ)i'o otlgoV'H1'
}al v soli, naslednjo sredo 25. 4. igajc
že krila inati zomlja v Jiladntmi grP'
bu. Prav jezni in budi smo na to Žc*
no vsi bj'ez izje^nie, kvr nain je utr-
gala najlepšo cvetko izniC'd vrtovin-
skill deckov. I>a bi vedieli- da »e J1
Ililoee po tej nežni iii nadejjudini cvet-
ki, tedaj bi ji odka/.ali kako gr^°'
pored no in leno ro/.o, a dta nam J(<
pokosila ravno to. ji pa srdito zaniC-
rimo in žalujeino. — Lq Oie V>Q'
beski in nj(^govi krilatci se vesele ^
žlahtne rožico, vesoli s<1 tudi Ton^0^
sain: kajti biti in ostati na veoiH'i"
domu pri Oč(!-tu, to sc-le; je i)op<>l'ia
sre/T;a in veseljo zia zemljama ! — I>0'
trti roiTbini  nai^e globok'o sožalje !   -'
SV. LUCIJA.
(M> jiriliki na.stopa, na.šili. «Psil'""
kov» jiri Sv. Lneiji nam j<1 gos]"1
Mikuževa ¦ izkaz.ala- toliko using, <•¦'
'siTiatramo za' svojo dolžnost se J'
tern potoin 'najiskreneje zabvaliti. ""•
ceno in skrbno postrežbo ter s ten1-
da nam • j<* prepustila dvoran0
bre-zplačno, je jtripomogta, da iistst'
mo vkljub vscm velikitn troskon1
poUig moralne,ga t\idi li'i» nintc-
rijelni u.spcb.
Splošno slovjvjisko žensko društv"
v Gorici.
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto poslovenll Z. Z.
— «O»—
Skoro gotovo ni ain starega nadpaz-
nika ničesar slišal o nesrečni «Mota-
le», o kateri je vse časopisje natan-
r-no porocalo. Sicer bi moral vedeti
kak del se pri tej rešitvi pripi-
uje Jacku llyjanu in kaj vse se mu
jo pri tern pripetilo; v tern slučaju pa
bi bi-la Harryjeva br»ezčutnost nepri-
merna, če bi mladi rudar ne ])riscl
na pristavo, da stisne roko svojemu
trp^X'einu prijatelju.
Ce torej Harry ni prisel, mu goto-
vo ni bilo mogoce priti in Jack Ryan
bi bil preje zanikal obstoj ognjenib
oarovnic, nego, da bi smatral llarry-
za tako brezčutnega.
Dva dni po brodoi]omu že je .lack
Hyan vesol in dobre volje zapustil
pristavo, kot da ne bi prav riu; eutil
svojib ran. Z veselo in iz pol mill prs
zapeto pesmijo je priklical odmev od
obrežnib skalin in je potoval proti
železnicj. ki pelje čez Glasgow na
Hirling in Cajdander. Ko je eakal na
kolotlvoi-u, je zagledal ])lakat nabil
na več krajih. Tmel je slwlec razgilas.
«Pretečenega A. decembra je st/>p,il
inžener James Starr iz Ktlinburga na
Granton Pieru na ladjo «Prince de
GaMes» in je ladjo isfega due zapusl-il
V Stirlingu. Od tedaj ni nobonega
glasu več o njern. Nui|io prosimo, da
naj so vsako tozadevno poročilo po-
islje na predsednika «Royal-Institu-
tion» v Edinburgu.»
Jack Hyan je obsUI  pv] eni izmed
teh objav, ki jo je prebral dvakrat z
nenavadnim   začudenjem.
«Gospod Starr!» je v/kliknl.  «Ravno
\. decembra sem ga    srecal v sprem-
stvu Harryja na lestvi v Jarow-rovu.
Odtedaj je deset dni in toliko časa se
torej ni prikazal na dan ! Zdaj mi. je
tudi jasno, zakaj ni bilo mojega ])ri-
jatelja Harryja v Irvine. Ne da bi ob-
vestil prod.sedinik'a «Royal-Institu-
tion» pismeiio o tern, kar jr* ved(il o
.lame« Starrn, jo pogunuii dof-ok
skoeil mi vlak, da se Ham poda v
J«'jrovv-rov. 'Pain je nameraval po-
isktfiti Harryja in inženerja Starra.
Ko j-e dospel (to /aželjon^ga mesta
so je nstavil in vprašal: . «Kaj re«,
da iiiižerierja ni mazaj ? Ali imajo na
dn,u jamo tako važno o})navilo ? To
moram zvedoti ! Ko je atal pre'd
vhodom ni opazil nikake zunanj;1 iz-
premembe; nad, krajwn jo vladala
ravno istia ti.si.na... nolx'n-cga živega
))itja r tej  samoti !
Jack Ryan je f+topil  v i>olrazp«dlo
hi so, • katera jo wikrivala od])irtino v
TOY.   Sklonil  Se  JC   rind   dm)    :i   vide]   ne
ylisal ni iiii<Ct}aar.
«In moja svetiljka», je rekel? «wx
bi no morala bili na svojejn mostu?»
Svetiljka, katere so jie Jack Ryan P^'
služoval T'^' Hvojib obiskib jiarne. Je
stal/a obJčajno ])i'i prvi lestvici. SvC-
tiljke zdaj ni bilo !
To bi torej bila prva oeiima ok<^J*^
sčina, }e menil.lack Ryan, ki je zao'^
])oslaja.ti iiiciniren. Na to je -— 'lji°'
ravno prccej ' vražarski — pristav^1;
«Jaz- se vsee.no doli jwdiam in nctjs*
jev jami temnejse kot v najgloblj^111
diiu pekla.
Takoj se je zatel ])o <lolgi vrsti Jf"
stvic plaziti navzdol v ¦fr.no jamo. T°
s.R je Jack Ryian mjial, ker je dobart-
sko jamo žo <wl prej pniv dobro P0*"
nal. Z vso previdnostjo jo stopal n^-
v/Alol, ter je z nogo preizkusil vSJK
klin poseboj, ee še <lrži, knjti v»aK*
napacna sUipinja bi bila zanj smrr-
noriüvarna-
—«::»—
< >i' r. i •- »•   >     ¦   i i< \ 7. A                                                                                         .                                                                        Strari   ,''
H>RIJA.
(25 letnica Vinccncijeve družbe
v Idriji.)
.I*'"1 1. inajnika 1S«J<S so jo na ini-
^jativo preL. gg. Mill. Arkota, ile
'«ana in Kr. Oswalda, kateheta zbra-
lo v Idriji 12 niož, da ustanove hidi
7i\ MaSe, niesto zelo potrebno Vincrn-
<Jjev-o dnizbo za podpiranje rovozev
Ju bolnikov. DvanajstorJca mož jo
vr>s|la rod no vsakotedfinske komf?.-
'eiJ(M', pri kojih jo refevala nmogo-
"Foj-no do.slo ])rošiijc boln.ikov i-ti re-
vezoy toi- prispevala pri vsaki kon-
ierenci s prost ovoljnimi' darovi /a
I'nycze. Poleg prispevkov pri trdcui-
s^'li kcwisere.nicah jo družbJ došlo
'"iioigü darov o-d dobrotnikov. Rrulno
|e (li'uzl)o podpiralo rudniško ravna-
l''JStvo \- idriji in niestna. oh'T:ina
'^1>Ij-ska. Prod valuiiio spreimombo
^0 s« nuhajalo incd darovatelji tudi
(1°n)iaeo in tujo hranil'tiice. Kakšen
iiiK'iocl j.p ,|/Jvala družha v mestu
l(n'jji, dokazuje dejstvo, da jo duo <>.
|°l)niarja 1917 unirli, pri prost i< a ze-
0 iiitojjg^ntni vpok. rudar Josip
¦Morn-en zapustil družbi svojo hišo.
''rvi  dnižboni     prodsodnik     g.    Iva.n
usarf nidi», kontrolor, jo družbo
IUiuinorno in vztrajno vodi'l do sep-
^'Dibra 1922, ko ga jo Bog pozval k
l«acilu. V svojom 251otnoin delova-
nJu jo dnižbn razdelila mej revože
111 boliiikc  podiMki-p v vrsidnosU
K 38.432.2Ü
in.    L    s).24(i.(»ri
Prod vojno so bili rovoži podpira-
ni ledensko z živili. Po vojni so de-
lijo podpore vsled draginjo so-
razmerno z dohodki od rasa, do ra-
sa.' V 1. 1922 jo iniela družha 1888.- -
L dohodkov in ZKOh L stroškov. Ka-
lno y.a kurjavo ri vožoni je bilo izda-
T¦ ill 192(> L. Naj hi Bog- tudi v bo-
doče naklo.nil naši tako poirebni
dnižbi  jnnogo dobrotnikov!
Levpa   (Neumestna šala.)
Prod jiokaj časom so liotoli noka-
leri napraviti najbrže nrunino salo
za.to mo vdrli po nori v šolsko bara.ko
tor odnosli g. učitelju vijolino, no-
kaj demarja in 11 ok ate ro šolsko po-
trcbščirif1. To potrobščine so vrgli
proo in snio jib n-a.šli drugi dan
piT'd solo, vijolino in denar so ski'ili.
Najboljse pri tern jo- <*e to, da si jo
g. ueitelj vijolino izpasudil, denar jo
]>a zbirka Solarjov- Ome, ki so jih
tire, svarinio prav rosno, iva,j takili
nouniinstnib šal ne ponavljajo, kor
drmgačo Im bili priniora.ni zadevo
izrofiti dniigini l'okam.
šmartno  pri   Kojskem.   '
V šniartjieui pi'i Kojskoiw izvr.su jo
služho cerkvonika žo 50 lot vzorno
in nosobično gosj). Mizoi'il. Josij).
Prevzvišoni kuozonadskos goriški
di1. Sr<loj inu j<> pred kratkiin poslal
¦ priznafoio TiKsnio, V katororii so hm
zalivoljuje za požrtvovaliio in .ne.se-
Im'oiio 5()  lo-l.no slnžbo  v  fast cerkvo.
JVIESTNE NOVICE.
se na cast Jolando.
^'OiM.ški MoTit jo ol> f>riliki poroke
J'rincezinjo .lolaude daroval 500« L
'a «lobrodeljie nonieno. in sicer 4000
L 7'& vojno vdovo in siroU\ 1000 L pa
'* invalid«. Donar jr zavod izro-f.il
K- i«»(]prefoklii   Pioinarta.
Tatvina.
^('»na.ni   zlikovei   so     obiskali    Mi-
^elia  Kocijanfifa,  ki   stanujo  v   uli-
'•¦oroni.ni 1(5,    tor    so    niu odnosli
|.anino in  sala'inov  v  vnulnosti   200
i        '• 1'ono-fni gostjo    so   sf oilsti-anili
,,°Vt'(lii.   brez   slovosn. iin.   jib   polici-ja
I     se Hi  izslodila.
'    Važno za invalido.
>«'ikor narn   por<M"ajo,  bodo  po  no-
j :1Xl zakoni' o  pokojniniab    invalidov
lv^i avHtro-ogi'ski  invalid! uvr.šfo.ni
^i^/katogoi-ijo,    vsleiL    fosar nr
|     j.0^0; dobivali  tako visoke pokojnirie
^ iiivalidi iz; starib  pokrnjin. (Pod
jj-jV'^1 i'azred so })r.ištevajo oni, ki  so
.   l    za fronto    in    ne    v    strolskili
' r^ln..) To doiofilo volja sovoda tu-
Z{i vdovo in sirotiP-' ki bodo dol)ile
lr°v* l>ukvice in logitiinacijo. Dno 24.
^Ja. se  bo vršilo v Gorici voliko zbo-
tn>VanJ°. '¦»»validov    rul«    Itniijft.    Ob
y:j. J^'liki  IhmIo ra/vili     in bkvgoslo-
.l Gustavo, ki  so jo gpriške    gosj>p
'   ova.le  goriškiin   iinvalidoin.
Samo en Slovonec
|    V(j.V 15.    t. in.    je    imclo    društvo
(>boIU'lL invulitlov v tiorici. svoj lotni
Cftj 'i1 zbor. Ikloležilo se ga jo š(; pre-
pJ ^litnov iz okolice in iz niosta.
(j rüf;^ je doloigiat ei'iitralnoga ura-
t^(,.v ^r»tu- Govor.il jc* rood dnigini
lH)k! •* •lloveni w^01111» ki urt-juj«
val rlllllc 1)iv^i(l11 ivvstro-ogrskib im-
'Irž' ,V' kat('ri H» postali italijanski
<Ki dV !U1'- tiovoril je ]ra. liako tilio,
r^ R' j Jl- s ]' Sal k (hi i aj l \u j b I i ž j| i. It a
,i() . #a «o govorili skoro izkljuf-
s0 ^j.V'J-anski, t,ako da poslušalci, ki
iiig J ' v<1<";iiionia s-lov. invalidi niso
I »«vof^1* raziJnifc]i. V novi odborjobil
I volit ft,n.saino 1 Slovcncc in so so
*e!r^(   ^vr.šjlo    s])l()b —- reel mo
st'a     v.Avtom°bil itt kamijon
Cipr r^!la ˇ petek na križišfu ul'um
teTri fSl Hl drevoroda 24 niaja, l»ri
Gokl J°   bila   '«njena   neka    «olska
Goriško  okrajua   učiteljsko   društvo
/o|-;ct; zborujo due 3. maja 1923. v
Trgovskoin domu to'-no nU ^'4 /,ju_
traj.
Dnevni red :
1.   I'oi'ofilo  prodsodriika
2.   «šolska Ililigijona.»   ju-odavi», dr. R.
Sfiligoj.
3.   Pofitniski   onoimri.sečni uiitoljski
tofaj v Hi in u.
4.  Zborovanjo zvozo  v Gorici.
5.   Volilev  15 dolegatov za  zborova-
njv. zveze.
U, Slurftjnosti.
*
i'upoldne ob 14   v šoli    ulica   Ga|i-
pnecini   pro<lavanje  Giovanni   Loron
zoni: La decadenza e la preparazio
ne del Rinnovamcnto.
lsti dan sjirejema iirods^lnišlvo
priglaso za počitmiški ločaj, ti so bo
vrsiJ najbrže v Kinm, kor jo za
pre-djiripravo nujno potrebno dolofi-
ti št(»vilo vdoležnikov. Tovariflice in
t.ova.riši iz drugili okrajev naj so jtri-
glase.z- dopisini-co.
Zborovanjo je obvozno! Pevke in
pevci! Tan dan bodo tudi pevsko
vajo. Vsern: «Na svidonje!»
V  Mirnu, (\nv 19. aprila 1923.
I^rodsodništvo.
Ukradeni konji.
V  nofi   od    ])0<ka    na.    soboto    hc
ukraKlli   posestniku   Anl.onu    Bijavcu
v Božni dolini  v   bližini    «Bajte»   i/
blrva par konj;  konja sta bila lopa
mjavca O tatovib ni slodu.
Tržažki kvartet.
Due 9. niaja nastojni uv.a.ški
kvartot (Qufirtetto triestino) na. lok
(2 violim, viola in cello) v dvorani
Vittoria,- lik kavarno «Furmi.i» na
travniku.
.......... DÄRÖvi.
Za SploSno slov.   žensko   drnštvo.
Gospod TJouodikt Poriiž j<'- daroval
/.a Sj)losno slovensko žrinsko dru-
štvo  v Gorici  5.— iJr.   Srfna hvala
VALUTA.
JJur 2*. aprila si dobil na tržaški
borzi:
za 100 avstr. kron 2*8 do 32 cent.
|   za 100 dinarjcv 21 do 21-50 lir.
i  za 1 amerikanski dolar 2022 do 20'32
lir, za funt sterling 94. do-94.25
GOSPODMRSTVO.
" Novi davek na dohodek iz zemlie.
/iOinljiški doliodok v J1.uli.ji jo bil
<l(. 1. januafja. \\Y2A. |.kk1vi*žoh sumo
eneinu davku. (impiosla sui terreni).
ki je po<loben našomu dodanašuje-
ii)u zeinljiškcinu davku. liiionovani
ilalijanski zomljiški davok jo bil uve-
di-n iudi v novib |>okrajiiiah. Poley
l-oga zeinljiškoga davka je pa finan-
(•ni minister uvedel v siarih it. po-
krajinab so dfu^ri davek «na zernlji.s-
ki dohodek». tako zvani imposia di
I'lrbozza mobile sui reddifi agrari s
ki. («llokoni dne \. januarja 102.'}. si.
1(5. Ta (Javek je bil raztegnjen na no-
vi pokrajine s kr. o<llokom od lZo.
marc«. 1923. st. siSfi.
Kmetje v Italiji nezadovoljni.
Italijanski kniet je z veliko nozadi--
voljnostjo sprejel novi davek. Kme-
lijske organizacije so javno kritizira-
I'.1 novi flavek posobno i-adi tega, ker
jo finanrni minister uvodol ta davek
broz sj)orazuma ž njiini. Vsled tega
davka je isti predmet, to je zemljiš.
ki dohodek dvakratno obda5en.
?jV pred vojno je >>ila zemlja, njon
d'übodek v Italiji najlx^lj visoko od-
nosno obdačena. V Italiji je znasal
zomljiški davek z diokladami ]>red
vojno \.\ todstotkov ze'inljiskoga do-
hodka, dorim je zna.šal v Franciji
10 odstotkov, v Angliji 5 odstotkov. v
Nemeiji 7 <xl«l.K)tkov, v Hvicj saino \\
'ulstot.ke. Italijanske kmetijske (orsra-
nizacije .^1 lola/Jjo z mislijo, da l>o
novi davok veljaven samo dve leti, do-
rim je uglodni jir'ofeftor finance na
rimski univerzi poslanec De Viti Do
Marco, ki je «dločno nastopil v easo-
pisju proti novemu davku, mnonja,
(Jh oslaiio novi davok v Italiji sta'lno
v veljavi.
Kdaj bomo % plačevali  novi  davek?
Italijanski kniet v sfacih ]xokraji-
nab bo plaroval novi -davek od 1. ja-
nuarja 1023 daljo, dorim bo kmot v
novib pokrajinab planeval ta davok
sole s 1. januarjom \Vtl\
Kdo bo plačeval novi davek?
Prvie la.stnik, ki sajji obdolujo zem-
Ijo s svojo družino ali j)a z najeti-
mi (lolavci. Drugir bost.a nifjrala ])la-
f'ovaii novi davok tudi kolon in zakup-
nik  (m| ristoLra  r/omlji.škep:a  dobcwlkn.
Kako se izračuna čtsti dohodek
pri novem davku?
Kosm.iti dohodek sostoji iz : 1.)
zoniljiškil« pridelkov po odra-
Sunanju oncga del a ki je potreben
za prohrano živine davkopla5eval.
čeve; 2.)  dobodkov od živinorojo.
Vrednost raznih pridelkov, tudi o-
nib. ki jib je poljedelec ujx>rabil za
pre-zivljenjo svojo <lru/Jne, se izraru-
na na i>odlagi povprečnih con, ki so
po 'dolHvalo pri razprodaji zemlji.skill
])rid(lkov ob zaključku vsakokrai-
nega poljedolskoiga lota ali pa na
podlagi nižjih cen. ki j,ih je poljede-
iTaloc slurajno dosegol ]>ri dojansk:
r;»Z|)i-odaji svojib ]iridolkov. V ko-
sinati dohodek so mora rnrunuti vred-
nost vgeh pridolkov: žita najrazlič-
nojše vTstc, sižol, grab, bob, krompir,
u'rozdje, sad jo, drva i.' t. d. Tudi tra-
\a, st'iio, detelja in druge rastline se
inorajo vraounati v kolikor jih jo po-
l.JHleloc prcxiaJ in katerih ni uporabil
•/ai ]irehrano živine ali |>a pustil zu
crnoj na zeniljisru. Za pridelko, ki se
niso prodali ali pa niso uporabili v
svojem prvotnom stanju, n. pr. n
grozdju ab! pri oljkah, se mora naves! i
njihova cena v j)redelanem stanju. V
kosmali dohodiek.se mora vračunat.j
tudi vrednost semen, ki j ill je polje
dolec juiliJ'anil »a drugo poljodolskc
liio. V kratkem: vrednost kosmate
ga dohodka tvorijo   vrednosti    vseh
pridelkov: bodisi, da so se pridelki
prodali. ali pa uporabili za prchra.
no drnžine poljt deliove, bodisi da
ležijo še vedno v shrambah ali pa
da so se uporabili odnosno določili
za semena. Pri loin si moramo '//<%-
])onnniti, da so soniena <j<lračunajo
kot  stro.^k  jjri   obdelovanju   z-tiülje.
Kar se tiče dohodka.  od živine   j«
treba vrarunati  v kowmati    dolxxlek
a.) naravni dohodek od zivine. inleko,
jtijca; b.) prirastek na yjvini; c.) <U>\r
dek iz prodaje živine; gnoj v kolikor
se je prodal in ki se ni    uporabil    äh.
gruojenje zoniljo: d.i dohod( I
jemine za živino.
Poljedelw laliko napove n. pr. «v
kosmati dohodek    no    slodori    narin.
Na zemljisf'u od r>s> iiokUirov. na kate.
rifn se nabajajo '* vinopradi.    5 polj.
1 vrt 2 travnika i. t. d. som  pridelal:
1.) GO hi. vina }K> lir i50, f*ku[>aj WOO
2.1 :V) ky. tursirt' ]iolir.12a ¦ >. 'MW
'.">.)    h kv. fižola. graiin i
t. d. po br \U                                ''.'i«
4.) 30kv. krompirja ]mi in <»u               i^jo
5.) 15 kv. sena ]*> lir 55           ¦» 82f<
(J.)  10 k'v. slame |>o lir ;t\)                     '/>'>
7. Dohorlek   <xl razprodaje
zivine ali   ki   se bi
lahko dosegel      '
bi s<? |)rodala                        240t
8.) D<jh<)<lok o<) i»enitijjii'               1000
Skupni   kosmati   dohcxlek
znasa: lir 19T>" ,
Od kosmate ga   dohodka se   inorajo
odračuruiti slvdn'e posfar/cr: i.J na-
jomnina, ki bi j(j flobil lastnik, ako hi
oddal svoje zemljisre v uajem; ta /)¦
nijšljena najomnina so izraruna na.
pod'Jugi priinero z drugimi zornJjiA^i
v okolici. ki so oddana v svobodai
najem in ki so isU? vrsi^ tor prinašajo
pribli/rio isti dohodek; labko se p«
tudi jzračuna na podlagi predvojnili
najemnin, ki se pa inorajo oceniti po
ilanašuji vrednosti denarja. 2.) (ni ko-
sinaU^a dohodka w morajo odr&ču-
nati obresti od posojil, ik jib je moral
fX)ljodelec najvti. da si jo , mrjog-of'i!
obcleliovanjo zemlie in donos ze-mlji
kega doh-odka.  '              "    |>a    smejo
odraeunati samo             -ju. ako je jme
upnika in njefrovo bivališoo v Italiji
znario. Posojila se siriatrajo za riaje-
ia v svrbo zernljiskega dohcxlka, &kf>
so bila riajehi n. j>r. za imkup semen,
gnojil, živine, pOljedelskih strojev in
|K)ljedelskega oro<lja, za izplačevanje
delavcev in flnigih stroskov, ki so
združoni z obdelovanjem zemljiAca.
Za računanje ol)resti jo tor<j [x>trobno
troje: a.) najeta ixw^/jila .morajo <>]Af-
ževati proizvodjno zeinljiskeg.
luxlka; b.) obsk)j teh powjjil se hhim,
dokazaii; <•.) upnikovo jme in njogovo
bivalinre  mora  biti  v  llaliji   znano.
Ne sniejo se n. pr. odraeunati obr«
sti  hipijtečnega dolga, ki leži  zenilji-
sče. Tudi    so    ne   sniejo    odračunati
obresti posojil, ki so    bila    najeta    r
svrbo slalnih  obrambnJh     naprav   (o-
yraj,  zidov)  za  vzjxjsta.vo zgradbe  na
zemljšču,  za   izrodiwj  vz'Jrzevanje.  ze-
mljišča odnosno stavb. Za dokaz dol-
ga ni potrebna javna Jistina; zadOsjtu--
je  vkak  pismeni   dokaz,  ki  ga pripo-
znajo davčui unidi    alj  pa    komisije.
Na vsak nacin se mora.    ruivosti    im#
in bävaliÄce upnika, ker   dnigare    »e -
dolg- ne prizna cxl stranj <lavkarij    in
komisij.
Glede vseh stroskov, ki se mora)»
odračunati od kosmatega dohodka
velja v glavnem sledeče: Odračuna.
jo se samo oni stroški, ki bi jih mo-
ral v slučaju, da bi bilo zemljiŠ6*
oddano v najem plačevati najemnili
in ne lastnik zemlji&ča.
(iJnljc pn/to/itiju'J
Str
(iOniSKA    STRA2A
Iz Kmetsko delavske zveze.
Prva seja predsednikov in tajni-
kov skupnega odbora vinar.skih za-
drug- in posojilnic. t.er hranilne.
ki se perajo r/ vinsko kupčijo. in
Kicer . \r\n. ^ospotlarsko zadru-
ge v Dornbergu, Km. drustva v
Vipavi. Km. del. zadruge v t Dr>-
bravljah, H. P. v Selu pri Batujan.
H. P. v Rihembergu, Gosp. zadruge v
Riheniibergu, H. P. v Komnu in Vin.
zodniige v Koj skem se bo vršil v
četrtek dn«1 3. maja ob 9. uri zjutraj
pri Zlatem Jclenti v Gorici-
Tajnistvo K. I). Z. bo dajalr
iiasvete glede izpolnitve napovedi
zomljiškega dohodka in bo tudi
izpolnjeviilo svojim članom napo-
Todi.
Tozadfvno bo sprejenial •člaiK
uiž. Rustja vsak ponde'ljek in
Četrtek od 1 do 3. lire popoldne, ol)
nedeljah pa od 9 do 12 dopoldne.
Poljedelci — člani K. I). Z. se lab kef
xglasijo v ta nanien v tajništvu pri-
•čenši z nedeljo diva (>. maja od 9 do
It ure dopoldino. v Via Mameli St. 5
1. nadstr. pri Upravi «Gor. Straže.»
Tajništvo K. I)   Z. v Gorici.
PRIREOITVE.
&tudeao pri Postojni. Prostorovlj-
.10 gas. društvo v Studenom priredi
dn« 10. maja AnÄEivgruberjevo ljud-
»ko igro «Krivoprisežnik» in nekc
francosko  burko.  Pridite!
Opatjeselo. Na.^e bralno in pevskc
dru&tvo «Kras» priredi v nedeljo dne
6 maja velezaniinivo Fiuižigarjevo
ljudsko žaloigro «Razvaline življe-
iija.» Začetek ob 3. uri poi>old.ne. Na
Tsporedu je še tuxii petje in nastop
razjiih društev iz okolice. V slu<3aju
dežja, se bo vršila vcselica dne 20.
niAJa. Opo3«Lrjaimo nia avtomobil, ki
YOfci skozi našo vas.
Izkušeni   civilni   geometer
DOMENCO ROGCO
bir&i  geometer  I.  reda  na. zemljiäki
knjigi  .  Gorica,  Corso Vitt.  Em.  34.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem so-
rcdnikoin, znanc^m in i>rjjateljem,
kateri so i-premiili njišo.e-a pn-rlriwc,-;;
so.proga tin očeta
Ernesta Bevka

na poti k zadnjemu poritku.
r/>kavet\ 26/aprila idfcl.
Zalujori ostali.
MED. UNIV.
dr. Rado Sffiligoi
se je preselll
v Via Mameli (Via Scuole) St. 8
tik stare gimnazije
ter ordinuje za kirurgijo,
porodništvo in ženske bolezni
od 9-11 in 2-a
itimnuiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiniiiii
Ivan Cotič
kamnoseSki mojster
SOVOONJE pri GORICI
se priporoča cenj. občinstvu za
izdelavo nagrobnih spomenikov in
drugih v to stroko spadajočih del.
«HišA» V LJUBLJANI,
ononad.H'tropiiia z več stanovanji in
tngovskim lokalom se proda zia Din
500.000.—. Kupcu tudi stanovanjc
ma raziKjlago. P(onudbe pod «Hi.sa>;
na Aloma Gompiany, Ljubljana
S. H. S.
Panjee Alberti Žnid nemski izdelek
fie no rabljcme se prodajd pougodni
ccini vsleod »elitve.
Povprašati   v  gostilni   «pri     Zvezdi>
v Gorici trg Sv. Anrtonia 3.
..MENJALNICA STUBELJ"
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41
poleg hotela „Južni kolodvor',, se priporoča cenj
sorojakom, potujočim v Jugoslavijo
__L^f iniitiiitn iiiiiriftiMififJiiistiiiiiMiitiiiiiiJiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiisiMiiiiiifriiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii mmiif imiiiiiiiil^^
s           Pri oskrbništvu  velep. grofa Aleksa Coronini v Šempeim pri   =
s   Gorici, se je začelo s 15. Aprilom t.l. spuščanje plemenski žrebcev,   s
=   in sicer /rebec :                                                                                |j
I           Conversano - Noblessa           |
=   čiste lipicanske pasme, star 5 let, visok 161 cm., barve sivolisast,   p
§   tekač. Pristojbina za skok L. 100.— in žrebec :                                 =
|                         Carol                         I
=   belgijske pasme,   star 5 let, visok 157 cm. rujare barve,   za težko   |j
E   vožnjo'    Pristojbina za skok L. 100.—                                                j|
~^i iiiiiiiiifiiijiiiiifiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiitiriiiiiiiriiiJiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiintriiiirriiiiiiiiiitiiii t iiiiitiiiiuir^^
PODRUŽNICA
\}Mw\U kreditne banks v Goriti
Corso Verdi   „TrgoVfcki   Dom"
Telefon št. 50.
Brzojavni naalov: Ljubljanska,   banka.
Delniška   glavnica
in rezerve:
80 MILJONOV
GENTRALA:
LJUBLJANA
Reserva 8 H S
kron
64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovic, Celje,
Maribor, Novi  Sad, Ptuj, Sarajevo,  Split, Trst.
Obrestuje rloge na knjižice po 4V,% Na daljao odpored
[vezane vloge po dogovoru.
Nakup  in  prodaja  vsakovrstnega  tujega  denarja.   —
Ižvršuie vse v bančno stroko spadajoče posie
najkulantaeje.
FEüBEKBflUW 8t HOIilCH
(prej Hedžet & Korltnik)
Gofica - CoffÄo Verdi štev. 7 - Gomea
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrstqega zefirja, perkala ter perila, velika zalog*
pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega
blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebSčrn
=  za krojače in šivile.   =•
HA   DSOBNO!
NA  DEBELO
RESTAVRACIJA
PRI
-^j|||i:iiiiiiiiiiniiiii)Miiiiii imiiiiiiimiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiminiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii.......u
(I. kitka gosp. zadruga v Sela p. M\&
m               ima v svoji kleti vee sto hi. vipavskega
¦                belega in črnega  Vina od  9 - 11 °|0.               B
W          ODAJA   NAD   So L.   NAPREJ.          H
¦  CENE      PO      DOGOVORU.    I
„Treh Kronah
v Gorici, Via Carducci,
ki je vsem znana po svoji
vzornipostrežbi, izvrstni ku-
hinji in imenitnih domačih
vinih, je   ravnokar prejela
oni izvrstni teran9
po katerem je občinstvo
že toliko krat povprasevalo.
Kmetie in me$2ani, sezite
po plemeniti kaplji!
Lastnik: Anton Halni{