68. številka. V Trstu, v sredo 26. avgusta 1891. Tečaj „EDINOST" mhaja dvakrat na teden, vsako aredo in loboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane : ta vse leto gl. 6.— ; Uven Avst. fl. ta polu leta , 3.—: „ • „ ta *etrt leta „ 1.50; t, » « » Posamične itevilke ae dobirajo t preda jal nicah tobaka ▼ Tritn po ft nov.. ▼ {Jorioi in » Ajdovščini po • nof. Nt n&rofibs bru prlloisna naročnin« m ipravniitvo na o«irv EDINOST OglMi in oznanila ne raAune po ▼ r*,i.a t petitu ; za naslovi * ili»l)flira črkiuni ae plaruje prottor, kolikor bi (ft. obaeglo navadnih vratic. pjslana. javna xahvala, oamrtnlea itd ae račune pn pogodbi. v»i onpiai ae po Ai I jej a uredniAtvu Piazza Caserma it. 8. Vaako pinmo morit biti trankoTiiho ker nefrankovana ne na sprejemajo. Rnkopiai *n ne trrat'ajo. Naročnino, reklamacije in innfratn prijama upravniitvo Plazta Caserma it 2. Odprte reklamacij« «» prutiH poštnin« Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •diin.t J« m 4 \ ti ljudje, ledji bi Goriškim „konservativcem". (Dopifl iz Istre ) Neizrečeno mi je dobro dćlo, da ste v poslednji Številki prav polteno krenili po pratih brbljavi list „L* Eco del Litorale', kateremu ni do druzega, nego da obrekuje tn Slovencem podtika nepatrijotiške na-Snene, da bi le pri višjih krogih očrnil vse one činitelje, ki ae v Ijubetni do rodu •vojega potezajo ca politiško in narodno svobodo naroda slovenskega. Navidezno obsojajo gospoda pri „Eco" idejo narodnosti, v resnici ao pa sami strastni politi-koni in narodni fanatiki ; fanatiki v toliki meri, da vlečejo na jedni in isti vrvi z najljutejšimi protivniki katoliške vere, samo zato, ker ao ti poslednji zajedno istotako strastni protivniki naroda slovenskega. T avoji Številki z dne 17. avgusta pravi „Eoo*, da je narodna ideja krivična in nekatoliška ter da je lastna samo svobodnjakom (uomini piu o meno liberalizzanti). Kaj porečete k temu gosp6da pri „Slovenci* P I „Slovenec* je vender tudi katolišk list, vsaj toliko kolikor gorička „Eco", in vender se brani s vsemi štirimi proti očitanju, kakor da ae je izneveril narodnemu programu. Torej goriški „konservativci* proglašajo narod* nost brezpogojno za nekatoliiko, ljubljanski pa jo baje vsporejajo takoj sa vero. To je gorostasna kontradikcija. V interesu narodne stvari in osobito v interesu medsebojnega miru v Slovencih bi bilo teleti, da ljubljanski „Slovenec* konečno jasno oznaci stališče avoje nasproti goriškim „konservativcem*, koji kogarsibodi — in bil bi tudi Žid — strastno pritiskajo na burna svoja srca, samo slovenskega narodnjaka ne. Ta je stig-matizovan za vekov veke. Če kdo ljubi narod slovenski in njega jezik samo v besedi, ga še tako nekako trpe, ako pa bi hotel ljubezen to kazati v dejaujib, takoj mu na čelo pritianijo znak pagan-stva, brezveratva in veleizdaje. Tako praktikujejo sedaj v Gorici in malo je upanja, da bi se kmalu pri- PODLISTEK. Nevarni trenotki. Prosto poslovenil Avguštin Janša. Bil je prvi dan moje ljubezni, ko se podam pozno zvečer proti atanovanju svoje izvoljene. Hiša starišev mojih bila je jedno uro od vasi oddaljena. Bilo je ravno me-seoa vinotoka. Jaz sem hotel že pred jedno uro oditi, toda Obiak nekega prijatelja me je zadržal. „Vzemi psa seboj* reče mi mati, ko sem odhajal in zvesta zvita žival gledala me je in mahala z repom kakor bi mojega dovoljenja pričakovala. A jaz odvrnem, da naj pes le bišo varuje, samega sebe bom žo obvaroval. Oče sedel je pri oknu in gledal v noč. — „Hitro hodi* opominjal me je, kajti vreme ae bo spremenilo v tej noči, in bojim ae, da dobimo dež. Vzel sem s saboj dežnik, kterega mi je mati prinesla, vtaknil ključ v žep in zapustil hišo. — Mesec me je tako svitlo in prijazno gledal, ko sem ae proti njemu ozrl, da sem se bližal konec njihovemu parok^sizmu. Zato pa bi prosili konservativce ljubljanske, da nam Primorcem pojasnijo, kako mislijo ne le o narodnosti v obče, ampak o goriških izbruhih silne in slepe strasti poaebe. S takim konservatizmom, ki svojega bližnjega obdolžuje zločinstva — kajti vele-izdajstvo je zločinstvo — ne da bi imel v to najmanjega povoda, kamo-li dokazov : s takim konservatizmom ae mi pravi katoliki ne bodemo nikdar indentifikovali. Druge obrekovati, da bi aebe povišavali, ni krščansko, ni katoliško. Tako negativno delovanje obsojamo najoatrejše. Delujte pozitivno, dokazujte nam o resnicah svete vere, bodite prepovedniki — ne da bi pri tem druge blatili, — v«čne morile, kojo treba uveljaviti tudi v političnem življenju, in uverite se, da ste tem potem veliko več koristili veri, Cerkvi in pravim konservativnim načelom, nego s pavšalnim obrekovanjem in saaramovanjem vaeh onih, ki o slovenski nsrodnosti — povdarjamo s 1 o-venski, ker, ako gre za italijanski jesik, ate tudi vi narodnjaki — drugače mislijo, nego vi mislite. Da so narodnoatni boji Škodljivi, vemo tudi mi; tudi mi obžalujemo, ako boji ti zadobe obliko, nasprotujočo načelom krščanake ljubezni. Ali kaj hočete P Boj ta je aedaj na dnevnem redu, uprašanje to ae mora rešiti. Takim načinom pa, kakor delate vi, ne ublažujete in ne uglajate nasprotstev, ampak poojstru-jete jih, ker vlivate olje v ogenj. Ako menite, da se taka ideja kar meni nič, tebi nič da spraviti raz dnevni red, kažete da ste ignoranti, da niste zdreli možje, in da ste zastonj hlače trgali po šolakih klopeh, kajti ne umete posnemati naukov iz zgodovine. In kar je glavna stvar: oni, ki so inšpiratorji sedanjih goriških konservativcev — nekdaj so bili drugačni — niti z daleka ne poznajo praktičnega življenja; zato pa tudi svet njih ne razume. Jednostranski in tesno-srčni so in zato niso in ne morejo biti — pravični. Kakor ao jim nazori jednostranski, tako so jim sredstva, koje upo-trebljujejo neprimerna, neprikladna in de- na tihem smejati začel svojemu očetu, ataremu vremenskemu preroku, kateri pa se je že velikokrat zmotil v svojih prerokovanjih. In vendar sem bil pogumen kakor malokdaj, ko sem to pot nastopil. Materina prošnja, naj bi psa seboj vzel, me je pretresla; kakor da bi materino srce nevarnost slutilo, misliti aem začel, da bi morda v tej noči psa vendar potreboval. Oziraje se okoli ne zapazim ne na dolgo ne na široko nobenega človeka. — „Oj slabost t* mislil sem si. Mati je mislila, vedno je bolje, da bi se vsaj s psom družil. Poapešim korake in zažvižgam veselo pesem, da bi svoje hude (nisli pregnal. Nevesta je že obupala, da bi me še tisti večer videla; nje mati hotela je že vrata zakleniti in spat iti, ko jaz na okno potrkam. Bila je ura deset. Do jednajstih hotel sem tam ostati, potem pa oditi proti domu. Ko ae pogovarjam z ljubo, nisem pazil na uro; kako se začudim, ko pogledam in vidim da je polnoč te odbilo. Ljuba me je prosila, da bi pri njih prenočil in njena mati pridružila se je prošnji hčere. — V urah duhov na pokopališču ni dobro, loma nemoralna. Ali ni obrekovanje nemoralno P Obrekujejo vam cele stranke in obrekujejo vam — in to je najialostnejše — tudi posamične osebe. * Kako obrekujejo narodno stranko, povedali ste prav dobro v članku „Obre-kovaloem*. Da pa tudi posamičnim osebam ne prizanašajo, dokazal je istrski dopisnik goriške „Eco", ki je prav nekrščanski tiral osebo g. J a k i č a v blato. Neprijetno je sicer baviti ae v javnem listu s privatnim življenjem kogar ai bodi, ali da pokažemo, kako lahko je koga očrniti, ako dotičniki, ki te grozne atvari čitajo, ne poznajo resničnih dogodkov, dotekniti se hočemo s par besedami tudi Jak čeve afere. Ta gospod opravljal je službo svojo kot dušni pastir ▼ Pulji toli uzorno, da je bilo ljudstvo okolice kar navdušeno zanj. To ni ugajalo nekaterim in zapričel se je proti Jakiču boj, kakor si perfidnejšega ne moromo misliti. Zaradi raznih dopisov, na katerih je bil Jakič tako nedolžen kot novorojeno dete, kovale so se denuncijacije na vse strani, zlorabljala se je leca in prišlo slednjič do kazenske obravnave v Rovinju. Rovinj t kdo ga ne pozna strastno-lahonskega gnezda P In celo v tem Rovinju ae je ljudstvo tako Škandalozovalo na početju znanih propovednikov „krščanske ljubezni«, da je po dovršeni obravnavi poklonilo bouquet — zastopniku Jakič a. Prvi politični uradnik v deželi je svojeČasno brezpogojno priznal, da se Jakiču velika krivica godi in posredoval je pri škofu poreškemu. A komaj so znani strastneži to izvedeli, kar drvili so v Poreč, da so zrušili, knr je odličnjak sezidal za mir in spravo. — Prvi politični uradnik v mestu Puljskem trudil se je, da bi zadevo poravnal ter vabil v ta namen v sestanke. Dvakrat so segli strastneži temu goapodu v roko z obljubo, da pridejo na določeno mesto, a vsakokrat so prelomili besedo. Jeli to moralno P Strast — in to je bila narodna strast — bila je hujša nego ljubezen do miru. Afčra Ja-kičeva ima na stotine podrobnosti, katere vse nam pričajo, kako daleč morejo za- rekti so, kajti prestrašiš se lahko tako, da ti bo celo življenje škodovalo ; ostani do jutri pri nas in pott>m odideš zgodaj proti domu. Oče moje neveste bil je ukljub svojih 60 let še čvrst mož, kateri se ni ničesar bal, ter dostavil, da bi bila sramota, ako bi se prihodnji zet par grobov vstrašil. To je bil uzrok, da sem bil že pripravljen oditi; slednjič je Še nevesta zaradi časti svojega ženina rekla, da naj odidem. Pa da bi očeta ne razjezile, prosile so me ženske, naj raje četrt ure dalje na okoli grem, da se izognem pokopališči; kajti bolje je izpgibati se nevarnosti nego siliti vanjo. Rekel sem jim, da bom šel, pa vendar nisem bil zadovoljen s to obljubo. Na pol pota mej hišo mojih starišev in ljube ležala je vas in komaj streljaj daleč pokopališče, tik njega pa cerkev. Cesta peljala je čez pokopališče; že zdavno je občina želela, da bi cesto okoli pokopališča napravili, pa še do zdaj je tako ostalo. Pokopališče bilo je že mnogokrat oskrunjeno; vaški brivec je še v pre- bresti ljudje, k> vico — kdor je zgubil to vero, zgubil jo poslednji moralni steber, na kojega se je opiral in mora pasti —, ali spomniti so teklem letu zagledal duha mej grobovi ia tudi grobokop videl je mnogokrat med 11. in 12. uro luč v cerkvi. Ošabneži, to čuvši majali so ■ glavami, bojasljivcl pa so so bali ter vrjeli. Mnogokrat sem se hotel iz teh pravijio šaliti, toda ko sem pomislil na duhove, sem se zopet zbal. Zapustivii dom svoje ljube premišljal sem, kaj mi je storiti. Ako bi hotel okoli vasi, zamudil bi najmanje četrt ure; in tavati med grmovjem zdelo se mi je bolj plašljivo, nego grobovi na pokopališči. „Pot je kratka4, mislil sem si, „sto korakov, in na drugi strani sem ; toraj hrani pot* ! Nebo se je pooblačilo, a zdaj pa zd^j pretrgal je veter oblake in posvetil je mesec bledo na ravnine. V mislih utopljen prišel sem precej daleč, ko zagledam tik sebe temno postavo. — „Kam tako pozno* P vpraša zamolkel glas. „Proti N." odgovorim jas prestrašen, ozrši se na vpra-ševalca. Mesec svetil je v tem trenotku tako na spremljevalca, da sem ga mogel natanjko opazovati. „Nihče izmed nas,* zaslišal sem godrnjati, „pa vse eno*. — „Ali bb ne bojite o polnoči čez pokopa- nam je nekega druzega reka, ki veli : pomagaj ti sam in Bog ti tudi pomore ! To velja posamič m kom, strankam in narodom. Pravica mora zmagati, dd! — ali naša sveta dolžnost je, da jej se-žemo pod roko, da jej gladimo pot in da na vae pretege Bodolujemo, da zmaga prej ko prej ! Torej, slovenski rodoljub nikar ne misli, da zadošča, ako ropotaš proti nasprotniku, ako uiu neprestano dokazuješ, kako krivico nam dela, ampak delovanje tvoju bodi pozitivno, da paralizujemo pritisk z nasprotne strani. Misliti nam je na primerna urudstva, da odvrnemo pretečo nain resnično pogibelj — in ne samo namišljeno, kakoršna služi nasprotnikom našim v pretvezo, da skrivajo pod nje okriljem krivične svoje namene. — — Priznati nam je sicer, da se je v nas marsikaj storilo, ali vso to jo nedostatno. Skrbeti motamo za to, da si avstrijski SI ovani ustvarimo sredstva, vsaj približno jednakorodna orožju protivnikov. In zato smo živo radostjo pozdravili nasvet zagrebškega „Obzora", da se avstrijski Slovani tesneje oklenejo drug druzega, da se skupijo pod zastavo vzajemnosti, da si osnujejo skupno kulturno društvo. Da, koncentracije moći nam treba, kakor ribi vode. Potreba ta nam stopa živo pred oči, ako pouiisliuio na različne narodnogospodarske oduošaje Slovanov, živečih v širni državi naši. Jedni so na trdnem, drugi stojimo pa na jako šibkih nogah. Bog ne daj, da bi se hoteli oni, ki bo na boljšem, postaviti na separatiško stališče, češ, mi si že lakko fami pomagamo. Stališče to bi bilo pogubonosno, kajti kulturni iu politiški nameni so nam vsem jednaki iu zato smo navezani drug na druzega. Maloštevilna je na primer delegacija naša v poslanski zbornici in ven-der jo bila čestokrat v kritičuih momentih v izdatno podporo češkim poslancem. To so češke novine mnogokrat odkrito priznavala. Rekli smo, da so nam kulturni in politiški nameni jednaki; in ti bi bili: osiguranje narodnosti našo iu upliva v državi, primernega številu našemu. Prepričanje o potrebi mejsebojnega približanja avstrijskih Slovanov prodrla je že tudi v češke kroge. To je jaBno iz izjav dr. Gregra, koje je priobčila „Kiiln. Ztg. iu amo je pusueli v političnem pregledu zadnje številke. Ne vemo sicer, jeli vse avtentično, kar je ta list priobčil; ker pa ae stvar do danes ni demeutovala, moramo pao misliti, da se je mladočeŠki vodja vsaj približno tako izjavil. Načelno ne bi imeli mnogo ugovarjati programu dra. Gregra, — zahtevati pa bi morali seveda najprvo, da nam pojasni, kako avtonomijo ■i misli za posamična slovanska plemena: ali po narodih ali deželah —,ali lišoe hoditi/ upraša dalje. „Pravijo, da stari skopuh, katerega so pred 10 leti pokopali, ne najde miru in da mora vsako noč v cerkvi en očenaš /moliti,u — Te besede so me ujezile, vendar se nisem upal ptujca razžaliti. — „Ko bi se bal, nebi tukaj hodil", odgovorim srčno. Precej daleč sva šla tiho skupaj, naposled sem se jel bati, kajti njegov grozen obraz, temne oči, veliki nos, gosta brada in njegov zamolkel glas, vse priča, da bi mogel ta človek dovršiti kak zločin. „Ogibajte se cerkve, nadaljuje tujec", •aj ste že slišali, da se mnogokrat v cerkvi luči prikazujejo, kajti notri molijo duše, katere ne morejo zaželjenega miru najti*. Zdelo se mi fje, kakor da si moj spremljevaleo prizadeva, da bi me ustrašil, že sem mu hotel grobo odgovoriti, a ko se ozrem, ui ga bilo več. Kam je sel, od kod je prišel, tega nisem vedel, kakor nisem niti odhoda niti prihoda zapazil; mislil sem, da sam spada med tiste, ki o polnoči očenaš molijo. (Dalje sledi). ae stališča oportunnosti bi rekli, da treba najprvo skrbeti ta najpotrebnejše, to je ta kulturne potrebe avstrijskega Slovanstva. Program dra. Grćgra obaesa četo vrsto državno-pravnty up rasan j. Za izvršenje tacega programa treba — in go«p. Grčgr sam se menda ne giblje v iiuaijih v |em pogledu — tla ugladiti in si treba ustvariti potreben materijal, koji bi omogočil izvršenje to. V ta namen pa treba v polni meri skrbeti za kulturne potrebe posamičnih slovanskih plemen: treba omike in zavesti. Ako skrbimo za kulturne potrebe slovanskih plemen, da se polagoma približajo popolnosti, rastii bodo tudi Slovani — to je naravno — se svojo nalogo, k<\ja jim v državi naši pripada v državno-pravnem pogledu. Začnimo torej hišo pri tleh zidati in dozidali jo bodemn v zuiislu Gregrovega programa morda preje,'nego si mislimo: ako smo dosledni, vstrajni in zlo ž n i. Čehi so kulturen narod, njim pripada prvo mesto mej avstrijskimi Slovani. In ne samo kulturen, ampak tudi najimovitejši tulrod so mej nami. Postavijo naj se na čelo akciji z a osiguranje kulturnih poireb avstrijskega Slovanstva, poskočijo naj na pomoč nam vsem, ki potrebujemo njih pomoči; popri-mejo naj se lepe ideje „Slovanske lige", kojo je sprožil hrvatski „Obzor* I Ako to storč, uverimo se kmalu, da solidarnost avstrijskega Slovanstva ni utopija in Čehi si ustvarijo hrmado, koje vodstvo jim ostane osigurano tudi za bodočnost. Narodno - kulturnega jačenja nam torej treba; a v ta namen treba zopet slovanskim plemenom posebnih oblik, katere bi izvestno ne zadele na tako hud odpor pri naših nasprotnikih, kakor držav-no-pravne premembe. Dr. Grćgr najbrže ve, kako obtike mislimo. Ne Čutimo se poklicane dajati nasvetov, kako naj bi se ta ideja izvršila. To tudi posamičniku ne bi bilo lahko in bi se morali tudi ob tem uprašanji ravnati po izreku : več oči več vidi. To pa bi morali biti oči, ki so že mnogo videle: izaku-šeni vodjo posamičnih slovanskih plemen morali bi se sestati ter izdelati načrt kulturnemu društvu, koje bi bilo jez proti po-v ojiljn j i nemškega Schulvereina in 1 a š k o „L e g a n a z i o n a 1 e". Tako nasvetuje Zaderski „Narodni List" in mi se temu nasvetu pridružujemo od vsega srcu. Skrb naša bodi torej, da širimo omiko, napredek in narodno zavest mej avstrijsko-slovanskimi plemeni ; ako vsposobimo vaaj mlajši rod, da bode mogel pojmiti zadaćo avstrijskega Slovanstva, dosegli smo vse : ko smo si vstvarili trdno podlago in »mo si preskrbeli potrebni materijal, še le potem bodemo mogli reševati državno-pravne probleme. Čehi na noge! Mi pa za njimi! Obljubili smo bili, da hočemo tudi nekoliko spregovoriti o kratkovidni taktiki avstrijskih Italijanov ; ker pa nam je spis preveč narastel, zaključujemo za danes ter spregovorimo o predmetu tem ob drugi priliki. Politični pregled. Notranja deitlt. Nemško-madjarska družba navalila je zopet na diko našo, na biskupa Strossmayerja. Povod hudi vojski jo nek „pogovor" nekega madjarskega časnikarja se škofom Strossmayerjem. Ker pa se ne vidi verjetno, da bi si biskup StroBsmsyer izbral uprav kakega Madjarja, da mu pove svoje misli in nazore, moramo pač misliti, da je ves ta „pogovor" od konca do kraja izmišljen v ta namen, da bi grdili uzornega moža, koji nima na sebi druge pregrehe, nego da ljubi rod svoj in da je narod ta slučajno narod hrvatski. Kako tendencijozno je prikrojen ves ta namišljeni „pogovor", razvidno je iz tega, da Stroaamayerju podtikajo, da je nasprotnik monarhičnega princip a Jasno je, kaj s tem namerujejo : Stross-mayer ima ▼ dvornih krogih šo mnogo prijateljev in te je treba tudi proti njemu nahujskati. Da je vsa stvar satansko zlob-nostjo preračunjena, razvidno je iz tega, da dunajske novine niti niso fakale, ae-li stvar obistino ali ne, ampak kar udrihajo po Strossmtjerju, da je groza. „Neue Fieie Press«" priobčila je uprav gorosta-sen članek, v katerem čitamo vsklik, d a je ni dežele, ki bi k a k o r A v-atrija toliko trpela radi kri* vega men en j a, daje cerkev neobhodna opora d r ž a v i." Ta vsklik nam menda priča, da treba kje drugje ia-kati pravih nasprotnikov vere, ne pa v S 1 o-vencih. Kdor dela proti narodni zavesti v Slovencih, ta dela za noinštvo, za ono nemštvo, kojega glavni časnikarski predsta-vitelj jo ravnokar izjavil, da cerkev ni potrebna državi. Kdaj je še kdo v Slovencih kaj tacega trdil ? Gdspdda v Ljubljani nas menda razumejo. — „Obzor* že prinaša izjavo, da Strossmayer sploh ni govoril z nikakim časnikarjem, torej tudi ne z advokatom Milasinom, koji poslednji je poročal dotičnemu madjarskemu listu. Lagali pa bodo vender-le še naprej ! Tretji obči avstrijski katoliški shod bodo v mesecu avgustu leta 1892. Dr. Ebenhoch je že določil načrt programu, koji se dopošlje odličnim osebam v presojo. Vnanje države. Kraljica a n g I e ž k a brzojavila je predsedniku francoske republike naslednje: Čutim potrebo Vam izreči, kako me je razveselilo, da sem mogla v Osbornu pozdraviti admirala Gervaisa in njega častnike in kako občudujem francosko bro-dovje, koje sem • ravnokar ogledala*. — Predsednik Carnot je odgovoril: „Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete prisrčno zahvalo na milostnem vsprejemu admirala Gervaisa in njega častnikov ter na mišljenju o francoskem brodovji. Danski poslanik izročil je v Fontainebleau Carnotu insignije slonovega reda ter mil izjavil simpatično čutstvovanje danskega kralja. Kakor se vidi uživa Francoska simpatije po vsej Evropi, izvzemši seveda gospddo v Berolinu. V B o n e s a b 1 o na Francoskem odkrili so te dni spomenik padsim v vojski leta 1870. Vojvoda Larochefouldski (rojalist) imel je slavnostni govor, v kojem je rekel mej drugim: „Mi želimo miru! Ako pa pride do vojne, združili se bodo vsi sinovi pod jedno zastavo, kajti pri nas ni strank, ko gre za domovino". Carska obitelj ruska in grška kraljica odšli so na Dansko. Shod socijalistov v Bruselji so zaključili. DOPISI. V Gorici, dne 21. avgusta. —'; Dopisnik iz Kanala v zadnji številki „Edinosti" mora biti jako pohlevna slovenska duša, ki je nenavadno zadovoljna z razmerami pri tamošnjem o. kr. sodišču. Dopisnik pripoveduje, da se pri tamošnjem sodišču in davkariji le slovensko po domače govori, da so uradniki pravični in potrpežljivi in da se je v Kanalu že izpolnila cesarjeva želja: „naredite mir med mojimi narodi"! Res, boljšega zagovornika ne morejo imeti o. kr. uradniki v Kanalu. Za Boga, kak6 naj pa uradniki v čisto slovenskem okraju a strankami govore, ako ne slovenski! Po nemško, italijansko ali po turško je za tamoftnje prebivalstvo vse eno, vse enako nerazumljivo. Ne ostane torej druzega nego slovensko občevanje s strankami. Čemu torej toliko slavospevov radi te več kot naravne reči P ! — Drugo pa je upra-šanje: koliko zapisnikov in razsodb je tamošnje sodišče že »pisalo v slovenskem jeziku? Prosimo odgovora: v kakem jeziku uradujeta sodnik in pristav ? Italijan iz tujine dobi v tem čisto slovenskem okraju poprej pravico v svojem jeziku nego domačin v slovenščini! In to pač ni vredno alavospevanja! — Vrhu vsega tega imenovana gospoda v zasebnem življenju če le moreta širita italijansko govorico. In ker smo Slovenci krotke dule, uda se nas 20 na voljo jednemu Lahu, in govorimo laški. Tako je tudi v Kanalu, tako v Ajdovščini. Naj bi tamošnji rodoljubi z gospodi uradniki, ki med Sloveniji iščejo kruha, nikoli ne govorili drugače nego slovenski! — Kar se tiče uradnikov pri c. kr. davkariji: soglašamo z gospodom dopisnikom. Zopet pa ne moremo odobravati pohvale odvetniku dr, V i n c i • j u, ki vsak teden hodi v Kanal k „ščavoin* novce služit. Dopisnik pravi, da je odvetnik V i n c i prijazen gospod iu popolnoma vešč (II) sloveuskemu jeziku. Kolikor ou toliko so nam prijazni in našomu jeziku vešči vsi goriški odvetniki, trgovci iu drugi Lahi ali rem-gatjc: kedar gre za zaslužek in denar. Potem pa so nam zopet vsi jednako sovražni. — Uprašam g. dopisnika: Koliko tožb in ulog je dr. V i n c i podal kanalskemu sodišču v slovenskem jeziku? Potem naj sodi njegovo prijaznost i u pravičnost do našega naroda. Odvetniki so pri nas v Gorici glavna ovira slovenskemu uradovanju, a za plačilo se dobo med nami še krotke duše, ki jih celo v javnih glasilih hvalisajo in priporočajo. Toliko bo gotovo, doati v primerno pojasnilo omenjenega dopisa. Iz Novega metta, 18. avgusta 1891. [Izv. dopj. Čudne reči se dogajajo po Slovenskem, a tako čudne menda nikjer kakor pri naa. Vsakdo, ki čuje o teh dogodkih, mora se začuditi, da je sploh v moderni državi kaj tacega mogoče, čujte torej ! Pri nas imamo poleg družili društev „uniformirane purgarje" in „gasilno društvo*. Naši „uniformirani" pa sovražijo silno poslednje imenovano društvo. (Kot značilni moment pa moramo povdarjati, da je mej „uniformiranimi purgar ji* sila-malo meščanovj To sovražtvo so pokazali dtie 16. t. m., ko je gasilno društvo praznovalo svojo petnajstletnico, pri koji Blavnosti je sodeloval naš „Sokol" in pevsko društvo. Tako je prav, vsaj gasilno društvo je — to mora vsakdo pripo-pripoznati — eminentno človekoljubno in vsakemu kraju potrebno društvo. Naše „uniformirane" ne bi hoteli žaliti, ali izjaviti moramo, da se nam vidi društvo gasilcev veliko potrebnejši, nego njih društvo. Ali naši purgarji mrze gasilno društvo in tej jezi mora se vse umakntti. Tako so hoteli preprečiti to slavnost in so v ta namen odposlali slavno deputacijo slavnih purgarjev k okrajnemu glavarju Sclnvarzu, — koji je pri nas približno tako „priljubljen", kakor je bil v Postojni in pu Vipavski dolini — da bi „zaradi praznika" prepovedal vajo gasilnega društva. Pobožni g. Schwarz je seveda takoj ugodil želji slavnih purgarjev, kajti on ne ljubi društev, koje ne stoje „Habt acht" — in bila to makari okrajna bolniška blagajuu. Ta zavod bi bil kmalu zaspal vsled nebrižnosti s kompetentne Btrani. Sch\varz je poklical k sebi načelnika gasilnega društva ter zahteval, da se vaja opusti. Načelnik seveda ni mogel pritrditi zahtevi gosp. glavarja, dokler se ne izjavi slavnostni odbor. Odbor je sklenil brzojavnim potem pri vladi prositi dovoljenja. To se je tudi zgodilo, ali odgovora nismo dobili. V soboto ob 10. uri pred« poludnem — to je dan slavnosti —■ šel je načelnik zopet k Schwarzu, da izposluje dovoljenje za vajo. In kak odgovor je dal g. Schwan? „Brzojavili ste sicer v Lju- bljano na vlado und trotzdem erlaube ich Ihnen nicht die tTbung". Kako naj si tolmačimo ta „trotsdem"? Ni mogoče drugače, nego da je g. Schwarz dobil ukaz, da dovoli, a vzlic temu ni hotel dovoliti. Opravičeval pa ae je s tem, da ae po društvenih postavah mora vaja 24 ur popred naznaniti. Popred niso dovolili, ker je bil praznik, potem pa, ker se ni pravočasno objavilo. Uprašamo torej gosp. Schwarza: kako ste vedeli, da jo istega dne, ko se je imela vršiti vaja, velik praznik, ako vam vaje niti prijavili niso? Prvi motiv za prepoved obsolutno izključuje druzega. — In šele popoludne, neposredno pred določeno uro, doposlal nam je pismeno prepoved. In čemu je bilo po mestu toliko oboroženih moči ? Mi smo mirni državljani in nikdar nistuo mislili na to, da bi hoteli se silo kaj doseči. Torej čemu nas žalite in vznemirjate ?! In kam pridemo, ako bodo podrejeni organi kar svojevoljno prezirali ukaze višjih oblasti P Ni-li nikogar, ki bi g. Schwarzu zaukazal: do tu in ne dalje! Mi vsi brez razločka političnega mišljenja želimo, da se zadeva ta natanjčno preišče. V to ime apelujemo do deželnega predsednika, g. barona Winklerja ter ga ponižno prosimo, da bi skrbel za to, da se k nam povrne 6ui blagi mir, kojega smo uživali, dokler ni mej nami iivel — gospod Schwar z. - < Različne vesti. Veleč. g. A. Aškercu izročila je dne 17. toga meseca deputacija akad. društva „Slovenije" častno diplomo. Dunajska »Slovenija* imenovala je namreč ve-lečastitega gospoda Aškrca že preteklo leto svojim častnim člauom radi velikih zaslug, katere si je pridobil za slovenski narod kot pesnik in narodnjak. Gospod slavljenec navduševal je deputacijo v lepih besedah za bodoče delovanje v prospeh naroda. Čudna logika. „Slovenec" pravi, govoreč o „Slovanski ligi", da misel ni na-pačnu, ali ne izvršljiva ; in ucer zato ne, ker Mladočehi niso pravi možje, da bi bili vodje avstrijskim Slovanom. Čudna logika to, zares čudna. „Slovanska liga* — kakor jo mi razumemo — bi bila veu-der zgolj kulturno, torej nepolitično društvo, pri katerem bi smele in morale sodelovati vse stranke vseh avstrij-sko-sluvanskih plemen. Čemu torej žb a priori izključevati to ali ono stranko ali pa celo zametati krasno idejo samo radi tega, ker jej utegne na čelu stati ta ali oni mož. Temu se ne smete čuditi, da so se izprožitelji te ideje v prvi vrsti obrnili do vodje Mladočeliov, kajti ti poslednji so v tem trenotku — kar je, to je — predstavitelji naroda češkega. Sicer pa uprašanje, kdo naj bi stal „ligi" na čelu, niti ni aktuveino, kajti zagrebški in zader-ski list poživljata le dra. Gregra, da skliče voditelje slovanskih plemen v posvetovanje. Kdo bode na čelu „ligi" določilo bi se pozneje, & zagotovljamo „Slovenca", da mi bi se jo istotako goreče oklenili, naj jej že na čelu stoji dr. Gregr, ali pa — dr. Rieger, kajti „liga" bi bila zgolj kulturno društvo iu bi se po takem nikdo ne smel odmikati iz politiških razlogov. Prosil bi pojasnila. Iz Trsta se nam piše : Mestni magistrat je torej zažugal, da umakne svojo podporo, ako se ne odpravi slovenski jezik iz prestolnice tržaške. Iu grožnja ta je izdala. Sedaj pa upraŠam: od kod pa jemlje magistrat to letno podporo ? Mari ne iz davkov P Mari ne plačujejo pošteno svoje davke tudi onih naštetih 26.000 Slovencev — da ne govorim o nenaštetih. Se vidi, da je jeden izgovor, s kojim bi se hotela opravičevati rečena naredba, bolj piškav kot drugi. Slavnost „Del. podp. društva" v proslavo obletnice blagoslovljenja društvene zastave se ni vršila. Slavno poliaijsko vodstvo prepovedalo je namreč zadnji dan pred veselico, to je v soboto, slovesni obhod v cerkev in razvitje sastave pri veselici, dasi je popred ves vspored dovolilo. Odbor je potem sklenil , da za nedeljo odpade vsa Blavnost. Velika večina občinstva pa ni čisto nič vedela o prepovedi in zato je bila cerkev sv. Antona novega natlačeno polna in je pred cerkvijo stala velika množica ljudi. Ke je pa ljudstvo doznalo, da pevni „Slov. pevskega društva* no bodo peli, izpraznila se je hipoma vsa cerkev. Komentara tej prepovedi sicer nočemo in tudi ne smemo, napisati, pač pa moramo konstatovati, da se jej je naše ljudstvo čudom čudilo ter je ugibalo sem in tja. Utis pa je bil najneugodnejši. Istotako moramo konstatovati, da se je društvo dne 17. t. m. z razvito zastavo udeležilo po sprevoda vsem mestu, ne da bi se pri tem pripetil najmanjši nered. — Menenje naše je, da je najbolje, ako se za letos sploh opusti vsa slavnost ter čaka — ugodnejših časov. — \ fi Novi red- Opozarjamo se enkrat naše vinogradnike, da se nikar ne vznemirjajo rndi obdačevanja vinskega pridelka. Imamo namreč zagotovilo s kompetentne strani, da imajo dotične komisije nnlog kolikor moči obzirno postopati. Posode ne bode trebalo, kakor mnogi mislijo, radi ciincn-tiranja v mesto prevažati. Ako bi pa ka terifcoli podredjeni organ v svoji preveliki alužbeni ognjevitosti prodalo« segal, prijavi naj se to kompetentni oblasti — in pomagano bo. Okoličanom V svarilo. Kakor nam je znano* imajo nekateri openski kmetje svoje vinograde „čez vrh." Te vinograde obdelujejo ti ljudje z velikim (rudom, Iker st jim zelo oddaljeni in ker Je do njih zelo slaba in dokaj utrudljiva pot. Na ra menah in glavah treba tedaj, prenašati v vinograd iu iz vinograda domov. Ker pa ta posestva ležo v užitninski črti, preti teui revežem nevarnost, da bodo morali od pridelanega vina še poseben davek plačevati. Ker je morda še kje drugje v okolici kak tak slučaj, opozarjamo naie j^jčaae, .4? se pravočasno s primerno prošnjo obrnejo na kompetentno mesto, da se oproste tega krivičnega davka. Občinske volitve v Pomjanu. Kakor čujemo so vložene reklamacije že rešene. Pomjanci so po vsej pravici pričakovali, da so jim že pretečeno nedeljo objavijo za volitve določeni dnevi. Toda motili so se. Županstvo pouijansko se ne gane. Mi razumemo dobro razloge, kateri silijo županstvo, da stvar zavlačuje, ali politični oblasti mora biti na tem ležeče, da taka velika občina vender enkrat dobi svoj legalni zastop. Zadeva ta se vleče že nad leto dni. Posebna vlaka v Zagreb. — Južna železnica dovolila je „Ljubljanskemu Sokolu" priredbo posebnih vlakov iz Trsta in Maribora v Zagreb. Oba vlaka postajala bosta na vseh postajah. Iz Trata odšel bode vlak ob 8*55 zvečer ter prišel v Ljubljano okolo štirih ter k Zidanemu mostu ob 6-40 zjutraj ; iz Maribora pa odide vlak ob 3*50 in pride k Zidanemu mostu ob 6*58 zjutraj. Tu se oba vlaka združita v skupni vlak, ki se odpelje ob 7.25 in doBpe v Zagreb ob 10'50 dopo-ludne. — Cene so jako ugodne. Prijavljamo jih ua drugem mestu. — Vožnji listki veljavni bodo štirinajst dni in bode vsakdo opravičen vračaje se, dvakrat pre-rušiti potovanje. K izletu v Zagreb. O taoih prilikah, kakor so izložbe, privatna špekulacija navadno skuša okoristiti se. Zlasti stanovanja računijo se tujcem nenavadno drago. Da bi se to ne zgodilo tudi v Zagrebu o ravnokar odprti izložbi, predpisalo je mestno poglavarstvo cene za stanovanja ter je odredilo, da se morajo ceniki po vseh go-stilnicah na lahko vidljivih mestih izobe-šati. — Cene določene so takole: 1. Za goatilnioe: Za sobo z 1 posteljo po 50—90 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr. ter najviše 1 gl. 50 kr. in 2 gld. 50 kr. do 3 gld. na dan , za sobo s tremi posteljami po 5 gld., 2 gl.' 50 kr., 3 gld. in 4 gld. na dan. Za vsako posebno posteljo, katera se na zahtevsnje postavi v sobo, ki je biTa najeta po gorenjem ceniku, treba je priplačati po 30, 40, 50, 60 in 70 kr. — Poleg teh cen plačati je še posebej za svečavo in postrežbo po 30, 40, 50, 60 in najviše 70 kr. na dan. 2. Za privatne hiše: Za sobo z jedno posteljo po 50, 60, 70 in 80 kr. ter po 1 gld., 1 gld. 50 kr. na dan; za sobo z dvema posteljema po 1 gl., 1 gld. 50 kr., na dan ; za sobo s tremi posteljami po 1 gld. 50 kr., 2 gld., 2 gld. 50 kr., 3 gld. in 8 gld. 50 kr. na dan. —• V teh cenah obsežena je že tudi aVečava in postrežba. Kdor bi si želel naročiti kako stanovanje za slavnostne dni 6., .7. in tj. septembra, oglasi naj se v pisarni za stanovanja v Marije Valerije ulici šf. 3 in pove naj, za kakšno ceno si želi stanovanje. Vožne cene s posebnim vlakom v Zagreb tja iu nazaj so naslednje : I. razrefl gld. 14, II. razred gld. 10.28 iu III. razr* gld. 6.08. > • : J ' | Iz Dekani se nam piše: Prosim Vas§-da priob. sledeče vrstice o prijaznem vcčerik prirejenem pri županu gosp. Mahniču n| Rižani v proslavo rojstnega dne našega presvetlega cesarja Frana Josipa I*. $ Precej ko je solnce zatonilo za gonj,' začeli ,so pokati topiči, da je odmevalo ptt vseh okoli stoječih hribih, prišli so D<|r kanski godci ter svirali so dokaj ubrano „cesarsko himno". Za godbo zapeli so tudi pevci isto skladbo. Pri g. Mrthničn vršile so se napitnice na našega presvitlega cfl-satja, da riam ga Bog ohrani še mnogo let in da bi so mu posrečilo obistiniti geslo: mir mej narodi! Mej napitnicami svirali sp godci razne slovenske skladbe, mladina obojega spola pa se je sukala pri luninem svitu do potno v noč. Reka Rižana šumljala je prijazno v tiho noč, kakor da se i ona veseli tega dne. Čudno pa se mi je zdelo, ko Bem pogrešal prvega občinskega svetovalca in tttdi c. kr.t poštnega uradnika iz Dekanov. Zalim, da bi se v prihodnje sešli v večjem številu. Opazovalec! Vabilo da veselico s plesom, tamburao je m, petjem, igro in deklamacijo, katero prirede slovenski dijaki Tržaške okolicu pod pokrov, velezasl. dež. in drž. poslanca Gosp. Ivana viteia Nabergoja v korist Preširnovemu spomeniku v nedeljo dne 30. avgušta 1891. v Gostilni „pri Ferlugi" na Greti. Razpored 1. „H Kari Filip Pollak,' Essenzen-Specialit&ten-Fabrik 20--a In PRAG. 7-20 Iščejo se Solidni zastopniki. 3 7»° o c- prenv di 5 g ni j»V/.......12 „ 8 /, „ a 4 mesi iisso 37, „ « 8 „ 2 %e. preav.di 20 g.n «V, B ,f 11 »i 40 2*A »1 « » »8 mesi 3 M D m * ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, uttanovl]an lata 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. IT* PEČATI IZ KAVt'UKA IX KZ KOVIN. Blazinice za pečate stalnim črnilom, Hilografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helij ografi-30»-1 čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. Po odpravi proste luke je niije ponujam okolici in pokrajini. doli označeno blago prosto carine, rudi česar In banco glro abbuonando i I 2 »/4°/o inte-resse avtuuo sino a qualunque somma ; preleva-zioni sino a flor. 20.00» - a vista verso chfeque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dui versamenti in apposito libretto. Cunteggta per tutti i v^rsamonti fatti sino alle fl poni. la valuta de! medenima giomo. Assnme pel propri eorrentlsti V ivcaaso di conti di p azza, di cambiali per Trietne, Vienna, Buda pest ed altri principali cittA ; rihncta htro a»8egni per guent« piazze, ed aecorda loro la facoltd di domiciliare effetti presno la sua caxsa franco d* ogni ap«»a per essi. Procura pei propri clionti informazioni sull' Interno e sull* Estero varso il solo rimborso delle spese postali b) S' incarica deli* aqnisto e della rendita di effetti publici, valute e d'vise nonehi del in-canso d'asaet/ni, cumbiali e coupous, verso modi ca provviffione, c) Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni correnti. d) lti lasci a aasegni ed apre crediti su tutte le piazze deli1 Interno e deli1 Estero a no-diche condizioni. e) Sovvenziona effetti e valute. f) Aecorda al propri committenti la facoltd di depositare effetti di qualsiasi spccle e ne cura gratis 1' incasso dei coupoiiB alla sca-denza. CD mmm ■ 3 CD 0 K 1 Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, t Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakoršni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče za sočivje moko in vsakojake prirodnine. 9—13 Razprodaja istrskega belega in črnega Tina IN VINSKE POSODE , — Jožef Kantz v Sežani — 4-4 (Guličeva hiša) ima na prodaj večjo množino belega in irnnega vina in več ko^ov vinske posode od 350—700 litrov. Cene jako ugodne. Tavžentrožni čaj. Izvrstno sredstvo posebno za čiščenje in preinovljanje krvi, nedosežen proti zgagi (roza-riici) in krou v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrooih dobro zoper gliste itd. itd. Zavitek s poukom o uporabi 50 nov. dobiva se aamo v premirani lekarni Praxmarer „ A.i due Mori" (Telefon 207). Trst Piazza grande. Ako kedo pošlje 55 kr. v postnih markah, dobi neposredno en zavoj na poskuAnjo. Varujte ■e ponarejanja. 10-10 Priligovana mejnarodna agencija za potovanje z dekretom kr. og. vlade 26/11891. it. 1799, P. S. m. Dragotln Plrelll 2-10 (Carlo Pirelli) — Reka* Via deL Lido 537 vis-A-via il molo Adamich. Prodaja vožnjlh listov: za vsako meato preko morja ali kopnega (listki za II. razred po Znižani ceni.) Izdaja liste za tja in nazaj za jedno leto z obrestmi po 20o|o in to po ceniku, katerega si bodi evropskega ali amerikanskega društva. Izdaja vozne listke (blgliettl di passagglo) za Ameriko : preko Havre, preko Anverse, preko Bremena, preko Hamburga, preko Liverpoola, preko Glasgowa 1 preko Houtnainptona. — Za Afriko: preko Genove, preko Marsilje, preko Liona, preko Londoua i preko Darmoutha-a — Za Australijo: preko Genove, preko Bremena, preko Anverse i preko Hamburga. — Za progo lqulque (itd.): preko Genove i Montevidea, preko Hamburga uprav kroz Magelanovo tijeH-no i piugoin Hamburg, Colon (Colon, Panama, z železnicom) Panama. Iquique, itd. prek mo< rja po znižani ceni. Potnikom ni treba, da zahtevajo navede-nje volne kate, uiti da mislijo za razrede ali polože kaparo. Dosti je, da dojdejo k agenciji na Reki ter bila po poti v Ameriko ali knm drugam. Časv nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKAM U TRSTU Ista prima i obavlja svaku uaručba bilo koje vrsti kujigotiskarskoga posla te preporuČa se osobito /a ove vrsti tiskan ic kao n. pr. : za iupne urede, okružnice, račune, list. artlja I zavitke t napisom, preporuene karte, posjetniee, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravita, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, oienike, jestvenlke, svako-vrstne skrilaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom ftodvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradtaom. Drži u zalihi (ekladišću) sve potrebne tiska* nice i knjige za crkvent* urede. | Onda ima na prodaj sliedeee knjige: i Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih j šol in gospodarjev v pouk oiena prije &0 nvč. 1 sada 40 tvrdo vezana . . . ■ n. SO Sodnijski obrazci sastavil B. Trnoveo . . n. *© Vilim Tel, prevod Ctsgnera ... . . n. 40 | Ljudmila prevod J Lebana.....tO Filip prevod Križmana...... . n. SO Antigona prevod Križmana . . . . • • n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. SO Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicib zato ih si. obciustvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Piazza Caserma it. 2. (uhod iz via Pesa) Lastnik pol. dručtvo „Edinost1 Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trst.u