Dr. M. V—k: Nož in kol. sako leto se vrši cela vrsta porotnih obravnav, in na za-tožni klopi sede gospodje, delavci, obrtniki, trgovci in kmetje. Tudi ženske so med temi nesrečneži, ki jih čaka v ječi moralna in navadno tudi telesna smrt. Kdor ima blago srce in mehko dušo, ima sočutje s temi zločinci, ki jih je strast ali včasih tudi nesrečen slučaj pahnil z ravne ceste poštenosti v jarek hudodelstva in zločina. Ljudje goljufajo, ker hočejo naglo obogateti. A zakaj hočejo biti hitro bogati? Ker bi radi potem pasli lenobo ter v razkošju uživali sladko življenje, mogočni, slavni in češčeni. Bogati bi bili radi, da bi mogli bahati se, ukazovati drugim, zaničljivo gledati navzdol na reveže, da bi se jih drugi bali, se jim klanjali ter jih prosjačili podpore in milosti. A mesto moči in slave so dobili večno sramoto, dolgoletno ječo, ki je hujša od smrti, ki jih morda odreši muk vesti, še predno pridejo zopet na svobodo. Drugi so požigalci iz maščevalnosti, iz nevoščljivosti ali iz dobičkarije. Česar nimajo sami, tega ne privoščijo drugemu; za malo škodo, ki so jo pretrpeli, napravijo stokrat večjo drugemu; iz nesreče hočejo imeti korist. A ne pomislijo, da je žalost in škoda, ki jo povzroče, začetek dolge vrste novih nesreč, ki more in duše potem celo verigo ljudij,- En sam zločin zadene kruto dolgo vrsto oseb; ena sama nesreča ubija cele rodbine desetletja do otrok otrok. Tretji ponarejajo listine, Vsaka gospodinja, ki hoče,Slovensko Gospodinjo, zastonj, naj pošlje svoj naslov Kolinski tovarni v fijuhljani. prisegajo po krivem, kradejo, poneverjajo zaupani denar in zlorabljajo svojo moč: vse na korist sebi in na škodo drugim, ki imajo otroke in sorodnike. A namesto koristi jih doleti roka pravice, sramota, ječa in morda celo smrt. Četrte so morilke svojih otrok! Nezakonske matere more svoje nezakonske otroke, ker jih je sram pred starši, sorodniki in pred vso občino; ker se boje, da se ne bodo mogle omožiti ali ker se strašijo večjega dela, večjih skrbi in večje odgovornosti. Detomorilke izvrše svoj gnusni, zverinski zločin ali iz sramu in iz bojazni, ali iz jeze in maščeval nosti. Ne bilo bi toliko detomorilk, ako bi imelo človeštvo z nezakonskimi materami sočutje, ako bi jih ne zaničevalo, nego obžalovalo, ako bi starši svoje nesrečne padle hčerke z ljubeznijo dvignili, a ne pretepali, preganjali in moralno ubijali jih! Ne bilo bi toliko morilk lastnih otrok, ako bi bili ljudje blažji in plemenitejši, ako bi ne bilo med moškimi toliko neznačajnih kreatur in ogavnih podležev, ako bi se katoličani ravnali po besedah Kristusa, kije dejal: »Prvi naj vrže kamen nanjo tisti, ki je brez greha!« in pa: »V nebesih imajo več veselja nad enim samim spokorjencem, kakor nad devetindevetdesetimi pravičniki!« Ne bilo bi toliko umorov otrok, ako bi ljudje vedeli, da dokazuje zgodovina človeštva, da je bilo in je baš med nezakonskimi možmi in ženami tudi največjih talentov in genijev! — Peti in najštevilnejši pa so na zatožni klopi pred porotniki morilci in pretepači — junaki noža in kola! Nož! Nož je žalibog tudi slovenskemu dobremu ljudstvu poslednji argument; nož naj dokaže pravico, nož prinese resnico, nož je večkrat konec vse naše kmetiške filozofije. Fantje prepevajo in plešejo v gostilni, a zadnjo besedo dobi nož ali kol; na cesti se šalijo in dražijo nezreli dečki, a najboljši dovtip napravi nazadnje nož ali kol; dva fantička ljubita isto dekle, a razsodnik med njima ni dekletovo srce, ampak nož ali kol; fantinje iz ene vasi pripojo v drugo vas, a sprejme jih nož namesto prijateljsko gostoljubje; v veliki družbi se politizira, a namesto z duhom in izobrazbo, odloči se često leskolomali nožem! Strašno, ostudno, gnusno je, kakšne slučaje prinašajo v javnost vsako leto porotne obravnave po vsem Slovenskem, in v vseh igra prvo vlogo krvav kol ali nož. Nobena epidemija nam ne pobere toliko lepih in zdravih mladeničev in mož, kakor pretepi z nožem. Da, celo v prekomorski Ameriki se koljejo Slovenci med sabo, in vsak čas beremo v časopisih o bojih med slovenskimi Amerikanci, ki so rabili drug proti drugemu nož! Nobena nesreča nam ne požre toliko rojakov, kakor nož in kol. A tega dejstva se moramo v dno svoje duše sramovati, ker menda noben drug kulturni narod ni v tem oziru slabši in grši od našega. Kakor divjaki, kakor ljudožrci so nekateri vaščanje, vedno z odprtim pipcem, strah tujcem, vedno krvoločni in mesarski rablji lastnih bratov! Ta mali slovenski narod, ki je toli pobožen, toli udan Bogu in cerkvi, ki izvršuje baje tako rad vse božje in cerkvene postave, ki se boji vsakega škrica in vsake uniforme kakor vraga, ta pohlevni narodič se po nekaterih krajih ne zna zabavati in pričkati brez krvavega kola ali noža? — Zdi se mi, da naše šole, naše cerkve in gosposke premalo poučujejo našega kmeta o svetovni sramotnosti te resnice. Zdi se mi celo, da se junake noža premalo kaznuje, ker je zakon za te vrste zločinov premil. Glavno pa je, da se na duševno in srčno izobrazbo našega ljudstva premalo blažilno vpliva, nego se ga s politiko le še huje bega, hujska in posurovlja. Bodočnost uspeha, moči in veljave imajo le kulturni, izobraženi narodi, ne pa surovine z noži! »Slovenska Gospodinja« pa je le glasilo izobraženih slovenskih žensk. Nanje se torej obračam, — nanje, ki so matere, sestre, žene, neveste! Vplivajte na kmetih z blago in plemenito besedo na moške, naj ne množe več te sramote vsemu narodu! Dokažite jim, da se pameten in omikan moški bori povsod le »z uma svetlim mečem«, to je s svojim razumom, s svojim duševnim orožjem omike in olike, nikdar in nikjer pa ne z nožem ali s kolom! Ženske, dokažite moškim, da je njih dolžnost resnobno delati, ne pa pretepati se; misliti, čitati, poslušati izobražence, ne pa pijančevati in klati se med sabo! Slovenski možje in fantje naj ne bodo podnevi hinavski kimavci in svetohlinci, ponoči pa žganjarji, pohujševalci in krviželjni pipčarji! Dekleta slovenska, zaničujte vsakogar, ki se pajdaši s pretepači in ne pečajte se s surovino, ki je kdaj v jezi pokazal nož! Tak človek vas ni vreden, in že danes je gotovo, da bo kasneje v zakonu pretepal, davil in morda celo klal tudi lastno ženo in lastne otroke! Slovenske žene in dekleta, le od vas je odvisno, kakšni so vaši možje, sinovi, bratje in ženini! Ako boste vse zahtevale vselej neomajno, da so moški dostojni, dobrega srca, odpustljive duše in izobraženega govorjenja, potem izgine izmed slovenskega naroda najgrši madež: oblast kola in noža! Le od vas pa je tudi odvisno, da se zmanjša število drugih zločinov, ki delajo še danes pri porotnih obravnavah sramoto in škodo vsem Slovencem. Ne pozabite, da je večna resnica zgodovine: kakoršne ženske, takšni možje, takšen narod! »Etbin! Hočem, da vidiš, da sem vedno pri Tebi, dasi moraš itak čutiti, kako Te moje misli spremljajo povsod. Zakaj si šel od mene prav sedaj, ko sem začela živeti, ljubiti! Mislila sem, da ostaneš, kakor si nameraval, tudi preko počitnic pri nas, — pa prišel je oni baron ter Te odvedel na daljnji svoj grad. Li za dolgo? — Glej, komaj Te par dni ne vidijo oči, in že štejem nestrpno dneve do Tvojega povratka. Zdi se mi še vedno, da je vse to le krasen sen, da me ljubiš, da me hočeš nekdaj za soprogo. Odkar si nas zapustil, ponavljam si vedno in vedno Tvoje besede: »Sedaj si moja zaročenka pred Bogom!« — Ah, Etbin, sama se več ne poznam, tako nemirno vesela in srečna sem in včasih takti — neumno razposajena! — Le eno vem, da sem in bom vsa in samo Tvoja v sreči in nesreči, dokler bom dihala . . . Pa neka strašna misel mi vendarle muči srce. Ali se ne premisliš s časom ter spoznaš, da Ti more biti Minka le prijateljica? Krasne, čarovite cvetke duhte po velikomestnih cvet-ličnjakih, — a jaz sem priprosta poljska cvetlica! Kdo vč, ali Te ne omami njihov čar, da Ti bo ginil in umiral spomin in ljubezen do one, ki Te je ljubila z vsem žarom deviškega srca!? Pa zgodi se, kakor mi je usojeno! Prosim Te samo: povej mi sam moško in odkrito, če bi se zgodilo to! Nič hinavstva naj ne bo med namaf Mama Te lepo pozdravlja. Bogomiru je tudi dolgčas po Tebi in zatekel se je že parkrat — strmi in čudi se! — k latinski gramatiki. Vsi Te pogrešamo. — Piši mi kmalu obširno, kaj vse počneš! — Baron se mi je zdel dosti prijazen gospod. In njegov J. P-!.: Slučaj usode. n. sin? — Ali je kaj ženstva v bližini? — Ne smej se, dragec, saj veš, da sem ljubosumna na vsako stvarico, celo na Tvoje knjige! Morda si že v G. izbereš boljšo nevesto, — jaz bi si jo tudi, če bi bila — Etbin. Saj jaz nisem lepa in ne bogata! — Da, miljenec, najlepšo, najbogatejšo, najboljšo Ti privoščim! Ti pa si izvolil mene in jaz Te zahvaljam za to z ljubeznijo, kakoršne bi Ti ne mogla dati niti najlepša, niti najbogatejša! — Zdravstvuj, moj dragi, ter ne zabi svoje zveste Minke.« * * Etbin je moral nenadoma odpotovati na grad G. v bližini mesta P. — Baron Cn. ga je povabil za odgojitelja ali bolje: za tovariša sinu Alfredu, modroslovcu na B-ski univerzi. Ker se je sam mnogo pečal s politiko ter je zaradi tega večinoma prebival v prestolici, kjer je imel prijateljske zveze z ministrstvom, bi ostal še mladostni sin na gradu sam s posli. Etbinova naloga je bila torej delati mlademu baronu družbo ter ga navajati k resnejšemu pečanju z lepo literaturo in z vedo. Alfreda so namreč vse bolj zabavali konji in psi, lov in ples. Dasi se je Etbin zelo težko ločil od Nasičkovih, kjer so ga vzljubili kakor sina in brata, je vendar z radostjo sprejel vabilo, ki mu je dajalo krasno priliko, seznaniti se z višjimi krogi, novimi odnošaji in lepimi kraji. Vedel je, da je treba zlasti juristu kar najširšega obzorja. * * * Listi iz dnevnika. Šele deset dni sem tu, in že mi je pisala trikrat — moja Minka. Ti ubogo, dobro dekle! Nepopisno me ljubi in jaz jo hočem osrečiti. »Umrla bi, Etbin, počilo bi mi srce, če me zapustiš,« — mi je pisala. E j, njena goreča molitev — saj pravi, da moli vedno zame — me bo ovarovala vseh izkušnjav in moj značaj! * * * Baron Alfred je živ dečko. Vsako popoldne jezdiva po okolici. Danes v jutru sva bila prvikrat na lovu na prepelice in jerebice. Pridružil se nama je tudi neki Z., višji uradnik pri okrajnem glavarstvu v B. Ta človek nima nobenega narodnega prepričanja. Vse mu je humbug ali smešno ter nepotrebno zaviranje. — »Ko dosežem najvišje mesto v svojem stanu z najboljšo plačo, tedaj dosežem tudi svoj — ideal!« je dejal suhoparno ter me parkrat nazival z nekim zaničljivim posmehom »fantastom» in »idealistom«. Jaz pa še vedno trdim, da je sramotno za moža, potezati se samo za polno listnico, zlat ovratnik in polno skledo. — Delovati za svojo materinščino, za njeno čast, prostost in rast, pa živeti za svojo Minko — to je moj vzor!! — * * * Vitko, skoraj previtko raščeno je to črnolaso, temnooko cigansko dete, ta komtesa Elvira. In živahna je kakor veverica ter zgovorna kakor sraka. Po ves dan ni miru, kadar se pripelje s svojo teto s sosednjega gradiča sčmkaj v posete. Njena temno-svitla polt, njene žive oči pod širokimi gostimi obrvmi, njen grški nos, majhna usteca, ki razkrivajo pri smehu dve krasni vrsti zobk, in to njeno skoraj deško predrzno vedenje je uprav očarljivo! Včeraj smo se že v polmraku vozili po grajskem ribnjaku: divna prikazen je bila Elvira, ko se je pri veslanju nagibala ritmično naprej in nazaj. — In njen sonorni glas! Minka poje kakor škrjanec v zeleni vigredi, a Elvira prekaša slavca, ko žgoli ob luninem svitu poletne noči v polmraku cvetočega loga ... Ta nežna melanholija, ta uničujoča strast v njenem glasu! —[j Danes na vse zgodaj smo jezdili Elvira, Alfred in jzz na lov. Nagajali so psi, a vendar je ustrelila Elvira srnjaka, Alfred pa mlado kuno. — Baron Cn. je odšel sinoči za mesec dni v prestolico k prijatelju, sekcijskemu šefu grofu L. R. * * * Ta vražja komtesa me vedno moti, da svoji preboječi mi-ljenki niti več redno odgovarjati ne utegnem. Zopet me bo prav ljubeznivo oštela, pa saj — zaslužim! — — Oh, zopet se drvi semkaj to cigansko dete, ta Elvira! — — (Konec prih.) PETRUŠKA: Mačica. Mucka k meni je v naročaj sela, Ona tak nevgnano mi laska se, ljubko po domače je zaprela — tako rada gladiti res da se, ona ima prebelo dlačico, živa zdi se mi igračica — ona ima premehko tačico. ko bi bila ti dekle ta mačica? RAZNOTEROSTI Hrvatica — doktor. Dne 1. junija t. I. je bila promovirana doktorjem vsega zdravilstva Hrvatica gdčna. Zlata Havličkova. Prva črevljarska pomočnica. V Ljubljani se je izučila pri črevljarskem mojstru, gosp. A. Trtniku gdč. Josip i na Kapele kot črevljarska pomočnica. Prestala je predpisano učno dobo in napravila za poizkušnjo v navzočnosti večih črevljarskih mojstrov fine ženske črevlje ter je naredila izpit s prav dobrim uspehom. Gdč. Kapele je baje jako marljiva in izvrstna delavka. Namerava se seveda popolnoma posvetiti črevljarskemu poklicu. Ženska — policaj. V danskem mestu Aalborg je nastavljena kot policaj 32 let stara gospodična Teilmann-lbsen. Ta policaj nima uniforme, dobila je le uradno legitimacijo in pa poleg običajne plače še leten prispevek za obrabo obleke. DOMA Krompirjevi krofi. Skuhaj pol kg krompirja v oblicah. Ohlajenega in olupljenega ga nastrgaj na strgalniku, prideni soli, 14 dek moke; zmešaj to dobro, prideni še sneg treh beljakov in 1 rumenjak. To testo zvaljaj na 3 cm debelo in izreži iz njega krofe, ki jih speci na surovem maslu. Zdrobova gibanica. Napravi testo iz enega jajca, malo surovega masla in mlačne vode. Skuhaj skodelico zdroba na mleku, prideni smetane, 2 jajci in soli. Namaži ta nadev na razvlečeno testo in ga zvij v gibanico. Namaži robec s surovim maslom in skuhaj gibanico v slani vodi. Gibanico zabeli s surovim maslom in drobtinami. Češka krompirjeva jed. Nastrgaj na strgalniku dan prej v oblicah kuhanega krompirja. Obloži potem dno in strani bolj plitke ponve gosto s tanko narezano prekajeno slanino ter pokrij to dva prsta debelo z nastrganim krompirjem. Na krompir naloži zopet tanke rezine slanine in na slanino iznova krompir. To ponovi še parkrat. Na vrhu mora biti slanina. Soliti ne smeš preveč, ker je že slanina slana. Prideneš lahko tudi malo belega popra in zrezane, rumeno ocvrte čebule, ki jo potresi med slanino. Tako pripravljen krompir postavi za pol ure v vročo pečico, da slanina lepo za-rumeni. Nato zvrni krompirjevo jed na krožnik in jo razreži. Poda se prav dobro k pečenki v omaki ali tudi k mrzlemu narezku. Lep za porcelan. Razbito posodo iz porcelana zlepiš s sledečo tva-rino: zdrobi dobro pogašeno apno in ga presej skozi sito; potem ga raztopi v beljaku, da dobiš belkasto tekočino. S to tekočino namaži robove razbite posode in jih dobro stisni skupaj. Ko se ta lep dobro posuši, odstrani s finim nožem vse, kar je raskavega na porcelanu. Linolej. Da ostanejo preproge iz linoleja lepo svetle in čiste, jih urr.ij vsaka dva tedna s tekočino iz pol mleka in pol vode. Približno štirikrat na leto pa odrgni linolej z redko raztopino bučelinega voska in terpentinovega špirita. Že obrabljene preproge iz linoleja odrgni s sledečo zmesjo: 1 del palmovega olja, 18 delov parafina, ki ga raztopi in potem odstrani od ognja, temu primešaj še 4 dele petroleja. Za madeže od sadja raztopi v vodi klorove soli ter prideni tudi malo kisa; Izmencaj madežasto perilo v tej raztopini in ga hitro preplakni v tekoči vodi, ker klorova sol razjeda tkanino. Mnogi madeži pa že izginejo, če jih izpereš v milnici, kateri prideni boraksa ali salmijaka. Kože kratke dlake osnažiš na sledeči način: Razgrej v posodi prav dobro pšenične ali ržene otrobe ter jih stresi prav vroče na kožo. Potem dobro drgni z roko po koži; otrobi potegnejo vso nesnago nase. Končno kožo dobro stepi in skrtači. Za to delo si obleci stare rokavice. Velika umetnost — tako nam piše slovenska gospodinja — se zdi marsikomu napraviti .dobro kavo. Tudi meni se je dolgo časa tako zdelo. Moja kava kar ni hotela biti dobra. Moja prijateljica mi je nekoč svetovala, naj ji pridam Kolinske kavne primesi. Ubogala sem in storila tako. Kava je potem res bila boljša, nego prej, ko sem rabila drugo slabšo cikorijo. Ampak še vedno nisem bila s svojo kavo popolnoma zadovoljna. Tu obiščem nekoč svojo prijateljico, in ona mi je postregla z izvrstno kavo. Čudno se mi je zdelo, da je njena kava tako izvrstna in vprašala sem jo po vzroku. Ona me najprej vpraša, če pridevam kavi Kolinsko kavno primes, in ko sem seveda to potrdila, mi pravi, da pač kave najbrže ne znam kuhati. Kako jo pa Ti kuhaš? — jo vprašam Vidiš — mi pravi ona — pri nas marsikatera gospodinja ne zna kave kuhati. Jaz jo kuham takole: V čistem loncu pristavim k ognju vode, kolikor je pač potrebujem, in takoj stresem vanjo Kolinske kavne primesi. Nato počakam, da voda zavre in pustim Kolinsko kavno primes nekoliko časa kuhati. Potem šele vlijem vrelo vodo, v kateri se je kuhala Kolinska kavna primes, na drobno zmleto zrnato kavo in pustim stati kakih pet minut. Nato odlijem v posodo, in kava je gotova. Če boš kuhala kavo na ta način, bo Tvoja kava vedno dobra. Nikakor pa ni prav, kakor se pri nas pogostoma dela, namreč, da se kava zmeša s kavno primesjo in oboje skupaj kuha. Najbrže si tudi Ti tako delala, in zato Tvoja kava ni bila dobra. Pozabiti pa seveda ne smeš, da tudi ta način nič ne pomaga, če ne vzameš res le Kolinske kavne primesi. Kajti le ona da kavi pravo barvo, prijeten vonj in dober okus. Nobena druga tega ni v stanu storiti v toliki meri, marveč kavo pogostoma le skazi. — Ubogala sem prijateljico in kuham zdaj kavo na način, kakor mi ga je ona nasvetovala, in moja kava je zdaj res tako izvrstna, da si boljše ne morem želeti. Kakor vidite, ni tako velika modrost, skuhati dobro kavo. Potrebna je zanjo seveda dobra zrnata kava, potem Kolinska kavna primes, ki se nikakor z nobeno drugo ne da nadomestiti, ker je ta najboljša in nazadnje mora tudi način kuhanja kave biti pravi, kakor mi ga je nasvetovala moja prijateljica. Šele če se vse to troje združi, smeš pričakovati, da bo kava, ki jo pripraviš, res dobra. Opozarjamo cenjene čitatelje našega lista na inserat proto-kolirane tovarne kemičnih izdelkov GOLOB & Ko., Ljubljana Vič, ki izdeluje priznano izborno kremo za čevlje, čistila za ko vine, parketno voščilo, mast za usnje, kolomaz itd. Izdelke te lepo uspevajoče domače industrije priporočamo kar najtopleje. Zahtevajte jih v vseh trgovinah odločno. >rva največja domača eksportna tvrdha ur, zlatnine in srebrnine K. Sufttier, £jubljana testni trg. — Sv. ?etra cesta 8. nikelnasta moška ura z veriž, od K 4 50 naprej prava srebrna moška ura z ,..... 9"7C „ 14 kar, zlata ura z verižico „„44,~ nikelnasta damska ura z veriž, „ „ 8 50 prava srebr, damska ura z „ „ „ 9 50 14 kar, zlata ura z verižico „ „ 20'— uhane zlato na srebro „ „ 180 14 kar, zlata uhani „ „ 4 50 Lastna tovarna nr v Švici. Tovarniška znamka „IKO" it &= 4 v« i vzajemno zavarov. banka v Pragi, ki je največji slovanski zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. siovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledaj, le pri njej. — Iianku ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadlj.ve. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društ\ a in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 53,758.285-24 jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka Iv 2,598.081-85. Kapitalij in škod pa je do tedaj izplačala lv 115,390.603-—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine pro-sto Generalni zastop ,SLAVIJ15' vzajemno zavarov, banke v IJubljani. V - t* » » J me: % Jy(i/{lauc Zjubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mleko. Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. Slovence gospodinje opozarjamo in prosimo, da pri nakupu obirajo v prvi vrsti na tvrd^e, imajo svoje oglase v inseratni pri-logi „5lovenskc Gospodinje". & == ===== tir ==tir izvrstno žitno kavo ki se je na Slovenskem porabi prav veliko, ponuja slovenskim gospodinjam v platnenih vrečicah po pet kilogramov Kolinska tovarna v Ljubljani. Kolinske žitne kave Kolinska tovarna sicer ne razpošilja naravnost, to pa Zrtto ne, da bi ne bilo s tem oškodovano slovensko trgovstvo, vendar pa je vkljub temu še vedno najcenejša in obenem najboljša od vseh. V platnenih vrečic.h ostani' vedno s»eža. . »IMB»B3«S8Me»KSS8fi3SaS5SSESSK Tolstooršba slatina JJ Sdina slovenska JJ kisla voda >0 je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kis- tti liml vodami, za katare v grlu, pljučih, že- C>g Izoorno lora^mo |0dcu in črevesih, za želod- fj •a čni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno nombna igŠtsfla W O O C/3 "C o D 2 >